Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sofo@%® 29. izšli!a 1939 Štev. 30. leto h. Cena VSO din »Nobena država se ne sme s silo mešati v ustavo in vlado druge države.« Immanuel Kant Uredništvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. i - Tel. 25-67 ■ lihsja vsako soboto Velja letno 3< din. polletno 1> din, četrtletno » din, xa InoiamsUo letno 50 din Rokopisi se ne vračajo - Polt. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Na ogled brezplačne! Obdržjte^ Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim ftovim naslovnikom po pet-zapored’ flih številk (št- 28115. VII.—št. 32/12. št. 31 od 5. avg. s položnico. Teh ?tevilk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica —• ali nakazali vsaj del, to je najmanj za mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« Kaj gre iz rok v roke med prijatelje:! Ccnj. zaupnike prosimo za sodelovanje! Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica Kruh je svet Nemški pisatelj Roda Roda pripoveduje ljubeznivo zgodbico iz svetovne vojne, ki Je vredna, da z njo seznanimo tudi naše Čitatelje, posebno, ker nam daje mnogo ?animivih podatkov o miselnosti raznih narodov. Tako-le pripoveduje: Rusi' so bili pomladi 1915 tik ob Donjecu, ob vodi. Za seboj ŠO imeli žitno polje. Skozi to polje je vodila ozka ravna pot. Nemci (47. rezervna'divizija) so poznali pot. Usmerili so strojnice na to pot in jo obvladali po vsej dolžini. Točno so tildi vedeli uro, ko so prišli Rusi po poti: temena; nosilci jedi — in Nemci so tedaj vedno streljali. Dan na dan skozi štiri mesece so imeli Rusi mrliče na tej poti. In Rusi se niso nikoli odločili za drugo pot poleg skozi žito. Ker jim je bilo kot kmetom žito sveto. Podobnih zgodbic iz svetovne vojne pa tudi iz običajnega življenja je gotovo Mnogo. Glavna misel je vedno le ena: nam Slovanom je kruh nekaj svetega, ne-*ai, kar se niti z nevarnostjo smrti ne oskruniti. Tistim Rusom še na misel prišlo, da bi šli skozi žitno polje, pa fePrav bi si tako rešili življenje. Vse drugačni so Nemci. Oni niso poljedelci. Oni I? meščani, delavci in predvsem vojaki. Sicer pravijo, da noben narod ni po najavi vojaški, ampak da ga takega naredijo *ele njegovi voditelji. Toda 1u ni važno, °dk(Ki ima nemški narod te vojaške lastiti, tudi nas tu ne zanima, ali so tisti Nemci, ki so tedaj med vojno streljali na v vojake preoblečene kmete to delali iz Prepričanja, da je treba sovražnika uničiti oziroma iz sovraštva, ali pa so bili pri-S|l.ieni. Dejstvo je samo to, da je med tema Jfeina miselnostima nepremostljiv prepad. Tisti prepad, ki ga izraža tudi znana ruska &rislavica: »Kar je Nemcu zdravje, to je RUsu smrt.« Saj ni sovraštvo v tej prislo-Vici. Med Slovani boš zaman iskal pravo prodno sovraštvo. To je le enostavna konstatacija. . Pri nas se nekateri tega prirodnega, po Baravi danega naeprotstva ne mcrejo in |*e morejo prav zavedati, še vedno so neveri med nami, ki s poželenjem gledajo [Ja preko in ki še vedno pravijo: »To bi b'>!o tudi pri r°s dobro!« Prepričani so, "a bi v gotovem primeru Jugoslavija neizr f!erno pridobila na ugledu in moči. In da rj Jugoslavija tedaj postala pravi raj. Morda bi tudi ona dobila kolonije . . . TU nas danes ne zanima, kdo ima prav v opisu prilik med Nemci, ali Nemci sami [n nemško časopisje, ki nam v vznešenih bc»edah opisuje tretji raj, ali pa nemški s°vražniki, ki poročajo drugače. Za nas je ^žno samo eno: To, kar ie tam morda ?°bro, ne samo, da ni nujno, da je dobro fel' pri h as, ampak je zelo verjetno, da h' bilo ža nas prava poguba. Tega bi se Igrali zavedati nekateri ideologi »novih« 'ludsklh, narodnih, vsenarodnih, unitaristično decentralističnih ali centralistično S?t>aritistlčnih — ideologij. Slovani smo kmetje. In bomo po svoji Miselnosti kmetje ostali tudi tedaj, ko bo Kruh in prepričanje kmeta Pred meseci je neka ugledna madžarska revija razpisala anketo in jo naslovila na madžarske kmete, naj se izrazijo, kakšno je njihovo politično prepričanje. Na to zanimivo anketo so odgovorili kmetje proti pričakovanju v velikem številu. še bolj zanimiv pa je moral biti obraz urednikov te revije in z njimi vred potem tudi vsfega ostalega madžarskega javnega mneja, ko so kmetje odgovorili na stavljeno vprašanje, da je njihovp trenutno Dolitično prepričanje to, da bi se mogli trikrat na dan do sita naj.esti. Ti nepričakovani odgovori so vzbudili madžarski javnosti najrazličnejše komentarje. Vsi resnični prijatelji ljudstva so z zadovoljstvom ugotavljali izid.ankete in z odobravanjem pozdravljali odločno zadržanje madžarskega kmeta, v kolikor se seveda v tamkajšnjih razmerah da odobravati in zagovarjati drugačno usmerjenost kot pa j£ uradna. Na drugi strani pa je naletel ta izid na besen napad od strani reakcije in njihovega časopisja. Ta izid jim je dal povod za vrsto moralnih pridig o »popolni pokvarjenosti sveta«, o »rušenju večnih tradicionalnih družbenih vezi«; s prepade-nostjo so se spraševali, »kam'drvi današnji pokvarjeni svet, ki je do skrajnosti zmaterijaiiziran in ima več smisla za duhovne vrednote starih časov«. Vsi mogoči občudovalci srednjega veka so se z jokavo sentimentalnostjo pogrezali v soominih nazaj na tiste lepe čase, ko ic človeštvo še živelo svoje »mladeniško življenje*, ko še ni bilo tako pohujšljivih ekscesov, ki bruhajo danes na dan kot zbesnel ognjenik, ki preti uničiti to lepo družbeno zgradbo, od katere v občudovanju nekateri kar ne morejo umakniti oči in jo obožujejo kljub temu, da se ta stari malik ruši v prah. Ne bi omenjal vsega tega, pa so mi misli na naše prilike, na razmere in položaj, v katerem živi slovenski kmet. V mislih sem primerjal položaj našega in madžarskega kmeta in zdi se mi, da bi naš kmet z isto upravičenostjo odgovoril podobno, kot je odgovoril madžarski, če bi ga vprašali. Izmed slovenskih revij sicer še ni nobena razpisala take ali podobne ankete, bila oa bi zanimiva; saj to kar velja za madžarskega kmeta, velja približno tudi za slovenskega in vsi teptani in ponižani se v svojem čustvovanju-in mišljenju vedno bolj približujejo, če se danes ravno ne skladajo. Preseglo bi okvir tega članka, da bi govoril o razmerah na naši vasi. Omenim naj samo, da se je dolgo gledalo na našo vas kot na neko id\p, kjer je samo zdravic, lepota in nepokvarjenost. Kdor pa pozna našo vas globlje, ta vidi, da je pobožaj strašen in cznosen. šele v zadnjem času se je našlo pri nas nekaj ljudi, ki so začeli osvetljevati to »idiličnost« in se resno lotili reševanja problemov našega kmeta. Prišli so do poraznih zaključkov. Le škoda, da je njihovo delo še precei osamljeno in nč najde še tistega ražume-vanja, kot bi ga moralo. In kdor je pošten, bo priznal, da ie življenje res ne- „Mat' fržov prstavBjajo . V Mariboru še čisto zares lahko srečate ljudi, ki zamerijo Ivanu Cankarju, da je v svojih spisih uporabljal predmestne, proletarske motive ter tako, kakor pravijo »prestavljal Ottakring na slovenska tla«. Od Cankarjeve smrti še ni minilo trideset let in že — se je Ottakring sam prestavil na sJovenska tla, ne v duhu, temveč v realnosti, če hočemo študirati cankarjanske, predmestne motive, nam je treba pogledati samo — v mariborsko najbližjo okolico, v »Abesinijo« ob Teznem, v »Sibirijo«, ki jo ima Maribor prav tako kakor Ljubljana (o, mi ne zaostajamo!) ali pa naselbino v Pekrah. In poznavalci razmer trdijo, da te naselbine bednikov niti niso edine! Kakšni ljudje naj zrastejo v teh stanovanjih in ob hrani, kakršna je tam na razpolago? Če Vas pot zanese mimo nekih takšnih bivališč, ste sicer včasih vseeno presenečeni nad ubogo, a vendar čisto obleko barakarjev ali vagonarjev. Včasih vas preseneti kakšen podjeten, simpatičen, prav nič preplašen paglavec ali kakšno lepo, poldoraslo dekle, če pogledate na-, tančneje, pa opažate na obrazih neko resignacijo, 'neko trudnost v kretnjah in — če se malo boljše spoznate, vidite tudi, da ljudje nikakor nimajo zdravih barv. Včasih se zdi, da so skoraj debeli —, so pa le zabuhli, takšni, kakršen postane človek od slabe hrane. Revščina teh ljudi ni glasna ali celo nasilna, temveč plaha in sramežljiva. .Menda so si še od nekod za-oomnili Vodnikove verze^ »Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bo-kal». Sram jih je, da so ubogi, sram je že otroke —: in prav ti so najbolj nedolžni in bi iim bilo treba naihSlj nomagati. Ti 'iudie nimajo ooima o velik;h. crosportar-"kifi dotraiannh r»stp»5nlerebivalstva.t £ Prevoz premoga in drv bo v jeseni zaradi povečanega izvoza znatno težavnejši. Zato opozarja železnica, naj se kurivo dobavi najkasneje še v avgustu. Od 1. septembra dalje se bodo vagoni težje dostavljali in tudi prevoznine bodo morda dražje. * V Nemčijo se bo letos iz Jugoslavije lahko izvozilo 3000 vagonov sadja, in sicer 2200 vagonov sliv, od teh 500 vagonov v industrijske svrhe, potem 600 vagonov jabolk in 200 vagonov drugega namiznega sadja. Za uvoz ranih sliv iz Jugoslavije v Nemčijo je dovoljen kontingent 200.000 mark, o razdelitvi kontingenta in o določitvi cen pa še ni odločitve. * Letos se menda pšenica ne bo izvažala. Po beograjskem »Vremenu« je letošnji donos pšenice v Jugoslaviji za kakih 18% manjši kot lanski, ko smo pridelali skoraj 31 milijonov stotov; Okroglo 14 stotov na hektar. Letos pa ne bo donos na hektar niti 12 stotov. Žetev, ki Še ni povsod končana, bo nemara letos dala le 25 milijonov stolov. Ker znaša potreba države tudi približno'” 25 milijonov stotov na leto, letos ne bo mogoče izvažati pšenice. Lani smo izvozili 14.261 vagonov pšenice. Zaloge cenijo na okrog- lo 15.00n vagonov. $ Beograjsko »Vreme« je dobilo, kakor poroča AA., vladnega komisaria. im',' L* l' ' I' 1 > 4 * * J » l . ■ ( t I , . l*! i □ Enomilljonsko posojilo, ki ga je baje ponudila Anglija Nemčiji, je izzvalo v Angliji tak vihar ogorčenja, da nekateri že zahtevajo odstop analeškega ministra za čezmorsko trgovino Hudsona, ki se je baje o tem raztovarjal z nemškim odposlancem Woh't*tom. Nekateri sodHo, da fe to le angleški propagandistični sunek. Nemiri v Španiji brez konca Ko se je pred meseci končala krvava državljanska vojna v Španiji, so nekateri evropski listi oznanjali svetu, da je s Francovo zmago Španija končno veljavno umirjena in da se je z novo oblastjo uvedel nov režim reda in pravice v težko preizkušeni deželi. Tisoči pohabljenih in vdov, ki so že mesece hrepeneli, da najdejo vendar že enkrat svoj, s trpljenjem zasluženi mir in ustaljenost, so znova vztrepetali v strahu, da se vse zopet prične Eno je gotovo: velikih nasprotij, k? so rodila državljansko vojno in ki so gnala na eni strani kmete in delavce, na dru'»; strani pa vse tiste, ki so imeli od nosto-ječega stanja korst, v rove, tudi ta mir ni odpravil. Stavka asturskih rudarjev, ki je pr.-d tednom vznemirila svet, je bil jasen dokaz za to. Zdaj pa so se pričela še drugi obračunavanja. Pričela se je bo-ba Med Rusijo In Ang'ijo za plen, borba za to, kar je po skoro triletni vojni še ostalo. 2e preje so šepetali o nesoglasjih med raznimi strujami Francove vojske, toda tedaj so zavračali vsa taka poročila kot izmišljotine »rdečih.