Eazgled po šolskem svetu. — Na Heidelberški vseučiliški kUni- ki je porodila trinajstletna deklica —• dvojčke._ — Žcnski štiidij v Rusijjl. Letos je 35 let, odkar se ie dovolil ženski študij na ruskih univerzah. Dc danes je Rusija glede ženskega študija ninogo više nego zapadna Evropa. Rusija ima sedaj 800 ženskih gimnazij — ženske gimnazije so celo po manjših mestih, kjer ni možškili gimnazij. Da se je ženskam dovolilo študirati univerzo, je mnogo pripomogla osvoibodilna vojna. L. 1867. so ruske medicinke izkazale na bojnem polju velike zmožnosti. Zato je vlada njih študij podpirala. Dandanes je v Rusiji 2000 zdravnic — dočim iih je v Nemčiji 150, pri nas 125. Pobjedonoscev in Tolstoj sta bila proti ženskemu štiidiju. Medicinkatn so nadeli nasiov: učena akušerka. V zadnji dobi pa je zopet boljše in resnica ie, da ruske zdravnice med ljudstvom po deželi izvršujeio veliko človekoljubno in kulturno delo/ Poleg učiteljice je ruska zdravnica na deželi odločna bojevniea za prosveto. za- zdravje in krepko narodno /ivljenje. — Dijaški izgredi. lz Pariza poročajo: Na vseučilišču v Bordeauxu je prišlo do velikili dijaških izgredov. Dijaki so demonstrirali proti proiesoriu Reynulu, ki je v Štrasburgu predava! 0 mirovnem gibanju med Nemčijo in Francijo. Demonstranti so i.rofesorja opljuvali. Posredovati je moralo omžuištvo. — Akadem^čna mladina o vseučiliškem vprašanju. Akademična mladina v Zagrebu je na shodu minole sobote sprejela nastopno resolucijo: Celokupna slovanska mladina na hrvaški univerzi v Zagrebu, zbrana na javni skupščini v vseučiliški avli dme 22. februarja. po vsestranski razpravi in dogovoru odločno protestira proti zavlačenju vprašanja reciprocitete zagrebškega vseučilišča in nepriznavanja naukov in diplom, pridcbljenili na zagreb- škem vseučilišču. Apelira na poslance iz Dalmacije v državnem zboru, da složno z vsemi silami in sredstvi delajo na to, da se to naše življenjsko vprašanje končno reši ter da uporabijo ne samo vsa zakoita sredstva, ampak da tudi z obstrukcijo preprečijo vsako razpravo m zakonski načrt v avstrijski poslanski zbornici, da se tako merodajni faktorji prisilijo v priznanje naše pravične in opravičene zahteve, kakor se istega snedstva poslužujejo tudi dru,ge slovanske grupe v avstrijski poslanski zbornici. Prosi in apelira na poslance Hrvate in Srbe, v deželnih zborih kraljevine Dalmacije, Istre, Bosne, kakor tudi na bivše poslance kraljevine Hrvaške in Slavonije in njene delegate v skupnem saboru, naj delajo in se zavzamejo za rešitev tega pravičnega vprašanja. Ndaljevaje po-, zivlja resolucija ugledne osebe, zavode, občine, korporacije, naj se z vlogami in brzojavkami zavzamejo pri vseh v to poklicanih faktorjih za rešitev tega vprašanja. Končno izreka resolucija zahvalo vsem, ki so se doslej in ki se bodo vbodoče zavzemali za te pravične zahteve, ter prosi profesorski zbor, naj bo tudi vbodoče branilec časti in ugleda hrvaškega vseučilišča.