482 Mart Ogen ŽALOSTINKA breg po neurju (po japonskem zgledu) vrbam iztrgana prst suh, raskav šepet nad divjanjem vrtincev zapuščenost in obup I OSNUTEK 1 dim raste se dviga dim raste se dviga dim raste se širijo ožijo pljuča se mučijo dviga se dim dim ritem utripa upada glava utripa in kima vedno enako igrajo Na morju in gozdu Mart Ogen 483 Na morju in gozda vzpenja se ritem dim vzpenja se igrajo dušijo se glave igrajo dim dim ko bomo vsi mrtvi ko bomo že vsi zadušeni ko bodo igrali spet drugi ko bodo prikimavale glave spet druge ko bodo o biti takrat o biti prečiščen in smel o biti preizkušen in bel o biti svež biti dih biti svež biti čist o biti živ ritem ODPEV Navadno steklo (po japonskem zgledu) loči najine dlani razpolavlja svet Z vlaka, ki me nosi proč tožen zrem nazaj v tvoj svet NANCY POJE NOČ samo požvižgaš mi in pridem, jaz I ki lahko zavoham dež noč noč ne bi vam dala vsega sveta v zameno če bo zdaj deževalo kam neki boste šli kam greste ko odide luč kaj ste nič ni drugače razen zadaha po slanikih iz vseh vaših odprtin ko se dvigate in padate in se ko spite in se požvižgate na vse kar je pomembno meni nori nancy, mi vsi ujeti v noči tudi jaz umiram tudi vi žvižgam ko odhajate kot bi prasketala kobilica to imam rada to noč legla bom v noči temne daljave med mojimi kostmi spala bom z brezslišnim trganjem smrti ob svitu bom prišla tekoč veter bo pljuskal iz mene bo pljuskal slonkoščene zvoke ob žive škarje med mojimi stegni bodo rodile sinu z vso težo bo tiščal zemljo zasadil se bo v njeno srce zrasel do neba sin bo gorečih očetov neštetih noči dojenček brez starosti moj suženj bog ljubimec skupaj bova 484 Mart Ogen 485 Na morju in gozdu senci ki bosta vekomaj drseli prek gora najbolj oddaljene zveza tu v temi najhujšega obupa III moj dan moja noč odmerjena z glasovi pridušenih čričkov nekje v neizkrceni preteklosti sem začela sovražiti luno noč moje potrpežljive oči ptice strmijo proti jutru prisluškujejo mačjemu tihotapljenju žile utripajo pod prašnimi krili udarjajo ob luč bobnov udarjajo v mojo glavo na žimasti blazini ko jašem skozi jetniske notranjščine vlakov moje oči votle pod mojimi mislimi čarovnice ko drvim okrog noc za dnem drvim noč za nočjo po drugem noč za nočjo po sveže odtrganem krogu poldnevniku vase bog začetka prostih vhodov sem končna vrata li moj dvousti Janus me vodi v svoje podzemske votline noči v katerih naj bi bila žrtvovana jaz sem rabelj jaz sem kačji jezik ptičje srce jaz uničujem meso utrjujem kosti udarjam ritem plešem ob drsenju tvojega srca ob uničevanju tvojega jezika sem sekira tempelj vrata jaz oltar kričim svarila s tvojim kačjim srcem s tvojim ptičjim jezikom s tvojim plesom vešče uničujem meso ustvarjam 486 Mart Ogen 487 Na morju In gozdu prst osvobajam glad sem noč sem bog krvi sem ritem oboževanja sem ritem ritem ritem