« Danes pa se je nenadoma pokazalo, da vsa Francova vojska ni bila tako zelo enotna, tako zelo ene misli in srca. Pokazalo se je, da so si obnovitev — proti niim so baie že takoj v predstavljali. Marsikdo je pač videl v tej »obnovitvi« Španije bolj svojo osebno obnovitev — poti njim so baje že takoj v začetku nastopili. Tako vsaj poročajo Španci sami. Poleg teh pa sta se sprijeli dve struji, ki sta doslej stalno govorili o enotnosti španskega naroda: falangisti. struja, ki niha nekako med italijanskimi fašisti in nemškimi nacionalnimi socialisti,, v kolikor je še mogoče med obema ločti; na drugi strani pa monarhisti, ki združujejo sploh vse konservativne sile, posebno višjo duhovščino in plemstvo. Pomembne so razlike med obema strujama na zunanjepolitičnem področju. Monarhisti so za ohranitev nevtralnosti, falangisti pa bi se radi čimbolj navezali na! Os. Najizrazitejši bojevnik za falangističntf usmerjenost je notranji minister in Francov zet Suner, med monarhisti pa je najbolj znan ;-radiogeneral« Queipo de Liano, ki je bil kar nenadoma odpuščen. Ta odpust bi pričal, da se je Franco, ki' je odpustil več drugih generalov že odločil za smer, ki jo zagovarja njegov zet. Toda prav najnovejša poročila govorijo o nekakih tihih pogajanjih med Francom ■ n bivšim šnanskim kralieni Alfonzom-Kako se bo ta vozel razvil, še ni znano. Ni nemogoče, da bo v Španiji znova tekla' kri... jad. Angleška politika „ ravnotežja" Kaos, ki vlada Evropo in je očiten zadnje čase tudi v Aziji, je v veliki meri krivda Anglije oz. njene reakcionarne politike ravnotežja na vseh koncih in krajih. Angleški zunanji politiki so načela tuja; člo-večanstvo in svoboda narodov prihajata le toliko v poštev, v kolikor služita gospodarskim koristim britanskih baronov. Edino načelo, ki se ga je ta politika držala, je bilo ravnotežje, z ravnotežjem ves svet vladati. Evropo je treba držati v šahu, državo : državi, n. pr. Nemčijo proti Franciji, toda nobena ne sme dobiti na kontinentu vodilne vloge. Jadva se je pred leti Fracija nekako vodilno pokazala pred drugimi državami, že je Anglija poklicala na pomoč Nemčijo in pod to potuho se je Nemčija oborožila do trenutka, ko je prevzela v Evropi prav ogrožava-jočo vodilnost, kateri sc je bila morala do pred kratkim podrediti sama angleška politika. Poraz Anglije lansko leto v Mo-nakovem je pričetek razkroja njenega imperija, a niti tega početka so vidne že na Daljnem vzhodu, kojih simbol je slačenje Angležev in Angležinj, ki ga z užitkom opravlja japonska soldateska v Tiencinu. Drugi konec te niti so pogajanja v Moskvi, kjer Rusi pod nobeno in nobeno ceno ne marajo o žrtvah za Anglijo nič slišati. Rusi ne morejo pozabiti svetovne vojne, ki je po krivdi Angležev oropala ruski imperij bogatih obrobnih pokrajin. Vsa zgodovina do najnovejših dni pomeni dvoboj na življenje in smrt med ruskim in britanskim imperijem. Kjer koli in kadar koli se je Rusija zapletla v vojno, je imela kot nevidnega sovražnika proti sebi — Anglijo. Krimska vojna, rusko-ja-ponska vojna, vojne na Balkanu, borba za Carigrad in morske ožine, itd. itd.: slučajni nasprotniki, ki so žrtvovali človeški material, tisoče in tisoče ljudi, so statisti, ki so nesli kožo na trg proti Rusiji za protektorico Anglijo. Rusi pa niso čustveno razpoloženi, čeprav govori mi-ster Strang ruski, kar je za Ruse prav za prav čast... Ta nesporazum v Moskvi je obenem tudi posledica angleške politike ravnotežja v Aziji. Ravno tu stoji angleškemu v najhujšem nasprotju ruski imperializem. Japonska, kakršna je danes, z »odličnimi« bombnimi zmožnostmi, je prav za prav nezakonski angleški otrok, kakor je današnja Nemčija skoraj zakonito angleško dete. Japonci so velesila po mi-osti angleškega kapitala, nastala kot protiutež ruski ekspanzivni sili, ki je že davno pod carii silila na jugu v Indijo in v ogromno Kitajsko.. Angleški živci so razpredeni po vsej zemlji in kjer koli je ruska šapa potipala, je začel London. Nevidni dvoboj se je povečal zadnji desetletji, ko je ruska sila na vzhodu čedalje bolj rastla in izpodrivala angleško roko* da bi bila le-ta prisiljena za »ravnotežje« gojiti na svojih prsih Japonsko kot ruski protiutež, dokler se ni, izcimil iz tega re" jen in dobro negovan gad, ki> je začel pikati v prsa lastno vzgojiteljico. Proces se nadaljuje. Za razumevanje te ravnotežne politika je zanimivo pripomniti, da se je izjavljala Anglija istočasno, ko so trajali razgo* vori v Moskvi, pripravljena razgovarjao se z Nemčijo o mirni likvidaciji Gdanskega problema. V naivnosti teh pripravlje^ nosti anglška politika kakor noče videti, da tu ne gre za Gdansk. Lani je mirne duše žrtvovala ČSR, letos bi svojo ljubo »posestrino« Poljsko... toda to so malenkosti, ki Nemčije ne bodo zadovoljile-Angleška politika v resnici vse to vidi, čeprav izjavlja svojo pripravljenost za rešitev Gdanska. Tu se plete zopet nit glede ravnotežja. Francija je slaba, oslab ljena — ona ne igra nobene vloge več* Nemčijo je treba uravnotežiti; politika obkoljevanja ni uspela, os je nevtralizirala vrsto držav, tudi sosedo Jugoslavijo; toda koga postaviti na drugo stran tehtnice? Ni li Bog za žrtvovanje ustvari] Slovanov? čemu so tu Rusi?... Toda tu se posrečilo. Rusija vidi protirusko politiko Anglije v Aziji in ne mara v zahvald zato po kostanj v žerjavico v Evropi, kjef so lani tudi opravili brez nje. Od Monakovega do Tokia Pogajanja med Angleži in Japonci so se proti pričakovanju vse svetovne javnosti končala s sporazumom. Ta sporazum so razlagali na najrazličnejše načine. Časopisje Osi ga je proglašalo kot eno izmed zadnjih postaj angleškega križevega potu ponižanj na eni strani, na drugi strani pa jc bila vidna neka tiha nevolja, da je prišlo med Japonci in Angleži do pomirjenja in nekateri so celo sodili, da se bo Japonska kmalu kesala, da se je spustila v »dvolično« Anglijo v pogajanja. časopisje demokracij pa je poudarjalo pomembnost dejstva, da je dobila Anglija s tem sporazumom proste roke v Evropi, kar tftegne postati Osi še neprijetno. Najostreje so Tokijski mir odklo-liti Kitajci, ki vidijo v njem poizkus, da se uvedejo na Daljnem vzhodu metode, ki so napadenim narodom še kaj dobro v spominu izza Monakovega. Kakor vse take pogodbe, je tudi tokijska zelo splošna in široka, posebno ker pušča razpravljanje o Tiencinu ob strani. Izvajanje te pogodbe bo odvisno od mednarodnega položaja. Angleški zunanji minister je izjavil, da je bil ta sporazum sklenjen šele tedaj,, ko so Japonci umaknili svojo zahtevo, da morajo Angleži umakniti svoje trgovske kredite Kitajski. Zanimivo je, da se v zadnjem Času morda s tem v zvezi čujejo vedno bolj optimistični nazori o poteku rusko-an-gleških pogajanjih. V tem primeru bi popuščanje Anglije na Daljnem vzhodu res pomenjalo večjo odločnost v Evropi. jad. D Združene države ameriške so odpovedale japonsko-ameriški pomorski uogo-vor, ki poteče s 1. januarjem 1940. Gre za udarec proti Japonski prav v trenutku, ko je Anglija morala popustiti japonskim zahtevam na Kitajskem. a Sovjetski poslanik v Londonu Majski je imel govor, v katerem je poudarjal ruske želje po sodelovanju pri zagotovitvi trainega miru. O V nizozemskem parlamentu so izglasovali resolucijo proti t. zv. nestrankarski vladi. n propagandni minister Odhbels ie poslal v Angliio odgovor na Hallova nisma v Nemčiio. Angleški listi ta odgovor dobesedno in skoro brez komentanev no-nnf’ski''eio. Knkor zmrm. nemški listi Hallovih pisem niso natisnili. n Nizozemski bančnik Žid Hirschfeld je dobil od nemške vlade odlikovanje nemškega orla. (»Nova Riječ«.) E V Toledu je pogorela nadškofijska palača, a nihče ne ve vzrokov tej skrivnostni nesreči v Španiji reda in miru. □ Boji na mandžursko-mongolski meji se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Naj večja teža teh bojev pada na letalstvo. Sovjetsko poročilo govori o 20 aroplanih, ki se niso vrnili v svoja oporišča. □ Amerika in Arabija, ki ji vlada znameniti Ibn Saud, sta navezali redrc diplomatske stike. □ »Z orožjem v roki hočemo ostati svoji gospodarji«, je rekel belgijski kralj In pri tem poudaril belpiisko volio do nevtralnosti v primeru kakega, konflikta. 7 dni po svetu C * ;<*' n Romunski kralj Karol in prestolonaslednik se nahajata na uradnem obisku v Carigradu. □ »Vprašanje Gdanska je strategičfl0 vprašanje in glede njega ni mogoč noben kompromis«. Tako sodi bivši anglešk* zunanji minister Eden. □ Francoska špionažna afera, v katero so zapleteni razni visoki gospodje, je baje omajala tudi položaj največjega poborm-' ka monakovskega sporazuma, francoskega zunanjega ministra Bonneta. □ IRA, »Irska republikanska armada« je tajna organizacija, ki hoče v imen«! vseh Ircev s terorjem osvoboditi severno Irsko in v resnici pomagati sovražnikom Velike Britanije in demokracij. Na raznin angleških postajah, posebno na kolodvor« Viktorija v Londonu, pa tudi v Lioerpooiu so počile bombe znamenite IRA. ->redsednik dc Valera ie izjavil, da irska vlada s temi atentatorji ne more simr,?*'J zirati ali jih opravičevati. 'Dne-26. julija 1934 je na Uncu, kamor jt zahajal na poletni odmor, nepričakovano umri mariborski junak general Maister. Kratek čas je temu, in vendar, kaj vse se je med tem v svetu spremenilo! Še pri nas So se nekateri zbali za naše ozdmlje, Kakor da nam je general Maister mejnike Preslabo zasekal. Pa ni temu tako, le mi mi smo bili slabi stražarji, ker dopuščajo,'da nam jih drugi izpodkopavajo. *' Q da bi bil še med nami klicar naših ®eja! On, ki je zbral v pravem trenutku ves tukajšnji narod pod svojo zastavo, nam jasno pokazal našo staro pravdo in, V!>1 v naša srca toliko poguma, da se nismo strašili ne žrtev-ne trpljenja, temveč $mo' trdnb verovali v končni uspeh in — zmagali. Nimamo ga več. Toda kakor ni Prešeren za nag umrl in tudi Slomšek ne, tako le sme-Mi za nas mrfcy general Maister, Veselirazgovori . Spominu dr. Janžeta Novaka Le malo je slovenskih javnih delavcev, katerih ime bi bilo tako tesno povezano si slovenskim narodom,-kot je ime dr. Jan-žeta Novaka, katerega delo.sega od predvojne dobe, ko je pričel: delovati in postal kmaiti .vodilni član dijaškega revolucijo-harnega gibanja »Preporod« vse do zadnjih 5 let, ko se. je aktivno udejstvoval koi .vodilni'član v kmetskem'gibanju, ko mu je 18. julija 1934 pretrgala smrt nit življenja.. Kmetsko gibanje se ima zahvaliti prav dr. Janžetu Novaku za ves uspeh in napredek, ki ga je v zadnjem desetletju doseglo na vseh področjih. L. 1927. je stopil v. njega, postal njegov vodilni borec in ideolog .do, konca! Na ljubljanskem barju, v prijazni vasi — Notranje gorice — mu je tekla zibelka; kmetska mati mu je 'prepevala, ko ga je sibala in gojila v njem ljubezen do_ slovenske besede In zenllje. Ko je odšel v mestne šole, ga vidimo takoj med revolu-čljonarno srednješolska mladino, ki jo organizira' in pripravlja za prevrat, ki je P° njegovem mnenju, kot je ob priliki rta-Pisal sam — moral priti. Postal je njen voditelj in kot takega ga svetovna vojna zaloti sredi največjga osvobodilnega dela; Jakoj je moral v ječo in na dan pred božičem ga je obsodilo ljubljansko sodišče aa pet let ječe, katerih pa ni prebil, ker te bil prej ' pomlloŠčen radi obupnega zdravstvenega stanja. Takoj;, ko je bilaL/ vojna končana, ga vidimo zopet kot prostovoljca na koroški fronti, ker.se je do-»ro zavedal, kako velika nevarnost preti slovenskemu narodu Od severnih, čeprav Premaganih sosedov.:; Nato nadaljuje z 2amujehim študijem in "oVganiztra počit- 11 iško zvezo — Ferijalni ;savez, ki sc je po njegovi, zaslugi hitro razširila po vsej ar-2avi, zavedajoč fcfcv ;d& ■ rirbra vsak dijak Poznati svojo domovino, Če hoče, da bo Postal Tes to,‘kar nairod-od njega pričanje. -• ' Kmalu in z bolečim srcem je moral uvideti, da Jugoslavija' pi taka, kot sl jo je If svojem miadostftdin‘ idealizmu predstavil. Pričel; je, .razmišljati iti razglabljati, kako prbp^ečiti pogoboposno delo vseh *>nih, kf so vodili naš narod počasi, toda .dosledno v propad. Videl in spoznal je, °t je dejal sani, da je rešitev možna sa-nro v kmetskem gibanju." »Kmet sem in b°m ostal«, je dejal, »tu je moje mesto.«’ . V kmetskem gibanju je posegel v vse ?jegoyc veje in pričel povsod in neustra-^en 'zastopati interes malega človeka. postal je borec v pravem pomenu besede; neodjehljiv in brezkompromisen je imel Pred očmi samo koristi splošnosti in zato Se ni dal nikdar in od nikogar motiti. Nje-Rovo načelo o osamosvojitvi kmetskega m delavskega človeka je izhajalo iz dolgih r.azg!abanj, v katerih je prišel do prepri-Canja, da more samo socialna svoboda deti ljudstvu res pravo svobodo in moz-n?st, da se uveljavi; tako je postal ognje-borec za pravice bajtarjev v borb! Proti-tujcem za tisti košček zemlje, ki jim P°. vseh človeških in naravnih zakonih Pripada. Njegova in Prepeluhova zamisel ? bolniškem in starostnem zavarovanju kmetskega ljudstva, izhaja iz spoznanja, da ima vsak človek sveto pravico do življenja in da mu to pravico ne sme nihče kratiti. Njegovo kulturno delovanje v Zvezi kmetskih fantov in deklet je prežeto z globoko ljubeznijo do kmetske mladine, v kateri je videl najboljše poroštvo za bodočnost slovenskega naroda. Kmetsko mladino je dramil, vzpodbujal in se z njo boril do konca. Kljub vsemu delu, ki ga je imel v raznih organizacijah, pa je njegov duh snoval Jn gradil kmetslko ideologijo, ki je bila prežeta z globoko ljubeznijo do delavca trpina, ki ga prav tako kot kmeta nihče ne pozna. Njegovo načelo, da brez blagostanja kmetskega in delavskega doma ni kulture in napredka, jže postalo gonilna sila vsega kmetsko mladinskega gibanja. Poleg dr. Kreka in Prepeluha je dr. Janže Novak naš najveifji! socialni mislec, ki je da nas bo še iz groba ven bodril in vodit. | Kajti več kakor armada živih premori včasih armada mrtvih s svojim nekdanjim zgledom in s svojo duhovno močjo.. Zato potrebujemo generala Maistra in ■m bomo potrebovali tako dolgo, dokler se ne bo mogla.pravica sama braniti in bo morala imeti varuha; tako dolgo, dokler bodo na svetu ljudje, ki poželjivo gledajo na tujo last, dokler se bo dal naš človek omamiti’ lepim besedam, in zunanjemu blesku in se ne bo trdno zakoreninil v domačih tleh; tako dolgo, dokler ne bo v dnu duše spoznal, da .je domovina samo ena in da daje samo njena svoboda tisto ozračje, v katerem edino uspeva naša kulturna rast. 'Zato pa ne govorimo:'Nekoč je živel general Maister, temveč recimo: še zdaj živi general Maister v naših srcih. Večna mu slava in neminljiv spomin! .Dr. Anton Dolar. vse svoje moči posvetil narodu, iz katerega je izšel. Skoraj neverjetno se je zdelo vsem, ko je prispela vest o njegovi smrti in vendar je bila resnična. Mlad, sredi najlepše moške dobe je omahnil. Tam sredi rojstne vasi danes sniva svoj večni sen. Umrl je: 5 let je poteklo in vendar njegov duh je ostal in bo med nami živel! »Fantje, naprej!« nam kliče. * Društvo kmetskih fantov in deklet v Notranjih goricah je priredilo za njim v nedeljo, 23. t.. m. spominsko svečanost, ki so se je udeležili zastopniki kmetsko mladinskega gibanja in številni prijatelji ih znanci iz podeželja. Po maši zadušnici so govorili v imenu kmetsko mladinskega gibanja, za Zvezo kmetskih fantov in deklet Jože Blaž, za ljubljansko Okrožje kmetskih fantov in .deklet Ivan Dovč in za kmetsko prosvetno društvo »Brazda« Josip Udovič. ' Slava njegovemu ‘d.elu in sponiinu! Eno uro med delavci iz Poljske V sredo zvečer se je ria Pragerskem ustavil posebni sezonski, vlak z sezonskimi delavci iz Poljske, ki so namenjeni v Francijo. V 15 železniški vagonih je bilo okrog 600 delavcev in delavk, ki so se pri nas komaj odpočili od naporne vožnje v tej neznosni vročini. Slučaj je nanesel, da sem imel priliko prisostvovati, večerji teh mladih ljudi, ki so. v borbi'za vsakdanji kruh zapustili svojo; rodilo grudo in odšli v tujino. Med pisano množico je bilo tudi precej otrok, ki so. že v nežnih letih prisiljeni, da se potikajo po svetu: Zdeli so se mi kakor brezdomci,-saj~so nekateri pripovedovali, da s.o. bili že večkrat na sezonskem delu v Franciji in tudi v Nem- čiji. Ko so jim pripovedovali, da tudi naših ljudi gre mnogo v Nemčijo in Francijo, se oni niso nič čudili in rekli, da je poysod želja po boljšem kruhu enaka in i.e Žal, da je tudi povsod en-aiko grenko tudi razočaranje. Tega sc zavedajo šele sedaj, ko so že na poti v tujino, dočim prej na to niso pomislili, šele sedaj uvide-vajo. da bi jih tudi domača zemlja preživela in morda celo bolj kakor tuja. čeprav so mnogi Poljaki že v sredo zatrdno sklenili, da ne pojdejo več na sezonsko delo, srno lahko prepričani, da jih bo prihodnje ieto ista sila in želja po kruhu zopet gnala preko meje- daleč, daleč od doma. Dva Milanova pristaša ali podrepnika »Kako pa ste se kaj vi opredelili glede Stojadinovičeve akcije?« Pogledal je v zadregi okrog, ali naju slučajno kdo. ne moti ali posluša, potem pa mi je skoraj zašepetal v ,uho: »Stoja-dinoviČa seni lani zelo ljubil. On nam je bil mož, kakršnega smo rabili. Jaz osebno — kaj bi tajil — sem mnogo profitiral z njim, postal sem Skoraj poslanec, glejte! Toda čeprav je'drugače narod volil, namreč ni mene postavil na to Strašno težko ITIBStO v ^ v c » •» i j i V* i 4 •.; i toda taašnega deia bi najbrže tudi jaz. ne zmogel, zato je kar bolje, da je narod izbral mojega protikandidata, ki se zdaj že od volitev dalje tako vneto bori v Belem gradu V - r s • y ^ , - • r, > .. r ,, 1 ! '.''i • • •*'? -V' V * 'V ! .-'i’-«' I 'I rf'-, i • • ■.'i: v-i -i-. v-’ - .- sem ven- darle 2 dušo in srcem -z-našim-Mitapom. Lani ste ga vi hvalili in cel cirkus ste napravili z njim, zdaj pa je naš, popolnoma naš in z njim’ bomo napravili najboljšo reklamo, ko bomo v' kratkem zopet stopili na izbore!« ... , »Glejte«, sem ga kot 100-odstotni pristaš- največje stranke prekinil; »ko šmo bili mi njegov podrepnik, nam je sijala zlata doba. Potem pa je nekako na vsem lepem jel nositi, škornje, pomislite, škornje s špico! To ni dostojno. Beseda je dala besedo — sicer pa je imel skrinjo do takrat itak že popolnoma prazno — a kaj bi s pfazrtim človekom! Saj vendar poznate zgodovino — vsi prazni ljudje so začeli z diktaturo. Treba pa je nečesa več!« Pogleda! me je žalostno. Z obraza sem mu čital očitanje, zakaj da sem ostal v temi pri onem siromaku. Hotel je nekaj reči, zdelo se mi je, da bi me rad ozmerjal, a mu nisem pustil do besede. »Kaj hočete«, sem dejal, »tista zgodba o zamorcu ne bo tako kmalu nehala. Zamorec je opravil svoje delo, zamorec naj gre!« »Vi kreatura«, mi je Milanov podrepnik na te besede zažugal pred očmi, »glejte, da neboste nazadnje tak zamorec še vi! Veste, božji mlini...« Jezen sem gledal za njim. Koža pa mi je zares začela nekoliko črneti... Med letoviščarji . . . Kaj bi, sonce pripeka, ljudje pa se v tem soncu kopajo. Od časa do časa se zgane nos, muha je sedla nanj. V splošnem pogovoru med damami, ki se sončijo, zavzema glavno mesto vročina. »Uh to soncel Zdaj pa le malo preveč pečel« Potem ni dolgo nič. Ko so glave izraženo Činjenico v svojih možganih dodobra premlele, se čuje odgovor: »Pa takšna žeja! Ko bi bil v tem kraju v ; dober malinovec, da bi se odžejali! A, ni, vidite! človek bi se najrajši preselil. Toda v tej vročini...« Spet ni nadaljevanja. Lenoba za razmišljanje je tipična. Sele čez dolgo se zasliši kaka beseda. >iKje vcč.erjate?« »To je različno. Nimam penziona, ljubše mi je k la carte! Smo lahko enkrat v tej, drugič v drugi restavraciji. Ni eno- NACIONALNI OBRAZ živel je ugleden, gospod, ki je imel dobro polovico svojih let-že za seboj. Nenadoma pa je začutil/da mu nekaj manjka; Bil je v velikih skrbeh. Vsega se je pretipal: vse je bilo zdravo in na pravem mestu. Pogiedal sc je v ogledalo: nos, oči, ušesa in vse ostalo, kar ima vsak resen človek, je imel. Pre-štel.si je prste na roki: bilo jih je deset. Preštel si jih je na nOgi: tudi deset. Pa vendar je nekaj pogrešal! Dolgo je premišljal, nenadoma pa se mu je posvetilo: »Za boga! Moj obraz ni nacionalen!« Skočil je k ogledalu. Prav zares: imel je nedoločen obraz. Nihče bi ne mnuel sodr-ti, ali skriva dušo, ki je pripravljena na žrtve za ljudsko svobodo, ali dušo, ki zahteva brezpogojno državotvornost. »JJm, to je bedasto!« je pomislil gospod. »To ne gre. S takim obrazom ni mo goče živeti...« Vsak dan si je umival obraz z dragim milom: nič ni pomagalo. Z jezikom se je oblizoval lice — njegov jezik je bil zelo dolg in gibčen, gospod se je namreč tudi novinarsko udejstvoval — toda tudi to ni pomagalo. Po japonski masaži je shujšal za poldrugo kilo. Zaman. Zdaj pa je zve-de, da je pristav pl. Judožer ugldeden po- MAKSIM GORKI znavalec nacionalnega življenja, »Tako in tako, vaše blagorodje«, je povedal gospod pristavu. »Nič ni bolj enostavnega, moj dragi. Vi morate stopiti na plan proti.tujim rasam, pa bo kar prišel 'vaš pravi, obraz do izraza«, je rekel pristav. Gospod se je razveselil — kamen se mu je odvalil s srca! Tekel je na cesto, se postavil na ulični ogel in čakal. Ko je zagledal nekega Juda, je skočil predenj. »Če sj Jud, moraš postati Rusi'In če tega nočeš, potem ... Iz vseh šal pa vemo, da so Judje strašljivi in nervozni ljudje. Ta Jud je bil razen tega, tudi premeten in je bliskovito osmodil gospoda po licu. Gospod se je naslonil na zid in premišljal: »No, nacionalno lice je zvezano s prav neprijetnimi občutki!« Pa je že prišel po cesti Kavkazec, nekulturen in vročekrven mož, kakor ga slikajo vsi šaljivci. Lomastil je in pel nekaj v svojem jeziku. »če ste tudi Georgijec, ste vendar Rus«, mu je dopovedoval Rus. »Ne smete ljubiti tega, kar se vam zdi, temveč to, kar vam je ukazano, tudi zapor na povelje..« Georgijec je zapustil gospoda v vodoravnem položaju... Gospod je premišljal: »Kaj takega! Pa na svetu so še Tatari, Armenci, Baskiri, Kirgizi, Litavci... In potem pridejo še naši — Slovani...« V tem hipu je prišel mimo Ukrajinec. »Bodite tako prijazni, pa odslej naprej govorite pravo ruščino. Sicer ogrožate edinstvo države«, je rekel gospod. Dolgo je Ukrajinec razagal to in ono. Znano je namreč iz zbirke šal, da je ukrajinski narod počasen. Oni opravijo svoj pose) brez naglice... ... Usmiljeni ljudje so potem dvignili gospoda in ga vprašali, kje stanuje. »V veliki Rusiji«, je odgovoril. Peljali so ga na policijo. Med potjo si je otipal obraz in ni dognal brez ponosa, da se je razširil. Na policiji je pristav pl. Judožer poklical zdravnika. Oba moža sta nekaj šepetala, potem sta pa bruhnila v smeh, kar ni baš spadalo k stvari. »No, kaj je?« je vprašal gospod. »Prejšnji obraz je čisto izginil«, je odgovoril gospod pl. Judožer. »Pravite, da je moj obraz čisto spremenjen?« »Brez dvoma. Samo, veste ...« Zdravnik pa je rekel tolažljivo: »Zdaj imate tak obraz, spoštovani gospod, da bi morali prav za prav — hlače potegniti nanj...« In tak je ostal vse življenje. Morale pa ta zgodba seveda nima. (Prevel Cvetko Zagorski) Prošnja zaupnikom V prvi polovici maja smo poslali zaupnikom okrožnico — tisto rumeno tiskovino — s prošnjo za sodelovanje po določenem načrtu in z določenimi, kar mogoče ugodnimi pogoji za tako sodelovanje. Hvaležni smo zaupnikom, ki so kaj kmalu ustregli naši prošnji. Prosimo jih, da naj blagovolijo podpirati našo skupno pošteno stvar tudi za naprej z enako m po možnosti s še večjo vnemo! Druge zaupnike, ki se še niso odzvali naši prošnji, pa ponovno vljudno prosimo. da naj izvolijo to čim prej pristo-riti, odnosno pridobiti za to in nam sporočiti kako drugo ugledno osebo iz domačega kraja, ki bi mogla in hotela na naprošeni način sodelovati! Vsem tistim bralcem »Edinosti«, ki so bili samo redni preimniki, ne pa tudi redpi plačniki tednika, ustavimo, list s prihodnjo številko. UPRAVA »EDINOSTI« Maribor. Kopališka ul. 6, Kulturna Okrog »spomenika slovenske žene11 v Ljubljani OBVESTILO ZA DOPISNIKE IN SOTRUD-NIKE Ker odhajam na redni letni dopust, prosim vse svoje zveste sodelavce, da tudi mojega namestnika v tem Času krepko podprejo. Poleg tega opozarjam, da je treba vse dopise odslej nasloviti na: Uredništvo „E d i -nosti“ Maribbor, Kopališka u I i c a 6, ne pa na moj privatni naslov, oziroma na moje intc, ker bi taki prispevki v času mojega dopusta ne mogli iziti. Na svidenje čez deset dni! Jaroslav Dolar, urednik lična hrana. Enoličnost pa, veste, želodcu škodi. Mi nismo vajeni...« Molk, ki ga le tu pa tam prekine nos, na katerega je sedla muha, spet vrta po možganih. Cuj, to mora biti bogata dru-:žina z juga. Morebiti celo iz Beograda Kdo ve? Rešpekt je rešpekt. Ni teh ljudi omalovaževati. Narahlo vprašajo usta: »Se vam ne zdi takole predrago?« Nos se silno zgane, hoče se postaviti. Sporaj bi bil užaljen. »No. veste, kar se denarja tiče, ne maram poznati pomislekov. Na letovišču si je treba privoščiti, veste ...« Nosovi se sončijo, sonce pripeka... * Večerja... Pek proda belo štruco, pa nekoliko salame prigriznejo žejna usta poleg sladke sredice. — Večerja a la carte kar v svoji sobici, v kateri se tišči vsa družina ... in povrhu požirek vode — malinovec ni dober... To so restavracije... Takole si privošči eden, pa drugi, pa tretji. Tudi po pet jih včasih gleda eno porcijo. »Kar se denarja tiče, veste, ne vprašujemo. Važnost polagamo na želodce...« Je tako, a je tudi drugače Med letoviščarji so pač bogataši, a so tudi ubogi ljudje. In vse bi bilo dobro, vse bi se lepo ujmalo, če le ne bi bila revščina taka sramota!... Res je čudno, da se te preklete revščine vsi sramujemo, čeprav je na zemlji čisto normalen pojav... Pred skoraj dvema mesecema je razburil ljubljansko, predvsem žensko občinstvo spomenik Franceta Kralja, ki naj bi simboliziral slovensko ženo: lik matere s kravjo glavo v naročju. Spomenik so postavili v Muzejski park, iz previdnosti 'menda v dokaj skrit kotiček, da ga vsakdo takoj ne opazi. Pa se je dvignil vihar in polemika je sledila polemiki. Zatem pa se je liku slovenske žene »pripetila šent-jernejska noč«: neznanci so kip deloma razbili, da bi na ta način javno protestirali proti »zlorabljanju umetnosti« in tako izrazili svoje ogročenje. Za to so dobili pohvalo od zagrebškega biologa prof. Zarnika, ki je povdaril, da smo Slovenci zdrave in čile rase« (priobčilo »Jutro«) in jim zaklical: »Bravo, dečki«; to njegovo ,izjavo je »Jutrov« kulturni urednik pravilno komentiral in Igo Gruden se je-za-smehljivo spotaknil ob Zarnikov rasizem. Tako se je okrog neznatnega spomenika odigrala malone krvava vojna, ki bo stala mnogo zamer in osebnih konfliktov. In vprašajmo se še mi čisto načelno, ali je bila ta borba z vsemi svojimi posledi-vami utemeljena? Ko sem sam zagledal omenjeni Kraljev spomenik, sem se nasmehnil, dvakrat nasmehnil: prvič ideji, ki mOrda sama na sebi ni tako slaba, pa je vendar nesrečno izvedena; drugič pa zato, ker sem v duhu videl naš razOrjeni ženski svet, ki se zgraža nad takšno prispodobo slovenske žene in matere, če smo odkriti, je slovenskemu občinstvu težko ustreči: ko je slovenska intelektualka Vodetova napisala aktualno knjigo o spolnih vprašanjih, jo ie hptel del slovenskega in moškega sveta skoraj linčati; ko je Kralj oblikoval svojo idejo slovenske matere v smislu popularnih slovenskih »žgancev, kislega_ zelja in krompirja«, zopet ni bilo prav, čeprav bi se — logično vzeto — en del slovenske javnosti moral s to indejo strinjati, če prav smo v pogledu umetniškega ustvarjanja še toliko širokogrudni in čeprav puščamo umetniku načelo svobode, moramo vendarle naglasiti, da so istemu, ki hoče nuditi svoje tvorbe javnosti, stavljene neke meje. če je vzrastel iz ljudstva in z ljudstvom, če je umetnost zagledal v nienem bistvu ter mu ni zgoji namerno eksperimentiranje ter če ie začuti! vrhovne zakone umetnosti in iih nosi v sebi, bo tiste meje občutil tudi sam v sebi, ne kot meje, temveč kot subiektivne zakone lastnega umetniškega ustvarjanja. Naimani in naiveč moramo želeti od niega. da ie nieoovo delo esfe^ki zakimčna celota, ki no idpd serm v čim nrlnKUe vsebinske olati. Ob pogledu na Kraljev lik te°mob- čutfka nismo imeli; namesto, da bi ob nje mestetski uživali, se poglabljali v bistvo duševne strukture slovenske žene in matere, smo se ali razburjali, ali pa pomilovalno smehljali. Naj nam tega tvorec kipa ne zameri. Dogajalo se je tekom zgodovinskih razdobij mnogo podobnih pomot od strani ljudstva, ki umetniku zaradi razvojne zaostalosti al počasnejšega tempa ni moglo slediti. Ne verjamemo pa, da bi tudi navedeni kip, ki bi naj predstavljal slovensko ženo, v bodočnosti doživljal usodo navideznih zgodovinskih analogij; zato ne verjamemo, ker v tem primeru ne moremo govoriti v zaostali razvojnosti ljudstva in ker v kipu ne moremo najti tistih idejnih globin, ki bi naj dalo opravičevati ter mu zagotavljale' vrednost v bližnji ali daljni bodočnosti. Če je slovenska javnost kip odklopila, ni menda s tem grešila proti umetniški svobodi v pravilnem smislu besede, temveč je instinktivno začutila in jasno izjavila svoje mnenje, da se z idejo ne strinja in da je zato tudi ne odobrava. Drugo pa je vprašanje, ali je bil kdorkoli iz publike upravičen razbijati kip in s tem nekako brutalno diktjrati umetniku smer njegovega. ustvarjanja. V tem. oziru moramo izreči le odločen: ne! Takšno dejanje diši po barbarstvu, ne pa po objektivnem presojanju. Kdorkoli posluša glasbo ali gleda sliko, kip ali kaj drugega, ima pravico izraziti svoje mnenje; mora tudi sprejemati ali odklanjati. Nikakor pa nikdo nima pravice, da bi .umetniško tvorbo razbijal, opljuval ali kakorkoli drugače brutalno nastopal proti njej ter S tem od objektivne kritičnosti prešel k zagrizeni subjektivnosti, ki nima s presojanjem nobenega opravka. Ta način odklanjamo, četudi bi naj še tako simboliziral slovensko ženo in četudi ima kdo še foliko opravičil iz rasističnega vidika! Smo za pošteno presojanje in izrekanje svojih sodb, smo pa tudi proti vsem tistim metodam, ki so. v nasprotju s kulturo osebnega in narodovega značaja. To vodilno načelo velja tudi v pogledu Kraljevega spomenika; njegov primer naj nam bo opozorilo v nadaljnjem urejevanju odnosov nasproti Umetniškim tvorbam, hkratu pa naj bo opozorili tudi tvorcem'šhniim, da naj v okviru umetniške svobode posežejo v resnične globine umetnosti in oblikujejo lika, katerih osebna subjektivnost presojanja ne bo v diametralnem nasprotju z narodno subjektivnostjo presojanja. Resnični umetnik ne bo mogel zaiti v taikšno nasprotje, kar b? rnu nasorotovale že njegova umetnostna stvariteljnost sama! —d. Bog umira Prva zbirka pesmi Cvetka Zagorskega Kako lahko bi bilo obsoditi to zbirko, človek bi se moral samo postaviti na vida tudi jezikoslovca, ujeti bi moral nekaj slovničnih napak (in to bi ne blo preveč težko), pokazati nekaj nepravilnih, »nemogočih« rim, sc zgražati nad kako banalnostjo ali iskano primero in' s kakor Pilat umiti roke: »Tipično delo začetnika.« Morda bi bilo tudi precej učinkovito, če bi človek pristavil: »Začetnika v puberteti.« A vsi ti očitki, ki imajo morda vsi neko upravičenost, bi pričali bolj o ocenjevalcu kakor o ocenjenem delu. Pričali bi, da se je srečal hladen, nemuzičen, za utripe današnje dobe gluh, v preživelo miselnost ukovan duh z delom, ki mu ni dorasel in ki ga ne more dojeti. O delu samem pa bi taka ocena ne povedala ničesar. ... Knjižica vsebuje kakih 40 pesmic. Kljub, temu neznatnemu številu bi jo tež- ko imenovali enotno, iz enega vlito. Shj obravnava nešteto motivov, od erotičmn preko razpoloženjsko socialnih do revolucionarnih političnih, od tihih skozi m skozi subjektivnih čustvenih samoizpove-di do aktualno »glasnih« dokumentov razrvane dobe. In v v^em tem na prvi pogled namešanem kaosu, ki nas j neko naglico žene.iz enega razpoloženja v druga je mnogo motivov, ki predstavljajo; nekaj povsem novega v naši poeziji. Naj navedem kot primer le nekaj naslovov: mofon«, »Radio«, »Sodni ogled«, »Ljudje s sodišča«, »Zavrženo pismo« —- (Oglasnemu oddelku pod značko »Osamljen go* spod«), »Novinarjeva pesem«, »Novinarjev notes«, in pod to sp vse aktualni motivi, ki pa niso zgolj rimana proza, ampak resnične, doživete, čeprav včasih mor da formalno še neizbrušepe--pesmi- Ali je mogoče o mladem avtorju kaj bolj laskavega napisati? jatf- Šušmeljevi linorezi Zagorska zbirka »Bog umira« je kljub priprosti zunanji obliki opremljena s; štirimi šušmeljevirni linorezi, ki ilustrirajo Zagorske pesmi. Zagorski bi si pač težko našel lustratorja, ki bi bistvu njegovih pesmi bolj odgovarjal kakor šušmelj. Oba enostavna in priprosta, a vendar izrazita in obema bi človek morda iz tehnične strani to in ono prigovarjal. Toda to je tu tako malo važno. .Važno je, da tvorijo slike s pesmimi vred močno doživetje.1 Najkrepkejša je morda prva: »Kozjaške vinlčarke«. človeku zvenij0 težki verzi v ušesih: ali: »Bose noge se v klanec borijo bose noge.« »Prihuljene koče nemo strmijo v sivi breg.« Izredna je tudi. »Sobarica.« Tudi tu pre: seneča slika po svoji blžini doživetja, k| ga izraža pesem. Tehnično se šušmelj poslužuje močnih črno-belih kontrastov, s katerimi dosega močan, poudarjen učinek. Alj smo dobili s šušmeljem vendarle tudi med mladimi dobrega ilustratorja? iad. Bosna v linorezih Bosenski grafičar Daniel Ozmo je izdaj mapo z 20. linorezi, ki zaslužijo tudi pn nas nekaj pozornosti. Ozmo je član »skupine mladih«, ki so se približali svoji domovini taki, kakršna je, in jo tako slikajo. (Razni umetniki slikajo še danes to pokrajino kot eksotično in orijentalško deželo z minareti, lepimi zakritimi ženami s hlačami, fesi...) Skupina mladih pa riše resnično Bosno: njene ljudi, njih delo in življenje, gozdove, ceste, kraje brez cest, četrti razred železnic... Ozmo je pokazal v teh linorezih del te Bosne: Zavidovičevške gozdove. Linorezi pripovedujejo, kako so bili ti gozdovi nekoč gosti in nedotaknjeni. Potem je poslal tuj kapital vanje delavce s'sekirami in cepini. Delavci grade kolibe, kuhajo na Ognjiščih, spe na golih deskah. 'Po kosilh in počitku sekajo, žagajo, vlečejo, prevažajo debla z voli. na splavih. Debla pred žagami raztovorijo. Nekoga je zmečka-1 Io... Kritika pravi, da je Ozmo res narisa! Bosno. Njene utrujene drvarje, ki jim kolena klecajo, ki tako trudno počivajo ih jim težaško delo. izoblikuj^ težke kretnj* in tipično držo.... -skl. V PREKMURJE Slovenec tostran Mure si Prekmurje pogostokrat čisto napačno predstavlja. V mislih mu vstaja dolgočasna, pusta ravnina, podobna ruski stepi iz šolskih Čitank, vmes pa nizke hišice z ljudmi, ki so nezaupljivi in neprijazni, čisto tako si jaz vse stvari nisem mislil, vendar sem bil še resno presenčn nad mikovnostjo in lepoto prekmurske pokrajine. Niti govora o dolgočasnosti — v resnici se zdi Prekmurje kakor ogromen park, z nenavadno lepo raslimi, košatimi in visokimi drevesi, ki stojijo v skupinah vsepovsod med žitnimi ali koruznimi polji. Najbližje drevo ali najbližji gozdič se ti zdi sveže zelen kako.rlist, ki ga pogledaš od blizu, oddaljenejši že kaže temnejše barve, dokler se končno daljni gozdovi ne zdijo modrikasti s temnejšimi lisami malih vzpetin, ki končno prehajajo v svetlomodre, široko valovite gore v ozadju. Ne, dolgočasna ta ravnina gotovo ni. Posebno lepa je v širokem predelu — med Beltinci in Bogojino, kjer se nekako na črti Bogoiina—Puconci naslanja na gričevje Goričke, ki ie soet poglavje zase In to' lepo poglavie. V Prekmurju vidiš daleč kakor na moriu. Vkljub gozdovom ^ti vznikne stolp kakšne cerkve ored oči že dobrih sedem kilometrov nrei. preden si fin nrlort''? nebo, tisto lepo ravninsko nebo, ki se zvečer, po sončnem zatonu, preliva v najrazličnejših barvah. Tedaj se ti zdi svet prozoren in napravljen iz najraznovrstnej-sih nevsakdanjih in dragih snovi. Pa kaj bi pravil! Pojdite in oglejte si, če ste za pokrajinske čare občutljivi, boste navdušeni, kakor sem bil navdušen jaz. Mislim, da izvira nepoznanje oz. nepriznavanje Prkmurja v precejšnji meri odtod, ker je toliko Slovencev, ki so izraziti gorci. Na kras in morje smo se v teku stoletij že nekoliko navadili, ta predel Slovenije pa je ravninski, torej kratko malo nenavaden, v drugačen, v vsakem oziru čisto »negorenjski«. Tudi ljudje so od Gorenjcev skrajno različni. Neka sličnost pa je med Prekmurci in Prleki, v čudi in dialektu. Tudi Prleki so družabni — ori Slovencih nenavadna lastnost — poznajo pojm in besedo »gostiivanje«, ti in drugi se zdiio »široki ljudje« v ruskem smislu, čud jim izhaja mogoče neoosrecf-no iz. ravnine in nienih življenskih pogo-!ev. Zmožni so velikih čustev, nekateri pa velike trdovratnosti in preračunliivosti, skratka: tipi, kakršne prepričevalno riše Miško Krnniec. O Prekmurcih pravijo -rdaj to zdai drimo. menda" se bo vsakdo z menoj strinial. če nravim. da so zanimivi in v oFčevaniu nriietno domači. ip 7p kpf so Prekmurci živeli delj in pod krepkej- šim fevdalnim pritiskom kakor kjerkoli pri nas. V vsakem oziru so nezaupljivi proti »gospodi«, kar je zelo širok pojem in v tem oziru spominjajo na Dolenjce, kjer so grofje svoj čas tako gospodovali. Fevdalizem starega kova je Še danes na Madžarskem menda krepkejši, kakor kjerkoli v Evropi, in pod Madžarsko so bili Prekmurci dolga stoletja. Prekmurski domači zgodovinar Gumilar pa je ugotovil celo, da so bili Prekmurci med leti 1641. in 1690. pod direktno nadoblastjo Turkov. (»Mladi Prekmurce« št. 9—10). Praiv tako je bilo Prekmurje nekaj časa »rdeče«, pod sovjetsko oblastjo povojne revolucionarne Madžarske. Nikar se ne ustrašite — zdi se, da so domači prekmurski sovjeti storili v glavnem vse, da bi preprečili izvajanje ene same revolucionarne reforme. Tudi zemlje grofom niso vzeli, kar je pravzaprav čudno, a sledi iz slučajnosti in nedoraslosti vse te »revolucije«. A vsa lepota pokrajine, vsa zgodovinska zanimivost Prekmurja ne odtehta prikupnosti in domačnosti, ki jo človek čuti v občevanju s Prekmurci in — Prekmurkami, te so namreč spet poglavje zase, in sicer lepo^ prikupno in temperamentno poglavje. Zdi se, da imajo Prekmurci žene vedno rajši kakor vino. zato pa imnlo tudi obilo vzroka. Vino, ki raste ori niih, ni na splošno nič izrednega, uvažati moralo pr!e*ko. zafo na ima nežni snol n^o »rasno« lepoto (brez rasizma!), ki dela celo manj lepe žne prikupne in mikavne. Po pokrajinskem človeškem tipu so'prekmurske kmetice skupno s Savinjčankami najlepše v Sloveniji. Tudi prekmurski dialekt se mi zdi prikupen in lep tudi tedaj, če ga ne govori lepa žena. Najlepše pat govorijo (po pričanju domačinov samih) ljudje iz Dolinskega, iz »Markov« med Soboto in Lendavo, mogoče tudi Ravenci med Dokležovjem in Cankovo. Prekmurščina je izredno čista, polna lepih izrazov in zabavnih izrekov. Tako uporabljajo Prekmurci dosledno besedo »Zvonar« namesto grde^ besede »mežnar«, ki se je vendar v književni slovenščini že udomačila. Zelo se spreminja dialekt na Goričkem, kjer segajo slovenske vasi črez mejo na Madžarsko vse do Monoštra. Gorički dialekti niso tako zveneči, kakor je Dolinski in tudi ne tako čisti, zato pa silno zanimivi. Spet posebno poglavje. V zadnjem času prodira v dialekt književna slovenščina, kar je prav in obenem škoda, ker bi dialekti včasih dajali zanimiva pojasnila iz preteklosti. Protestanti, ki jih ie največ na Goričkem in Ravenskem, se držijo dialekta, kakor znano, tudi v cerkvi. Tudi prekmurski slovenski-protestanie so poglavje zase. Ti prekmurski slovenski protestantje pripadajo še danes »nemški evangeličanski cerkvi« in se tako ofieiel-no imenuieio. Ali je to res potrebno? Ali se to ne da izpremeniti? »Ali ie to res no^rpKno?« se Človek v Prekmurju sploh pogostokrat vpraša* 8 * ' * % f, f V''; 1 - : 'v-^‘iT ” | , , ... Z vozom po kruh Gospodarstvo Skrb dr. Vladka Mačka za obče dobro svojega naroda Varstvo gozdov in pogozdovanje na Hrvatskem naroda, pa prav tako tudi grabežljivost Hrvatje še vodijo boj zoper nepismenost, v narodu* ki je na pobudo in po navodilih predsednika dr. Vladka Mačka preračunan na več let in je že doslej nadvse uspešen. Po 'določenem .načrtu si mnogo prizadevajo — poleg raznoterih prosvetnih nalog — tudi za vsestranski gospodarski napredek svoje dežele. Dr. Vladko Maček pa je medtem že pozval svoj narod na skupno delo za smotrno varstvo gozdov in za splošno pogozdovanje goljav in goličav po vsej Hrvatski. Njegov klic je prijetno odjeknil pri vseh članih velike, prebujene, zavedne in ponosne hrv.atske družine in prevzema tudi vsakega izmed nas, ki mu je obče dobro lastnega naroda in jugoslovanskega občestva resnično pri srcu. Predsednik dr. . Maček je naslovil poseben poziv za varstvo gozdov in za pogozdovanje vsemu hrvatskemu narodu, posebej pa pristašem in prijateljem hrvaitskega seljaškega pokreta, poverivši izvršitev plemenitega in velekoristnega načrta Gospodarski Slogi, ki je baš. ob njegovi 60-letnici otvorila svoj veličastni Dom v Zagrebu. Da s si-. sijajnim besedilom proglasa, odnosno poziva seznanimo tudi bralce naše »Edinosti«, ga tu prinašamo: Gozdovi tvorijo naše največje narodno bogastvo. Les nam daje potrebno gradivo in tooloto. Gozd nam ohranja vlago in nas ščiti pred sušo. Obvarute nas poplav in ublažuje ostrost podnebja. Hrvatski sel jaški narod je po vsem svo-iem živi len odariena ustaviti pustošenje naših gozdov. Prva naloga vsakega pravega in poštenega človeka je, da čuva šunto. Kajti gozd ne pripada samo našemu današnjemu pokolenju, nego moramo skrbeti za to, da ga očuvamo i za našo deco. Zato pozivam vse tiste, ki jim je poverjena skrb za varstvo gozdov, da jih obvarujejo tako dolgo, dokler ne bomo mogli sami gospodariti s svojimi gozdovi in urediti gozdno upravo tako, da bi bil narod zadovoljen in gozd oču-van. Posebej pa pozivam vse pristaše hrvat-skega seljaškega pokreta, da ščitijo šumo ored raznimi špekulanti, sebičneži in lah-komiselneži, ki za svojo trenutno osebno korist neusmiljeno uničujejo hrvatsko narodno imetje. Njim je treba to onemogočiti v vsakem selu, v vsaki občini, zemljiški zajednici, imovni občini, pa tudi v državnih gozdovih. Zlasti pa opozarjamo pristaše hrvat-skega seljaškega pokreta in vse njegove funkcijonarje, da čuvajo šumo pred takimi gozdarji in logarji, ki trgujejo z narodnim imetjem za svoj zasebni račun ali za svojo protinarodno raboto. Toda gozd moreš Suvati tam, kjer je. Kjer ga ni, ga je treba zasaditi. Mislim, da se najbolje oddolžim narodni pozornosti in čestitkam, ki so mi jih izkazali ob 60-letnici mojega življenja, ako pozovem vse organizacije in pristaše hrvatskega seljaškega pokreta, da na korist svoji ded in na srečnejšo bodočnost hrvatskega naroda vsakdo zasadi v svoji vasi čim večji prostor z mladimi drevesi, nove gozdne nasade pa da imenu jejo v spomin hrvatske narodne borbe po hrvatskih narodnih velikan’h, n. or. Radičev gaj, Gubčeva šuma. Hrvatski log itd. Takšen je nedavni poziv dr. Vladka Mačka hrvatskemu narodu. Dobro bi bilo, ako bi bilo mogoče vse to prenesti tudi na našo slovensko zemljo, kjer so potrebe enake, deloma pa še večje ko v bratski sosednji deželi hrvatski. Sotlski. Razpis šolskega leta na kmetijski šoli v Grmu Na banovinski kmet i,ski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1939. šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši prvi tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na*kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkova-ne z banovinskim kolekom za din 10.— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu člmprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5. Izjavo starišev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo)- iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din 4.—) starišev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podopro iz javnih sredstev. 7. Urdno potrdilo občine: 1. Koliko je posestvo veliko (v ha). 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. število družine, oosebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere. 4. Koliko redijo konj, goveje 'živine, prašičev? Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 300.— do din 75,—' po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod točko 6. navedeno obvezno izjavo in pod točko 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo .družinskih in gospodarskih razmer. Naš sladkorni kartel - uvoznik sladkorja ,7,*i V\», rl. * Delovni trg ne kaže v Sloveniji preveč razveseljivega uspeha. Po statistiki je bilo v mesecu juniju t. 1. pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev včlanjenih v Sloveniji povprečno 104.520 ljudi, za 760 več kot v maju in le za 934 več kot pred enim letom. Prirastek napram lanskemu letu je zelo majhen, zadnjikrat je bil tako neznaten pred štirimi teti. Pov-orečna zavarovana mezda je znašala v iuniju 24.69 dinarjev in je bila celo za 26 oar nižja kot pred enim letom. Iz tega se vidi, da zanoslitev in zaslužek ne naraščata več. Zaposlitev se je nekam ustalila. zaslužek oa ie celo nazadoval. Tabele za izračunavanje obrambnega davka so že izšle in se dobe v Mariborski Uskarni! Jugoslavija je tako srečna, da redi po leg mnogih drugih gospodarskih zaje davcev približno 100 kartelov, ki neusmiljeno gospodarski izmozgavajo narod in državo. Kmet, delavec, nameščenec, sploh delovni človek, ki tvori ogromno ve čino najboljših državljanov, ni karteliran, zato pa je tem boljši predmet za takšno izinozgavanje. O nekih kartelih smo kako besedo že povedali tudi v naši »Edinosti«, pa bomo še kakšno spregovorili. Danes spregovorimo zopet nekaj o sladkornem kartelu, ki je, ko drugi karteli, veliko mednarodno zlo izrazito velekapitalistih nega značaja. Bralcem »Edinosti« je znano in so sami doživeli, da je že lani sladkorja pri nas primanjkovalo. Letos pa ga moramo uvažati navzlic temu, da ga manj potrošimo ko nobena druga, količkaj napredna dežela na svetu, in navzlic velikanskemu bogastvu možnosti in zmogljivosti naše žemlje za skoroda neomejeni razvoj te vr ste industrijske proizvodnje, kmetijske in dustrije, kar bi naj bila! Izdali so dovoljenje za uvoz z ugodnimi pogoji baje do 1.300 vagonov ali 13 milijonov kg sladkorja, po večini kristalnega, to je nekako 15°/o našega revnega letnega potroška. Ker torej država v tem primeru ne zahteva uvozne carine, razen malenkostne carine na sladkor v kockah, kakor smo v »Edinosti« od 24. VI. t. 1. točno izračunali, in ker je sladkor iz tujih tovarn cenejši kot iz domačih, bi mogel biti uvoženi sladkor razmeroma poceni, tem bolj, ker so obetali povrh tudi še znižanje državne trošarine na uvoženi sladkor za 3 din pri kilogramu. Da bi se špekulacija ne polastila čisto neovirano cenejšega uvoženega sladkorja, so odredili, da ga naj uvažata in spravljata v promet po ustrezni ceni naši edini dve državni sladkorni tovarni v Belju in na čukarici. Za enkrat naj bi uvozili približno 600 vagonov sladkorja iz češko-morav-skih tovarn. Zgodilo pa se je drugače: državni tovarni za sladkor Smeta uvoziti samo nekoliko desetin vagonov, vse drugo pa naš slavni sladkorni kartel. Tako pride tudi ta, po volji javne uprave uvoženi sladkor v roke karteliranih špekulantov, ki bodo požrli glavni in še večji dobiček, nego bi ga imeli, ako bi bili zdaj manjkajočo, enako količino sladkorja, kot bi lahko, sami izdelali; bogata nagrada za nikdar opravičljivo opustitev. Ker dobro poznamo grozovito brezobzirnost _ kartelov in vse tiste naše javne §Jabosti, smo sami domnevali, da nam bodo sladkorni baroni kaj takega skuhali. Saj je ta stvar za ljudi brez vesti in brez srca, ko imajo toliko mogočnih zaveznikov povsod, jako preprosta. Naši državni sladkorni tovarni sta enako kartelirani ko ostalih šest zasebnih. Naš sladkorni kartel je poslovno dogovorjen in povezan, torej zopet karteliran s sladkornimi karteli v tujini. Razmeroma mnogo tujega kapitala, baš tudi češkega, je v »naši« sladkorni industriji, nekaj »našega« kapitala je pa tudi v tuji sladkorni industriji. Vrana vrani ne izkljuje oči. Naše javne slabosti take možnosti ali nemožnosti dopuščajo ali celo podpirajo. Nekateri Slovenci se morda še spominjajo Alfonza Hribarja, Hrvata, ki je pred leti delal nekakšno politiko z našini dr. B. V. tudi po Sloveniji. Vrgel se je tudi na organiziranje kmetov reparjev' nekje na Hrvatskem, ki bi naj ustanovHj- svojo sladkorno tovarno na osnovi samopomoči, stvar ni uspela. Ne vprašajmo, po čigavi krivdi! »Trgovski list« od 21. t. m. porpča, da so kmetje v Srbiji tudi hoteli v veliki meri gojiti sladkorno repo in ustanoviti tudi lastne tovarne, a jim je bilo to preprečeno: »Zakaj se je to zgodilo, kdo je tega kriv? Taka vprašanja ostanejo nepojasnjena.« Ko imenovani list s prstom pokaže na nasi dve državni sladkorni tovarni, češ da sta tudi v kartelu, vpraša: »Ali je splovi dopustno, da so državne tovarne članice sladkornega kartela? Ali ni morda glavna naloga državnih sladkornih tovarn, da nastopajo kot regulator cen na trgu? Kako to, da se ne pokličejo na odgovornost oni, ki trpe, da sta državni sladkorni tovarni članici kartela?« Žalostna resnica je, da bo naš slad-j.rn.* kartel, ki je glavni, prav za prav edini krivec pomanjkanja sladkorja pri nas, imel glavni delež na dobičku tudi pri uvoženem sladkorju, ki ga v sili tega, po njem povzročenega, Čisto nepotrebnega pomanjkanja dobivamo od drugod Tako Pre stopa novi ^bodočnosti nasproti. ' . ' $ Stanje hmelja Je v Savinjski dolini ugodno. Rastlina se dobro razvija in je deloma že pričela cveteti, vendar so cvetni nastavki večinoma redkejši kot lani. Računajo na srednje-dobro letino hmelja, škropljenje je nujno potrebno, vendar se morajo nasadi ikroplti le zjutraj ali zvečer, nikakor pa ne čez dan. — V Vojvodini je stanje manj zadovoljivo in je tudi neenakomerno* v splošnem pa se je stanje zadnje dni nekoliko zboljšalo. Računajo, da bo pridelek slabši kot lanski. — Tudi v inozemstvu je stanje hmelj-skih nasadov različno in računajo na srednje-dobro letino, tako na Češkem, v Nemčiji, Franciji in na Poljsikem. r *■ Izvoz zgodnjih jabolk bi se že lahko pričel, ker so z Nemčijo formalnosti že urejene in so nam dovoljene razne olajšave v carini. Prizad pa še ni začel dostavljati izvoznic, ker še ni dodelil kontingentov poedinrm sadnim izvoznikom, če se zadeva v par dneh ne'uredi, bo nastala zelo velika škoda, ker rana jabolka ne stoje dolgo. Letos je precej ranega sadja in bi se lahko dosegel lep dobiček. * še ena avtobusna zveza v Prekmurju. Doslej je vezal poštni avtobus v Prekmurju le Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. V sredo pa se je na prizadevanje kra jev.nih činiteljev otvorila druga redna poštna vsakodnevna avtobusna zveža med Mursko Sobota in Gornjo Lendavo. Ljudstvo je ta dan slavilo kot praznik, ker so se dolgoletne njegove želje uresničile. 4- Ljudsko vozilo pri nas nikakor ni avtomobil kakor v Ameriki, ampak dvokolo. Doslej sta veljala Ljubljana in Ma^ ribor kot mesti z največ bicikli, občutno konkurenco pa jima sedaj dela Zagreb, kjer je po zatrdilih merodajnih mest sedaj kakih 25.000 koles. Seveda tudi avto-' mobilov ne mAnika in jih je v hrvatski prestolnici registriranih okroglo 4000. Motornih koles ima Zagreb približno 900. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiesmm SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo. da OoSlIelo syo!e prispevke najkasneje do vsajie srede v tednu. Kmetska mladina pod Donačko goro odločno manifestira za svobodo slovenske zemlje Vse okrog po zelenih gričih so se preteče spustili temni oblaki in vse do 10 ure zalivali sušno žemljo. V popoldanskih urah pa se je začela zbirati mladina iz vseli gričev, ki so tako živo raztreseni, okrog najvišje Donačke gore. Vedno večje množice se zbirajo okrog tekmovališča, nad okrašeno tribuno pa se vijejo zelene iastave in ogromna državna zastava priča o hotenjih mladega rodu. Kmalu po tretji uri je polna navdušenja prikorakala na tekmovališče povorka žanjic,'vezačev,, na čelu pa so vihrale zelene zastave z. belimi štiriptregnimi deteljicami, ki so napravile globok vtis na vso množico. Povorka je nato v polkrogu obstopila okrašeno tribuno, na katero je stopil predsednik Društva kmetskih fantov in deklet na Donački gori tov. Gobec. Z globokim čustvom je pozdravil zbrane, zlasti pa strumne skupine mladih pokretašev, ki so tako odločno manifestirali za svojo zemljo kruh in trdo kmetsko delo. Po pozdravu predsednika je dobil besedo tajnik Zveze tov. Ivan Nemec, ki ga je množica poslušala molče in zamaknjena zrla v valujoče pšenično polje, iz katerega se je smejala bela pogača. Po globokih besedah govornikovih se je praznično razpoloženje stopnjevalo do vrhunca. Šivi možje in izgaranc žene so pritrjevali, vsak na svoj način, in izražali čustva, ki jih zamore imeti v tako svečanem trenutku samo človek od pluga in motike. V tem trenutku so se raztrgali oblaki in sonce je razlilo žarke na rumeno pšenico, kakor da bi se hotelo pridružiti temu mogočnemu trenutku. Po dokončanih besedah govornika, je sledila tekma žanjic; na znamenje tov. Štefon-cijoze so se zagnali srpi in slamke so padale v snopje, ki so jih nrne žanjice tako vešče polagale in vezale. Izgledalo je, da bodo vse hkratu končale, pozneje pa so nekatere vendarle zaostale. Ljudstvo se je med tem vedno bolj zgrinjalo okoli žanjic in z izrednim zanimanjem sledilo poteku žetve. Na obeh koncih njive- sta nihali dve društveni zastavi in izkazovali največjo čast delu, kruhu in žulju! Po tekmi so žanjice po narodnem običaju ju-žinale, potem pa je vse v navdušenju odhitelo na veselični prostor k svežemu in neprisiljenemu razvedrilu. Iz zveze kmetskih fantov in deklet Bohinj Gorenjska dekleta v tekmi za kruh Društvo kmetskih fantov in deklet v Dupljah je priredilo v nedeljo dne 23. julija t. 1. pod okriljem šmarnogorskega okraja Društev kmetskih fantov iii deklet veliko okrajno tekmo žanjic, ki ie bila dobro obiskana. Vrme sicer ni bilo preveč ugodno in lepo. K tog in krog je bila sama sivina. Nasužena ncmlja je žejno pila. Dež je lil. Toda vse to ni moglo oplašiti požrtvovalne kmetske mladine. Komaj se je za sito zvedrilo, že se je zadela zbirati povorka, se hitro razvrstila ter potem odkorakala z godbo na čelu na tekmovališče; vriskajoč je vzklikala ljudski svobodi, slovanstvu, svoji državi in'zavedni kmetski mladini. • \ Že davno pred 3. uro se je na cesti ob tekmovališču začela zbirati množica. Iz vseh daljnih .in bližnjih krajev so se kljub dežju začele zbirati in približevati množice kmetskega ljudstva in potrpežljivo čakale, da morejo prisostvovati tekmi. Zborovanje- ie otvoril In vodil tov. Štular Ciril, predsednik domačega društva, ki pozdravit vso zbrano množico in povdaril kako žalostno je, da nekateri to kmetsko mladino, v kateri je toliko idealizma, toliko lepih in zdravih načrtov, toliko hotenja po izobrazbi, napadajo in z najpodlejšimr sredstvi ovirajo njeno delovanje. Za njim je spregovoril zastopnik ljubljanskega Okrožja tov. Vinko Kristan, ki je v svojem govoru obračunal z vsemi tistimi, ki uporabljajo. mladino edino in samo kot priprejo svojemu strankarskemu vozu; _ obsodil je vse tiste, ki to mladino izkoriščajo za parade svojim živim in mrtvim malikom ter prikazal, kako ogorčena borba se že desetletja bije pri nas in v svetu za to mladino. Končno je povzel besedo še zastopnik Zveze in njen predsednik tov. Ivan Kronovšek. Ob živahnem pritrjevanju vse množice je povdaril in zagotovil, da kmetska mladina noče nobenemu delati krivice, ker krivico sovraži in Se sama z vsemi silami bori proti njej, da pa ta kmetska mladina tudi od drugih zahteva, c!a jo priznajo, da spoštujejo njene pravice do življenja in obenem pravice vsega delovnega ljudstva. Povdaril je tudi potrebo mladine po čim večji izobrazbi, po strnitvi vseh njenih sil,, če hoče mladina, da bo lahko gradila novo bodočnost, iiayo lepše življenje. Po zborovanju sc je 17 srpcjjJr^Sželp v rumeno pšenico, 17 krepkih mladih deklet je pogumno .zarezalo, s srpi v zlato žito, v kruh. v' tisti kruh, ki ie ;vlr življenja vsemu, tisti kruh, za katerega mali košček se milijoni in Program velikega-bohinjskega praznika, K' ga prirede gorenjska Društva kmetskih fantov in deklet ob Bohinjskem jezeru 20. avgusta 1939: • 1. Ob 9. uri sprejem gostov na postaji Boh. Bistrici. 2. Ob 10. uri sv. maša pri Sv- Janezu ob Boh. jezeru. 3. Od 11.—13. ure ogled« Bohinja. 4. Ob 13. uri zbirališče povorke pri Stan Fužini na Trati; nastopajo: a) orači, b) terice, predice, c) ogljarji,, č) čebelarji, d) plaužarji, e) drvarji, f) iz* delovalci škafov in pip g) kmetska svadba. 5. Ob 14. uri odhod povorke na tekmovališče. 6. Ob 15. uri otvoritev praznika in slovesno dviganje državne zastave. Nastopili bodo tudi bratje Srbi, Hrvati in Čehi iz DaruVara. 7. Ob 16. url tekma koscev, grabljic in mladine, nato pa narodnf pleši v nacionalnih n«--šah. S. Ob 17. uri razglasitev rezultatov in raz-., delitev nagrad, nato narodno veselje! — Murska Sobota Prekmurska mladina slavi v nedeljo dne 6-avgusta 1939 veliki mladinski praznik, ki ga naša divna Panonija še ni videla. Program praznika je sledeči: 1. Ob 8.55 uri sprejem gostov na postaji- 2 Povorka (konjenica, kolesarji, kosci, .grabljice, vozovi itd.) na tekmovališče. 3. Oovor delegata Zveze. 4. Ob 3. uri mladinsko zborovanje; a) Otvoritveni govor predsednika prekmurskega Okrožja kmetskih fantov in deklet- b) govori predsednik Zveze, predsednik ptujskega Okrožja, zastopniki hrvatske in srbske mladine in prijateljskih organizacij- 5. Medokrožna tekma koscev. f>. Razdelitev nagrad. Mladina iz daljne in bližnje okolico bo ta dan prihitela v Mursko Soboto, da počasti delovnega človeka v Prekmurju. POZOR! Naročniki iz Maribora in okolice lahko poravnajo naročnino osebno pri upravi v Mariborski tiskarni Za ženo In dom Položi vsako stvar na svojo mizo Le priznajmo, da je med nami mnogo takih, ki nikoli ne vedo, kam so položile predmet, ki so ga še pred nekaj trenutki imele v rokah. Ta neprestano išče ključe,^ druga škarje, tretja šivanko, četrta vžigalice itd. Da izvira takšno iskanje zgolj iz površnosti, o tem menda nobena ne bo dvomila. Seveda igra pozabljivost pri tem tudi veliko vlogo, toda če bi takoj shranile vsako stvar na svoje mesto, bi ne imele kaj pozabiti. Ob takšnem iskanju nastane seveda v niši večkrat prava zmešnjava, kajti vsako stvar pač navadno iščemo takkS, ko 1° že nujno rabimo. Zato pa ne zaman neki pregovor, da je reA^Sbnost ena glavnih čednosti. Če bi imeli za vsako stvar svoje določeno mesto in jo vedno po uporabi tudi tja položili, bi ne bilo treba nikli ničesar iskati. Ako.pa pustimo krtačo na oknu, škarje med perilom, ključa na umivalniku, šivanko v zavesi, klešče v drvarnici in rokavice na kuhinjski kredenci, potem se vendar ne smemo čuditi in razburjati, če v slučaju potrebe nobene stvari ne najdemo. Treba je obleteti vse stanovanje, preden najdemo zaželjeni predmet, med tem pa seveda vzkipi v kuhinji mleko, ali pa se pripeti kakšna podobna nezgoda. Ali je vse to potrebno? Položi takoj po uporabi vsako stvar na določeno mesto, za katero bo vedela vsa družina, pa bo izostalo to nepotrebno in mučno iskanje. kuhinja Vranična juha. V kozico deni dve žlici presnega masla ali masti. Ko se speni, prideni nekoliko zelenega peteršilja in 2—3 žlice 2—3 žlice moke. Premešaj in prideni 1 ali 2 stlačeni in v mrzli juhi (pol litra) izžvrklja-JJi vranici in nekoliko majarona in še 2 1 ju-“e.-v To naj še malo vre. Deni potem v juho jajčne rezance ali pa narezane spečene žemlje. Možganova juha. V kozico deni dve žlici presnega masla ali masti, ko se speni, prideni nekoliko zelenega peteršilja in 2—3 žlici moke. Ko se prepraži, prideni 1 telečje oprane in osnažene možgane ter mešaj in počasi prilivaj 2V= 1 goveje juhe. Dodaj še nekoliko majarona in muškatnega oreška. Ko je še malo prevrela, jo daj z opečenimi žemljami na mizo ali pa vkuhaj za oreh velike cmoke iz drobtinic. Kisla gobova juha. V 21/* 1 slane, malo okisane vode, kuhaj košček čebule, malo popra in par klinčkov. Istočasno praži osna- žene gobe s presnim maslom. Ko so še osušile, potresi nanje 2 žlici moke in deni vse v precejeno juho. Ko še malo prevre, raztepi vanjo 1 ali 2 jajci in jo daj z opečenim kruhom na mizo. Praktični nasveti Stenice odpravite in zatrete s trepetmko, s katero vse špranje in luknje naštrkate. To ponavljajte vsak teden skozi dalje časa. Tudi grilje ((ščurke) s tem ukrotite. Ko pa belite stanovanje, denite rried belež nekaj kilogr. raztopljenega galuna! To ni drago, a dela čuda! Mravljam v stanovanju nastavljajte z vodo razredčen med. — Potonejo. Mišim in podganam pa fosfor na kruhu, pomešan s sladkorjem. Proti hemeroidoin mažite laško olje, v katerem je 10—15 kapljic čiste karbolne kisline (na / litra). B. Jurko. Dopisi ..Edinosti Dolina Šentflorjanska Pasji dnevi so že ves mesec prav pasji. Prejšnji mesec smo imeli pasje vreme in smo noč in dan tolkli nehvaležnost, to črno po-sestrino človeškega rodu. Z dežjem nismo bili zadovoljni, zdaj pa zopet godemo, ko nas žgo ti presneti sončni žarki nad glavami. V' večnem boju smo s to smešno naturo, ki nam sipa na glavo enkrat dež, enkrat sušo in smo enkrat bogataši drugič pa otepamo pasje življenje. Po vseh predpisih, kakor se spodobi. Otrobi. V takšnem pasjem času skoraj ne gre drugače, kot da vsi skupaj vežemo otrobe. To bi lahko imenovali tudi sezono vezanja otrobov, ki traja ponekod vse leto ... ‘ Otrobov je na svetu dosti, imamo pa tudi nepregledno vrsto podjetnikov, ki jih pridno vežejo. Tako recimo na pr. Japonci, ki trde, da so nepremagljivi, zraven pa jih od grdih Rusov pridno dobivajo po grbi. Ali Angleži, ki vežejo otrobe že polno leto in z otrobi pridno zalagajo svet, da jim bo skoraj lastno grbasto korito prazno, čemberlen je priznan mojster. So pa v Evropi še nekateri velevele-mojstri, ki so mojstrski vezači. Otrobe nadalje vežejo junaki, ki na pr. glasno groze na vse strani, kako bodo napadalca po zadnji plati, zraven pa šklepečejo z zobmi in imajo polne hlače. Junaštvo je čisto pasje; prav za prav hužasto... M.1 l.i v/iv« »M »..» -Vi' V V'4 'if «'' V . Čudež bi bil, ako bi ne bila polna zave. zanih otrobov vsa dolina šentflorjanski. 1, V H, . ,■ .-'»e z- A*.*; Vi V l.h i'X Kamnik Javna zahvala vsem udeležencem proslave 20-letnicc Delavskega pevskega društva »Solidarnost« in Delavske knjižnice v Kamniku. . ,... Vsled velike zaposlenosti se nam ni bilo mogoče posloviti od vseh društev. Zato iz-rekamo na tem mestu vsem, ki so doprinesh svoj delež k veličastni kulturni manbestaoji slovenskega delovnega ljudstva v dne 9. julija t. 1. našo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo društvu »Vzajemnost« iz Zabu-kovice, ki so bili že ob 7. uri zjutraj s pra-Porjem na mestu in ves čas agilno delali za sprejem gostov. Nadalje »Vzajemnost« iz Stožic pri Ljubljani, katera je organizirala veličastni pohod kolesarskega bataljona. Kovinarski godbi iz Jesenic in Zadvora. našim največjim trpinom iz Trbovelj m Hrastnika. .Nadalje sodrugu in sodruzici Kogelj-Korparjev ki sta ves čas agilno pomagala. Zahvaljujemo se thdi vsem, ki so nam poslali pozdravne brzojavke in castitke oseb-na zahvala pevskemu društvu »Grafika« iz Maribora ki je že na predvečer sodeloval in in vzbujal splošno priznanje kamniškega obrečni dolžniki pa ostajamo našemui Bratku Kreftu. Ves se je stavil na razpolago ze v soboto 8. julija od 5. ure popolne in do konca slavnosti v nedeljo 9.1 uhja. gre Klavna zasluga, da smo varno prebrodil, vse vrtince v katerem se je znašel našbrod ze v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. Da ne govorim o umtnosti njegovega govora, Katerega ie delavstvo visoko cenilo in mu pn rejalo moeočne ovacije V nedeljo dne 9. julija smo videli v Kamniku mogočno vojsko kulturnih borcev, vi- deli smo največje trpine iz naših črnih revirjev, iz kovnic, od statev, iz plavžev gorenjskih. Videli smo zastopnike delovnega ljudstva širom naše Slovenije, trudne, udrtih oči, upadlih lic, ostarele v borbi z življenjem. In ti borci, ti graditelji vsega vesoljstva so manifestirali v nedeljo molče. To : bila V'",vk v '\V_''. KC:;> disciplinirana re- pna vojska proletariata, organiziranega v naših kulturnih organizacijah. '? > ij.l j:- v7u.Si.Ul * li H i r \t.č nn$ ‘Ji M' n. J.'j' v.‘Vi ' % J H i ’ 1 /i, v* V j',7V.\'i IT. VI’»V.‘iT.Vtv, D \ilV!. • Toda mi smo ponosni na ta red in disciplino. Mi smo ponosni na naše kulturne organizacije, katere vršijo veliko duhovno nalogo, pripraviti delovno ljudstvo na veliki dan vstajenja vseh malih, ponižanih in razžaljenih. Proslavo 20-letnice Del. pev. društva »Solidarnosti« in Del. knjižnice v Kamniku v nedeljo dne 9. julija t. 1. je bila prireditev moralnega značaja. Že pri svoji 15. obletnici sta si ti dve delavski korporaciji nadeli nalogo, zanesti med delovno ljudstvo čut medsebojnega spoznanja, zavedajoč se, da bo že bližnja bodočnost združila trpeči narod v mogočno falango proti krivici in nasilju. Tako je pevski zbor »Solidarnost« prirejal vsako leto razne turneje in nastope po Gorenjski, Štajerski in drugih krajih. Tudi v krajih kjer naša misel še ni prodrla, si je zbor pridobil simpatij, prijateljev in znancev. Mirno lahko trdimo, da je bila ta naloga kronana z uspehom. Proslava 20-letnicc je pokazala, da je delavstvo tesno povezano v kulturnih organizacijah in bratskih čustvih. Teh bratskih čustev nam ne more nihče več iztrgati. Naša borba je samo borba proti sovraštvu in nasilju, da spozna brata brat in za enakopravnost vseh ljudi. Testament, ki smo ga sprejeli od naših starih sodrugov, od sodrugov, kateri so žrtvovali imetje, čast in življenje veliki ideji, bomo izročili naši mladi gneraciji kot gotovo dejstvo. Ti mladina pa stopi na plan v prve vrste, da bodeš vredna nositeljica bodočnosti, za katero so tvoji očetje in dedje žrtvovali vse. —■ Kultura in prosveta — to naša bo osveta! P. F. na dela na naših cestah zavzeli ter jih tudi sprovedli v življenje. V bližini Kranja se mnogo dela na preložitvi gaštejskega klanca, skrbi povzroča Jelenov klanec, zaprta je cesta Kranj—Bled itd. Želeti je, da bi sc vsa dela uspešno končala in da bi našemu tujskemu prometu v bodoče lepe ceste mnogo koristile. Pred slabo cesto tujec prerad obrne vozilo, na dobri cesti pa avtomobil kar sam zdrči v naše naročje. In z njim denar... Zelo pa kriče po modernizaciji naše občinske ceste, ki so zopet problem zase. Nekatera druga javna dela. V nedeljo dne 16. VII. je bil v Preddvoru pri Kranju blagoslovljen novi vodovod, ki ga je zgradila oh podpori banovine in Higijenskega zavoda v Ljubljani preddvorska vodovodna zadruga. Zgrajeni vodovod bo zadostoval za domače potrebe; zgradil pa se bo tudi vodovod Preddvor—Kranj—Škofja Loka, ker zajeti studenec daje dovolj vode za vso imenovano črto. Dela so že v teku. — V sezoni gradbenega dela vzbuja veliko pozornost razširitev mostu čez Savo. Ta most ob čedalje razvitejšem prometu slabo služi (kakor menda vsi mos-otovi v Sloveniji!) in je bilo nujno, da ga vsaj razširijo. Na vsaki strani bo most razširjen za 1,65 m, popravili pa bodo seveda tudi cestišče. Dela na mostu so bila izlicitirana za 733.167 din. Temeljito bo popravljen most do jeseni, nakar bo gotovo za nekoliko desetletij »dobro.« — V čirčičah pri Kranju gradi kraljevska banska uprava moderen mlekarski obrat za Združene gorenjske mlekarne in novo mlekarsko šolo. Podjetnosti je torej na vseh koncih in krajih precej. Prihodnjič bomo prinesli v našem listu v informacijo široke slovenske javnosti še zanimivo jroročilo o nekaterih že izvršenih javnih delih v Kranju in okolici, kakor so na pr. nova šola, novi leseni most čez Kokro, novo jiokopališče na hujskem polju i. sl. L. Bela Krašina Proslave dr. Mačkove 60-letnice smo se udeležili tudi mi Belokrajinci pod vodstvom trgovca Petra Korena iz Črnomlja. Peljali smo se z lepo okrašenim avtomobilom, na ka terem je vihrala velika slovenska trobojnica, ki so jo hrvatski kmetje na poti v Zagreb veselo pozdravljali. Ko smo dospeli v Zagreb smo se morali čuditi sijajni organizaciji naroda ki je v stotisočih prišel v Zagreb, da počasti svojega voditelja. Naša trobojnica je bila edina iz Slovenije, in Hrvatje so jo navdušeno pozdravljali, vedoč, da se budi tudi slovenski r.arod. Kar smo videli v Zagrebu nas je navdalo z vero, da mora hrvatski narod v svojih prizadevanjih zmagati in da moramo zmagati tudi mi, če si bomo vzeli hrvatsko odločnost za vzgled. v nedeljo 23. t. m. na idiličnih bočkih planjavah veliko tradicionalno planinsko rajanje, katero je uspelo zelo lepo in so se ga kot vsako leto tudi letos udeležili planinci in planinke od blizu in daleč. Krško Po poročilih, ki jih dobivamo iz Krškega, bodo letošnje konjske dirke, ki se bodo vvf.ile v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. prekašale, sodeč po prijavah, vse dosedanje. Dirk se udeležijo poleg priznanih dirkačev iz ljutomerskega, brežiškega, šentjerr.ejskega in krškega okraja tudi dirkači iz Karlovca, Zagreba m celo iz Reograda. če bo lepo vreme, se obetu da pride ta dan na Krško polje kakor doslej druga leta na tisoče in tisoče prebivalstva iz bližnje in daljne okolice. Saj so konjske dirke na Krškem polju s tradicionalno kmetsko veselico res nekaj, kar želi videti staro in mlado. Metlika Dne 9. julija so Sokoli otvorili in blagoslovili novi Sokoski dom. Dopoldne so bile velike svečanosti in povorke skozi mesto, popoldne pa je bil javni nastop telovadcev. Po končani telovadbi je govori brat z Karlovca, ki je orisal sedanji položaj Jugoslavije in pomen slovenske misli v današnjih težkih časih. Občinstvo je govoru živahno pritrjevalo. Po tem je bila uspela veselica. Crnomeli V Beli Krajini imamo' kmetje zelo slabo kupčijo z živino, ker so od lanskega leta živinski sejmi zaprti radi slinavke in parkljevke. Ker je živina naš edini in največji dohodek radi tega hudo trpimo. Pragersko Na Pragerskem sc bo gradila že druga tehtnica, čim je bil odobren kredit za gradnjo javne občinske tehtnice, se že namerava graditi druga, ki naj bi bila last trgovca z deželnimi pridelki g. Petra Napasta. Ker namerava g. Napast graditi tehtnico ob banovinski cesti proti Dravskemu polju, bo to za občino orecejšna škoda, saj bodo kmetje tehtali večinoma Ie pri njem krompir. Zakaj se Pragersko ne razsvetli. Občina Spodnja Polskava—-Pragersko je na svoji seji odobrila kredit za razsvetlitev ceste pri Strazgopjci. Vendar so to nenadoma odbili in cesta, ki čaka že dolga leta na razsvetljavo je še vedno temna. Skavtje na delu. Skavtska* edinica na Pragerskem je začela zelo pridno delati. Ima precej pripadnikov in pripadnic. Edinico vodi agilni brat Kac Miroslav, Planinke pa sestra Vezjakova. Upajmo, da bo edinica še v naprej delala tako agilno kot dela sedaj in da bo prišla v kratkem času do cilja, katerega si ie ob ustanovitvi postavila. ^ Železničarske hiše — še vedno temne. Kljub temu, da je bilo poslanih že mnogo prošenj, so železničarske hiše še vedno brez električne razsvetljave. Dvonadstropna poslopja, morda najlepša v Pragerskem, je zelo žalostno videti, posebno razsvetljena s petrolejkami. Zelo bi bilo dobro, da se hiše razsvetlijo in s tem ne vzbujajo več pozornosti mnogih mimo vozečih se tujcev. Polliane Boč dobi planinski dom. Slovensko planinsko^ društvo v Poljčanah je te dni imelo 10-letnico svoje ustanovitve.. V teh letih je obiskalo zeleni Boč vsako leto okroglo 2000 gostov. niso pa v tem všteti mnogi šolski izleti, za katere je ta planinska postojanka zelo pripravna. Kmalu po ustanovitvi se je polj-čanska oodružnica združila z rogaško podružnico SPD ter z njo skupno upravljala bočke postojanke. Ob 10-letnici ustanovitve so sklenili postaviti pri Miklavžu na Boču planinski dom. Graditi se bo začelo takoj spomladi, saj se material in denar že zbirata. V ta namen in Kranl Cestna dela na Gorenjskem. Dejstvo, da zahaja na Gorenjsko leto za letom več beograjskih družin, med njimi tudi visoki državni funkcionarji (ministri i. sl.) ter celo diplomati, je povzročilo celo vrsto cestnih del, ki se iz leta v leto z večjim ali manjšim uspehom izvršujejo. Modernizacija cestišča na Gorenjskem je bila nujna (kakor je nujna ob čedalje razvitejšem motornem prometu po vsej Sloveniji in državi) in Gorenjski je kar čestitati, da je v tem pogledu mnogo na boljšem od drugih slovenskih pokrajin. Seveda cestna dela le polagoma napredujejo, kar je včasih v zvezi s pomanjkanjem kreditov; važno pa je, da se je vsaj začelo, ko se drugod še začelo ni. V dobi avtomobilizma bi bilo želeti, da bi pokrajina s tako razvitim turističnim prometom, kot ga imamo na Gorenjskem, dobila prvovrstne ceste, zgrajene po vseh pravilih sodobne cestno-gradbene tehnike, kakršne imata na pr. Nemčija in Italija. Toda tudi z dosedaj opravljenimi deli — čeprav gredo počasi naprej — smo lahko zadovoljni. In čisto ugaja nam narodni rek, ki pravi; Počasi in gvišno! Akoravno se bo. tu in tam s ceste še vedno valil gosti prah... . Vso zahvalo pa zaslužijo tisti, ki so se za jav-v prid novemu planinskemu domu so priredili n krepko korakamo naprej! Kmetski praznik na Bizeljskem Z nekim nasmeškom je prikukaio sonce v nedeljo 9. julija izza Slemena, kakor da bi hotelo najti vse bizeljske fante in dekleta v spanju. Toda navajeni zgodnjega vstajanja, so bili že vsi budni, saj so imeli, združeni v Društvu kmetskih fantov in deklet, svoj z, Kmetski praznik s tekmo žanjic. Bizeljsko se je nadelo slavnostno oblačilo, Veličasten je bil ta praznik dela in se ga nihče v vsej svoji mogočnosti ne more predstavljati, kdor ni bil takrat med nami. Na slavnost so prihiteli od blizu in daleč, saj je bilo okoli tri tisoč ljudi. Prispelo je tudi članstvo tova-. riških društev iz Vel. Obreža, pripravljalnega odbora Kapele, Št. Petra, Pišec in celo iz Hr-vatske, kar je znak, da prodira kmetska ideja daleč na okoli. Ljudje so strmeli nad povorko, ki se je formirala ob dveh popoldan v Zg. Sušici. Na čelu povorke je jezdil praporščak, nato pa ostale konjenice z državnimi in slovenskimi zastavami. Sledila je godba na pihala iz Kapel, skupina fantov s kosami in zelenimi prapori, nato pa naša dekleta-tekmovalke. Lep je bil pogled na to skupino. Sama mlada, rdečelična in brhka dekleta v dečvah in oborožena s srpi. Sledijo jim male grabljice in žanjice, nato pa dolga vrsta kolesarjev. Zadnji de! povorke pa so tvorili okrašeni vozovi, ki so predstavljali in poveličevali vse vrste kmetskega dela. Prvi je predstavljal kmetsko svatbo, drugi mlatiče, tesarje, klepače, predicc, perice itd.; zaključile so pa kuharice, kjer se je dobilo jedače in pijače. Vsa množica Gubčevih vojščakov ie navdušeno vriskala, peln in manifestirala s klici za kmetsko slogo, vaško skupnost itd in korajžno odkorakala ria tekmovališče, ki je bilo okrašeno z državnimi in zelenimi zastavami. Po otvoritvi mladinskega zborovanja in pozdrava predsednika društva tov. Škofa je govoril tov. Stermecki, ki je orisal težave, skozi katere je moralo društvo od vsega početka do, danes. Končno je govoril predsednik Zveze tov. IvanKronovšek, ki je orisal pomen kmetskega praznika, potrebo vaške skupnosti in kmetske sloge. Ožigosal je razdiralno delo naših nasprotnikov, ki s svojim nekrščanskim početjem zavajajo kmetsko ljudstvo. Odkrite in jasne besede so vplivale na duše zborovalcev — tudi na tiste, ki jim naš pokret ne gre do sedaj v račun, da je moral govornik zaradi močnega aplavza prekiniti govor. Po zaključku zborovanja se je začela toliko za-2eljena tekma žanjic., Dekleta-tekmovalke so zavzele svoja me-sta.Na njih je bilo opaziti neko vznemirjenost, saj so se tadan prvič v svojem življenju s svojim delom pokazale pred toliko množico ljudstva. Med tem je ena in druga z bistrim pogledom preletela množico... Na dano znamenje se zarijejo srpi med pšenične bilke, ki so pričele padati druga za drugo. Množica napeto sledi tekmovalkam. Tu pa tam pade kakšna šaljiva, dekleta so pa urno in junaško sukala srpe, snopi se kopičijo in po preteku 16 minut je padla zadnja bilka s svojo zlato glavico. Po končanem tekmovanju smo se vrnili v lepi povorki na veselični prostor. Na veseličnem prostoru gostje zasedejo mize. Godba igra poskočnico. Fantje in dekleta veselo pojejo, plešejo, danes je njihov dan. njihov praznik. Gostje pri kapljici dobrega »Bizeljanca« živahno kramljajo in razpravljajo o manifestaciji. Vse je živo kakor po mravljišču. Med tem se vrne s tekmovališča komisija, ki je ocenila delo tekmovalk, objavila rezultate ter razdelila nagrade. Vše zopet utihne, ko predsednik komisije tov. Pavlič objavlja rezustate in deli nagrade. Prvo mesto si je priborila tov. Micka Arzenšek, drugo Milka Škof, tretjo Mirna Putrih. Vse tekmovalke, 10 po številu, so prejele lepe nagrade in jih bodo imele za lep spomin. Med kramljanjem gostov, petjem in sre-baniem dobre kapljice minevajo hitro ure. V prvih nočnih urah so se začela prazniti omizja, godba utihne, ljudje odhajajo k počitku z neizbrisnim spominom. Fantje in dekleta, spet ste pokazali svojo knietsko zavednost in na polju kmetske sku- , pine vrezali prav široko brazdo. S počastitvijo kmetskega dela ste dali duška in zadoščenja kmetskim žuljem. Minil je praznik tistega stanu, ki ustvarja dobrine, brez katerih bi ne bilo življenja človeštva. Društvo kmetskih fantov in deklet Bizebsko se zahvaljuje vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, zlasti vsem pripravljalnim odborom Društev kmetskih fantov in deklet in tov. društvu Vel. Obrež. Enako se zahvaljujemo tov. Balonu, ki nam je odstopil nov Predvsem pa se zahvaljujemo tov. Kronovšku ’a tako lep in iedrnat govor, ob katerem nas norvoiij 7 nrnrl vcapnj - zal, da je naša pot odkrita in prava, p n kate- A. škof. »Edinosti- štev. 3tr. Sobota, dne 29. julija 1939. Obiščite MARIBORSKI TEDEN Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5.—6. avgusta f e s t i v a 1 slovenskih narodnih običajev Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Zanimivo logo mu je stavila carica, da mora iz te puste dežele napraviti vsestransko civiliziran in kulturen svet. Potemkin je to nalogo sicer prevzel, vendar si jo je čisto po svoje tolmačil in tudi temu primerno delal. Pričel je delati sto stvari na enkrat: novo vojno pristanišče v Sebastopolu, izdelovanje trgovskih in vojnih ladij, uvoz sviloprejke iz Kitajske, pogozdovanje itd. Ustvariti je hotel veliko mesto, ki naj bi se imenovalo Jekatermoslav, torej Katarini v slavo. — Potemkin je odpotoval v prestolnico in pravil, kaj je vse naredil v teh treh letih. Govoril je o uspehih, o zadovoljstvu prebivalstva in urejeni deželi. Toliko je govoril, da se je carica Katarina, ki ji je bilo tedaj 58 let in ki je bila še polna podjetnosti, odločila, da obišče to čudovito deželo in da si ogleda Potemkinove uspehe. Meseca februarja 1786 se je podala carica na pot v spremstvu 40.000 mož. Vozila se je v velikanskih saneh. Pot do Kijeva, ki jo je že pred leti naredila, je bila sedaj nekaj popolnoma novega. Že fu se je pokazal Potemkin, ki je potoval nekaj tednov pred carico, izvrstnega režiserja: vse hiše so bile obeljene, vsaj na cestiji strani, vsi ljudje dobro oblečeni, beračev sploh ni bilo videti. V Kijevu je ostala tako dolgo, dokler ni bil Dnjeper prost ledu. Tedaj se je odpravilo na pot 80 ladii brojece brodovje. Pot po Dnjepru je bi! višek Potemkinove režiserske sposobnosti. Povsod so stale krasne in čiste vasi, ljudje so plesali in peli, povsod so bili postavljeni slavoloki. Toda čim so bile ladje mimo, se je vse to porušilo. Ljudje, ki so preje pod grožnjo palic peli in plesali, so lačni odšli spet v svoje borne ko- če, cele, iz kartona izdelane vasi so itf-ložili na vozove in liajd naprej celo noč, da prehite ladje, ki ponoči niso plule, da postavijo vse kulise, predno dospe ladjev je do nove — Potemkinove vasi. Bil pa je Potemkin res mojster: ob ceh obali so se pasle črede krav in ovac, ki jih je dal prignati daleč iz notranjosti dežele. Kjerkoli se je Katarina ustavila, je našla krasne angleške parke. Od daleč je dal prinesti drevje, ki so ga vsadili, a je potem takoj v par d’ieh ovenelo in odnU' lo, kajti vse je bilo samo zato narejeno, da bi se Katarina prepričala o tern, kar je govoril. Dospeli so tudi v zasnovani Jeka-; tarinoslav. Katarina je položila temeljni kamen za katedralo, napram kateri bi bila cerkev sv. Petra v Rimu pritlikavec. 150 let je minilo od Potemkina, a Potemkinovih vasi je mnogo in vedno več na svetu ... gospodična v llubezui razočarana. čedna blondinka, uradnica iz boljše hiše s nopono ooremo. Išče boljšega, resnega gospo* da do 50 let, ženitve radi. Le resno ponudbe na upravo »Edinost« pod šifro »Loretta« do možnosti s. sliko. Kis za vlaganje Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganja Jakob Perhavec Špirit za vlaganje Vedno v zalogi: Rum, Konjak, slivovka, brinjevec, droienka, klekovec MA DEBELO! NA DROBNO 1 MARIBORSKA TISKARNA VODILNO TISKARSKO PODJETJI SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽENO HITRO, DOBRO IH PO NIZKIH CENAH 7ELEEON 35-E7, 23-63, 25-69 ■ Preizkušen je vsaki kozarec znamke KEA Zatorej ; za vkuhavanje sadja in sočivja vsaka BAKROTiSK ANlLlNSKi TISK KNJIGOVEZNICA Znižano cene! KARTO N A Z A __ plakatiranje SSSrrrr^-T^ m'1 1 im i -rgi«,'.i » imS*oSSiMn i n i inr '■■■■»-■'•iiii inpm r t. »i n Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. - Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar, l iska Mariborska tiskarna d, d., predst. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru '