Stran 4. »SLOVENEC«, dne 23. junija 1932. file v. 142. Ljubljana Kaj bo danes? Opera t Zaprti. Tahniika fakulteta, Mirja: Predavanj« intf. M. Fakina: Uporaba monografije v teoriji ielezobeton-skih konstrukcij. Nočno »luibo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c, 20. io°/0 Zaradi preselitve trgovine iz Sv. Petra ceste št. 3 v lastno hišo na Sv. l'etra cesto St. 11 se prodaja vse modno blago 10% ceneje. — Se priporoča Ivrdka ION. ŽARGI G SO-letniro rojstvu ubbaju jutri v petek g. Ivan Cerur, član križovniško moške kougregacije in red«, - dni bivajoč v mostni uboŽnici na Jap-Ijevi cesti, iu se priporoča sobratoul v prijazen spomin pri molitvi. G Trgovine ua Vidin dan dne 28. t. m. bodo zaprt'* samo v času službe božje. tr» je od 10 do pol II prcdpoldne, «ločim bodo pa na praznik Sv. Petra in Pavla v sredo, dne 29. t. m. cel dan «»prte. Združenje trgovcev v Ljubljani. 0 Razstava. risarskih del učencev III. realne ginuiasije v Beethovnovi ulici je otvorjena od 10. do 20. juniju v risnlnici, drugo nadstropje, levo. Raz-tavu je zanimiva. Vstou je občinstvu prost. C Mestni vojaški urad nu Ambroževem trgu ilev. 7-1, bo v ponedeljek, dne 27. junija rudi sneženja uradnih prostorov zaprt. 0 Trgovsko bolniško in podporno društvo razpihuje tri nagrade v vriini 500, 300 in 200 Dia za najboljše predloge za naziv sanatorija na Zaloški cesti št. 9. Predloge je vložiti do 30. t. m. pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v »Trgovskem domu . Prodal se bo dne 25. junija ob II v skladišču Ljubljana glavni kolodvor nov pletilni stroj. 0 Penetranten smrad udarja i/, zajezene Ljubljanice ie sedaj ob deževju in ko zrak še ni preveč razpaljen. Kaj bo, ko pritisne vročina? Sedanja rešitev ni prav nič zadovoljiva. Struga »e bo morala saj enkrat na leden izprati. Zdravstveni in higienski interesi gredo pred vsem drugim. Njih čuvar je mestni zdravstveni urad. ■ Čevljarski most so pred kratkim zopet za- Firli, ker ga bodo končno vendar asfaltirali. Da bi e ne trajalo predolgo. Vsa dela tod okoli gredo nekam zelo počasi od rok. Prostor med Medenovo hi-o in obrežnim zidom bi se bil lahko že davno zasul in uravnal, prav tako nasip od Čevljarskega mostu do Dvorskega trga. .f Pred trnovsko cerkev so nedavno postavili dva stara kandelabra z novimi ličnimi električnimi žarnicami. Cerkev je s tem na večer in ponoči mnogo pridobila in se njena bela fasada lepo odraža od temnega nočnega neba. Fotografi se pritožujejo, da jim košata kostanja na desni strani Trnovskega mostu branita zajeti celotno sliko cerkve. Ali bi ie ne mogla nadomestiti s kakšnim drugim zelenjem? .,, Surov napad v isi.ki, V noči ua včeraj je prišlo v šiški na Vodnikovi cesti do krvuvega spopadu. Trgovski potnik Ivan Javoršek. stanujoč na Vodnikovi cesti 13. je hotel pomiriti neke razgrn-jače. ki so početij»!! velik nemir. Tedaj pa so ga razsajačl — bili so to trije delavci iz Most — podrli na IIa, ga prlfoli tepsti in eden n je «unll četo z nožem uvakrat v desno stran telesa. Napadalci so -o nato razbežali. Ranjenega Javorška. ki je precej krvavel in ki je dobil občutne, čeprav nenevarne l oškodbe. -o ljudje pobrali in ga je nato reševalni — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem s'abopoćutju. zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Joeef* grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef* voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. avto prepeljal v bolnišnico. Zjutraj je polletja aretirala vse tri napadalce in jih iiroČila sodišču. O Hud pade« s kolesa. V torek zvečer je padel na Celovški cesti s kolesa čevljarski pomočnik Mihael Rozman iz Šenčurja 40 pri Kranju. Pri padcu si je ob kolesu prerexal dva prst* nu roki in žilo. Lekarnar Hočevar je Rozmana obvezal, ker pa je izgubil precej krvi, ga je poslal v bolnišnico. © Dva maščevalca. Policija je prijela nekega Janezu K., brezposelnega delavca, ker je nu Poljanski cesti pred neko gostilno pobral raz dve kolesi sedla in sesalke. Janez je v opravičilo povedal imeniten izgovor: »Vejo, gospod komisar! Lani je bilo in en i ukradeno kolo. sem se hotel pa na In način maSČevati in tudi počasi priti do drugega kolesa.« Seveda mu ta izgovor ni pomagal prav nič in je moral v luknjo. — Aretiran je bil dalje neki drug delavec, ker je na poslopju Obnove« razbil dve šipi. Pri zaslišanju je prixnul. du se je hotel maščevati nad Ivrdko, l;er ga je odpustila. Odpuščen je bil po lastni krivdi. Ovaden je bil sodišču. 0 Berač v rerkri. Berači znajo včasih ros izrabiti čuvstva ljudi. Vodo. da so ljudje najbolj zbrani s čuvstvi in duhom v cerkvi. Berač L, (». je videl, kako dajejo ljudje v frančiškanski cerkvi sv. Antonu In si je mislil: Knj bi samo sv. Anton pobiral milodare, mu bom pa malo pomagal. Postavil se je pred oltarček in tam vzdihoval, tu vi ja I oči in moledoval za dlnarčke. Res je v cerkvi že nabral skoraj dva kovaču in bi morda še več, če ne Iii prišel stražnik, ki je odvede! berača sv. Antona na policijo. 0 Razne tatvine. Včeraj je ljubljanska policija prejela cel kup ovadb zaradi številnih malih tatvin v vrednosti 50 do 100 Din. — Čevljarskemu mojstru Francu Prestovu je bilo * dvoriiča Grčar-jeve gostilne na Gasilski cesti ukradeno 1600 Din vredno kolo. — Zidarju Ivanu AnJiču, ki jc popravljal kurjavo v hUi Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, je hil med delom ukraden suknjič, vreden 200 Din. 0 Pozdrav s kolom. Pred sinočnjim j« šel 26 letni Ivan Bartolinič, tesar iz Stepanje vasi, domov po Poljanski cesti. V temi pa ga je nekdo počakal in ga udaril s koloni po glavi. Bartolinič je omedlel, nato pa ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. 0 No Rožnik vabi danes na kresni večer gostilna Rožnik, na ričet in krofe. © Kopalne ohleke. domsko perilo, torbice, rokavice In nogavice, ima najconeje šterlt nasi. Karnlčnik, Stari trg 18, Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg It. 8 (HAMAN) Cerkveni vestnih t/redno molitveno uro v stolnici od 0—1(1 imajo nocoj nočni častivci presv. Srca Jezusovega. Molili bodo iz »Večne molitve SO. uro: Spravne molitve. JSasnanlla Peveeni »Ljubljane«. Drevi ob 8 zelo nujnn vaja celotnega pevskega zbora. Ta vaja Je zadnja pred počitnicami, zato se nuj je gotovo udeležijo vse pevke In vsi pevci. — Pevovodja. Sklepna produkcija tnieuce» državnega kou-»ervaterija v Ljubljani. V petek, dno 24. t. m. bo ob 20 v Unionski dvorani koncert letošnjih absolventov ljubljanskega držuvnoga konservntorija. — Spored izvajajo: absolvent srednje šole klavirskega oddelka g. Lipovšek Marjan. Absolventka srednje šole solopevskega oddelka gospa Магвес-Olup Mara, dalje absolventka visoke šole, oddelka za solopulje gdč. Verhič Milenu i n absolvent visoke šole violinskega oddelku g. šušteršič Vinko. Vse točke sporedu mi s spremijevanjem orkestru. Orkestrski part Izvaja orkester državnega koiuervotorija, dirigirajo pn gojenci dirigentske šole prof. škerjunca Lipov šok Marijan, Milller Gustav in šufcteršlč Vinko. Na lo sklepno produkcijo, ki Jo tako po Izvajanju, knkor tudi po točkah sporeda koncert visoke umetniške vrednosti, posebno opozarjamo vse prijatelje glasbe. Poudarjamo, da je sklepna, petkov» pro. dtikcija v Unionski dvorani. Začetek ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni in sicer sedeži od 4—10 Din, stojišču po 2 in 8 Din. Maribor V nedelja 2«. junija vsi v Kolesij« na tegnanj- ..... -..................... ¥ .,„„luur „UJ. sko veselico pevskega društva >Krakovo-Trnovo<. boljšo sabljače iz Ljubljane, Zagreba in Gradca. V ' □ Oo. je/uitje t Mariboru. S 1. julijem se, kakor znauo, prično prenovitvena dela na poslopju v Levstikovi ulici 29, kjer se bodo, kakor smo že poročali, jeseni nastanili oo. jezuitje. V načrtu j« ludi prireditev skromnega svetišča v pritličnih prostorih omenjene hlAe, ki bo posvečeno pre . Srcu Jezusovemu. Blagoslovitev omenjenega svetiSča so bo izvršila zelo slovesno na praznik Kristusa Kralja. u Jubilej uglednega mariborskega obrtnika. Te dni obhaja znani in ugledni Čevljarski mojster Ivan Krois si. na Koroški cesti ,V> letnico vztrajnega mojslrovanja. S pridnostjo, uelrežljlvoetjo in »olid-uostjo je znul povzdigniti in utrditi sloves svojo tvrdke v mestu, pa tudi okolici. Vrlemu someščanu in stavljene!» izreku tudi naš list ob redkem in lepem jubileju dela iu žrtev najprisrčnejše Čestitke. □ Poročiti »o se v zadnjem času: elektromon-ter Ivan Zoher in kuharica Marija Gaber, mesarski pomočnik Maks Šcrbec in trgovska pomočnica Julijami steinacher. Želar Franc Zivko iu ielarka Terezija Jokopec. Bog daj srečo! □ Zrelostni izpiti nu rcalui gimnaziji. Zrelostni izpit so napravili na rcalno-girnnazijskeni od-ilelku omenjenega zavoda: H.-rden Ludovlk, Brinar Franc, Cuk Štefan, Cačinovič Hudolf, Gsolman Fra-njo. llnsenOhrl Anica, lleric Albert (oproščen), Hro-vat Franc, Janhuba Rudolf, Kac Boris. Knechtl Peter. Lapatanov Nikolaj, Leban Pavel, LovŠe Branko Mikola Franc (oproščen). Namestnik Branko, Nemec Matija, Ogner Franc, Padler Koloman, Penne Bojan (oproščen) Pinter Franjo, Sila Franc (oproščen), Starec Mila. Storch Franc, Tajnik Miloš, Vlcel Albert in Zver Štefan. — Na renUnem oddelku so napravili izpit: Bizjak Franc. Cerič Herbert, Majeon Alojzij, Pinterič Dragotln, Pogačnik Hinko. Polič /oran (oproščen), Poljancc Zdenko, Rajh Boris, Re-mlc Egon, Skuiek Janez. Slana Ivan, Slavlnec Branko, Vogrin Alfred in Zej Miroslav. □ Trgovine na Vidovdan morajo biti med slovesno božjo službo od 10 do pol 12 zaprle, nato pa odprle ves dan brez opoldanskega odmora. Na praznik sv. Petra in Pavlu 29. junija ostanejo trgovino na splošno željo trgovcev ves dati zaprte. □ V vrsta mladosti je pokosila smrt Ilermino Hpesovo, hčerko uglednega mariborskega tesarske-gu iu stavbenega podjetnik« g. špesu nu Tržaški cesti. Blaga mladenka je doseglu 20. leto, ko jo je zavratna bolezen vrgla na bolniško posteljo ler Jo iztrgala iz mnogo obetajočega življenja. Pogreb po-kojnice se bo vršil danes ob 10 Iz mrtvašnice na mestno j>okopaliSČe. Smrt priljubljene Hermine jo globoko zadela njene svojce kakor tudi vse prijatelje Spesove hišo. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno solil je I — Umrla je soproga |iodpregled-nlka finančne kontrole gospa Marija Benediftč, slara 51 let. Pogreb bo danea ob 15 iz mestne mrtvašuice na frančiškansko pokopališče. Pokoj njeni blagi duši, ožaloščenim in hudo prizadetim svojcem naše globoko sočutje! □ Mariborski upokojcuti ia upokojenke imajo svoj občni zbor v petek 24. juniju ob 18 v veliki «Ivorani Nabavljalne zadruge na Rotovžkem trgu. □ Zrpel ni* gradbenih prošenj. V lorek se je vršila seja mestnega sveta, na kateri so običajno razpravlja o gradbenih zadevah. Tokrat je bila seja kralka, ker jo bila na dnevnem redu samo ena gradbena prošnja — in šo ta samo za leseno Supo. V ostalem je razpravljal mestni svet o običajnih tekočih zadevah. Prejšnja leta je bilo v tem času ua kupe prošenj /a grudbeno dovoljenje. D Diseiena in potrjena poravnava. Med tvrd-ko I. Kinzi, trgovina v Mariboru, Gosposka ulica, in njenjmi upniki je dosežena 4Л odstotna poravnava. Sodišč« je potrdilo poravnavo tvrdke Avgust in Rozn HOlbt, lesna trgovina in posestvo v št. Vidu pri VtttenicI. Dosežena je 02 odstotna po&vfcalna kvota. □ V nedeljo zopel — Ilirija-Maribor. Glasom sklepa JNS se bo odigrata v nedeljo svoječasno preložena lekma za državno prvenstvo med ISS K Mariborom in SK Ilirijo. Upati je, «ta tokrat ne bo JNS v zadnjem hipu preklical svojega sklepa. Ilirija pride v Maribor s svojim kompletnim mošlvt-m, Maribor pa ji postavi nasproll cnajetorico, ki Je preteklo nedeljo lako efektno premagala Zagrebčane. — V nedeljo se prično tudi prvenstvene tekmo /л mladinski pokal mariborskih klubov. Kot prvi par se srečata mladini SSK Mariboru in SK Svobo le. Pričetek ob IU v Ljudskem vrtu kot predtekma srečanju Ilirije in Muribora. П Saliljaško prvenstvo Slovenije. V veliki dvorani Narodnega doma se bo v nedeljo vršil celodnevni snbljiiški turnir za prvenstvo Slovenije, Pri-redilev, katero organizira sabljaška sekcija SSK Maratona pod vodstvom neumornega projiagalorju lega «Porta dr. Pichlerjo, bo privabila v Maribor liuj- prvenslvu Slovenije se pomeri mladu maratonska sabljaška ekipa t renoaiirunimi «nbljuči Ilirije iz Ljubljane. Zmaga je Ljubljančanom sicer zasigura-na, vendar jim bodo dali Mariborčani, ki so se Zo ob priliki državnega prvenstva v Ljubljani tako lepo postavili ter zu sedli v sablji pelo mesto, dokaj opravka In ludi presenečenja uiso izključena. Po prvenstveni borbi se bo vršil popoldne mednarodni turnir Slovenija—avstrijska štajerska. Avstrijce zastopajo znani graskl sabljači, katero vudl dr. Fuchs, v našem zastopstvu pa bodo med drugimi prvaki Zagreba in Ljubljane. Zvečer »•■ priključi turnirju slavnostna akademija, pri kateri nastopi vojaška godba. □ Tr? pnd drinlki. Kljub dežju je bil včerajšnji mali trg živahen. Blaga je bilo seveda v izobilju, posebno ker sla prispel« zopet oba vrtiiurska avtomobila iz Caltovca obilo otovorjena s pomladnimi dobrotami. Cakovska vrtnarija bo pošiljala redno vsako sredo svoje pridelke v Maribor, dočim Jih bo ob sobotah na zagrebški Irg. Kupčija je bila živah-nik lako na trgu, kakor tudi pod raznimi pomoli in vežami okrog trga, kamor eo se prodajalke zatekle pred dežjem, litnli slabega vremenu je tudi сеца vsem pridelkom občutno padla. □ Oproščeni. Radi suina komunistične propagande so sc zagovarjali včeraj pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišču vrtnar iz Gu-štanja Ivan Uolob, posestniški sin iz KolelJ Ivan Kuhar, delavec u (iuštanja Franc Voh, posestniški sin it Zgornje Viiinge Aiitou Uran in «lelavka i« Kotelj l-Uizjib. ta Srebot. Razpravo je vodil v. s. A. Lenart, dr, Tombak, Zemijič, dr. Čemer in Kolšek prisediiiki. Zagovorniki so bili dr, Müller, dr. Šte-fnnovič, dr. fitur in dr. Kerschbnuincr, Ob'.oŽbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik. Vsi obtoženci so bil oproščeni. □ Orel, (al, y lomilec... Vse troje Je združeval v svoji osebi 3" letni Karel Lesjak, kalerega -o te dni spravili v Mariboru za zapahe. Klatil se je po Nemčiji ter zakrivil dokaj sleparij iu drugih pregreh jiod raznimi grofovskimi naslovi. Najraje se je izdajal zu ruskega beu-unca plemenite krvi. Malo je manjkalo, p« bi so kot grof de Strogonoff poročil v Tuttlingenu s hčerko bogatega trgovcu. 8 svojim bodočim tastom Je uumreč pripotoval v Maribor, od koder je doma, tu pa ee je trgovcu lo posvetilo, da z bodočim grofovskim zetom ne bo vse v redu. Policij« je seduj ugotovila, da ima grof na vesli 2e razne predkazni ter da je s svojim plemenitim naslovom v tujini prav uspešuo združeval svojstva ta-tumi in vlomilca. Ptui Krošnja r ftieenica umrl. O divjaškem napadu na dalmatinskega krošnjarja Šiccnico, ki se Je odigral preteklo nedeljo v Sv. Vidu pri Ptuju, smo že ponovno poročali. Dejanju je povzročilo v Ptuju In okolici mnogo pozornosti, ker so bili me«l šestimi junaki, ki so si upali na enega samega človeka s sekiro, policami iu koli, tudi nekateri Ptujčani. Stanje ranjenega šiccnice je postajalo vedno slabše in včeraj je siromak podlegel poškodbam. O smrti ubogega krošnjarja s0 jL> nuglo raznesla vest po mesta. Veliko pozornost je vzbudila nato vest, da jo bilo na odredbo sodišča aretiranih šest napadalcev. Л.-I V!om.,T Ti,,,ke kl,t- V vin*kO klel posestnika .Mihaela Musta/o iz 2 u pečjo vasj so n л gnani svedrovci vdrli ter oduesli nad 2 hI vinu, 10 kg gulke ui razne druge jiredmele. Ljubljanski potepabi «s latekajo r Ptuj. Zopet laksen slučaj, ki daje slutili, da so se ljubljanski potepuhi radi energičnih racij ljubljanske policijo razpršili v vse smeri ler si zla.sti izbrali naše mc-slo za svoje pribežališče. Policija je areliralu včeraj kleparskega pomočnika Ernesta Intiharja z Viča pri Ljubljani, katerega iščejo v Ljubljani radi nekih pregreškov. Odpravili so ga v LJubljano. Slovenjgradec Neigoda s motornim kolesom se Je pripetila rudniškemu kovaškemu mojstru Mihaelu Juriču iz Žerjava pri Črni. Prišel Je po opravkih v Slovenj-gradeč in je imel poleg sobe tudi rudniškega kovača Petra Lampreta, ki je bil namenjen domov v Turi-ško v as pri Slovenjgradcu. Tik omenjene vasi pa je n« večjem ovinku padi« voiaču veriga s kolesa; vo-1ЛС je hitro zu vrl, da no bi »uvozil v jarek. Pri tem pa se je kolo v loku prevrglo. Lnmpret je strmoglavil čez Juriča v obcestni jarek, kjer s« je znašel do pasu v vodi ter dobil na obeh nogah manjšo prnske; Jurič pa je treščil ob cestni rob ter obležal nezavesten. Motorno kolo je močno poškodovano. Oba ponesrečenca se zdravila v domači oskrbi. Drago Piškur: Kresovanje v Beli Krajini Nocoj je lep večer. Nocoj je skrivnosten večer. večer pesmi in pravljie, večer skrivnostnih čarov in čudovitih tajen... Nocoj zakladi cvetsjo s svetloplavira sijem, nocoj se sprehajajo vile ob tihih vodah in v mesečini plešejo in raiajo kakor meglica nad zemljo... Nocoj je poseben vačsr, nocoj is čudna noč: če imaš v čevlju praprotno seme, boš čul, kaj se pogovarja živina med seboj in odkrile se li bodo neverietne reči. Noč, pravijo, ima svojo moč, a nocojšnja ima še porebno, zakaj nocoj ja kresni večer. Jutri' ie sveti Janez Krstnik, ki ga Slovenci t* od nekdai sprejemajo s kresom in pozdravljalo z ognjem. Nocoj je vsa Bela Krajina razsvetljena od kresov, po vsej Beli Kraiini odmeva pesem in vri-tkanie. Nocoj je kresovanje, zakaj jutri bo Ivanjs. Navadn, žgati kresove, je ie stara, menda kakor človsški rod. Stari pogani so t s imeli podobne ognie in pravijo, da to ludi Slovani še iz poganstva prinesli kresovanje s seboj. Tedaj so jiji zažigali aa časi Svetovitu, bogu Sonca, pozneje so to prenesli na'krščanske svetnike. Se danes je med Slovenci več kresov: o sv. Juriju, o sv. Cirilu in Metodu, a največji in najglasnejši js dansšnji, Ivanjski kres, kakor pravilo Belokranioi. Ivanjski kres je bil tako splošen in važen, da so ga poznali že kar pod imenom »kres*, čas okoli tega »kresa« se ni določal po drugem kot po kresu, in tako imamo ie danes ohranjen rek: »O kresi se dan obsil,« alli »Ce kres dsži, orehov ni.« in podobno. Toda kakor vsem drugim narodnim in pristno ljudskim lastninam se godi tudi kresu. Brezoarvna internacionalno«!, ki uničuje vse prava narodne vrednote, za katere pa ničesar ne na, vsaj enakovrednega ne, se v zadnjem stoletju tudi pri nas stanovitno liri in podira, kar najde. Tudi kresovom ni prizanesla In čez par desetletij — ako ne is prej — Do kres tskten, kakršna je večina naših narodnih no*, ki jih vidimo ob najbolj neprimernih priložnostih in na najbolj neprimernih ljudeh. Tedaj kresov ne bo več. komaj v muzeju bo morda visela •lika, ki bo predstavljala grmado gorečega dračja, okoli katere se gnete mladina, prepeva in skače in raia., a Danes pa je kres, hvala Rogu, le živ ostanek slovenske narodne kulture in narodnega geniji, posebno živ pa je v Beli Krajini. Bala Krajina je, kakor vse kaže, še najbolj nedotaknjen del naše slovenske zemlje, zalo nam je ohranila največ narodnega bogastva in poezije iz davnih dob, To bodo Slovenci strmeli, kaj vse je Bela Krajina imela in kaj še zmerom ima, če Is bomo imeli srečo, da kaj kmalu dobimo eelotno sliko vseh narodnih umetnin in vrednot te pestre deželice. Zato pojdimo sedaj za kratek čas tja doli k zeleni Kolpi, da vidimo, ke| vendar počnejo nocoj preljubi naši Belokranjci. Nocoj je vsa Kolpa rdeča od ognjev, od kresov, Na vsakem griču plapola grmada in vsa zemlja js posejana t ogoji, da je od daleč podobna velikanskemu taborišču. Že nekaj tednov pred Ivanjem so fantje nasekali brinja in smrečja pa drugega grmičja in dračja in ga znesli na pripraven prostor. Navadao se kres kuri več let na istem prostoru in poznam kraje, kjer se pravi kratkom^lo »pri kresu«, .nad kresom«, »pod kresom« itd. V mraku, ko se nad tratami zasvetijo prve kresnice, ie zbere vsa soseska, ki spada k dotičnemu kresu, okoli grmade (navadno ima vsaka, vsaj vsaka večja vas, svoj kres), ki jo med petjem in vriskanjem slavnostno zažgejo. Harmonika zahrešči, iz fantovskih grl s« izvijejo vriski in petje doni v veličastno noč, ki miglja nad rajajoče zemljo... Tu in tam pretrga noč tudi kak možnar ali puška, v zrak bllskne raketa ali baklja. Iskre švigajo in v ogromnih lokih plešejo po traku, dim se vali pud zvezdnato nebo, k> razpsn|s kakor s srebrom posuto ogrinjalo nad vso božjo žemljico... Med petjem in rajanjem dogoreva kres, ki mu začnejo ie dolagatl, da prezgodaj ne pogasne. Medtem, ko je večina zbrana okoli kresov, pa •e nekaj najbrlikejlih deklet zbere spodaj v vasi in se odpravijo od hiše do liHe nabirat za »ivanj-*ko svatbo«, že pred kresom se domenijo, kako in kj« bodo napravili svatbo, In določijo tudi one, ki bodo za svatbo zbirale; navadno se same po- Sudljo, Ko po gričih in rtičkih gorijo kresovi, ho-Ijo »kresnice« (tako Jih namreč imenujejo) po vaseh in prepevajo lepe in značilne peimicc z xatcgnjeniml, a tembolj ončutenimi nupevi. V okolici Metlike in Semiču pojejo; Hvaljen bodi Jezus Kristusi Me smo nocoj malo spale, vsše pule va- rovale! Daj. Bog. Marija, dobro leto!...« Pa zopet nova kitica i refrenom: »Daj. Bog, Marija, dobro Ietol« Ponekod pojejo vsako leto nove pesmi, ki jih sproti zlagajo. Ob posebnih prilikah, n. pr. ako se v kakšni hiSi kdo moži all Jen! ali kaj drugega, zapojejo posebne, nalašč za to zložene popevke. Slišal sem. da so celo nekemu novo-mainiku zapele izvirno pesemeo v pozdravi • ,nV«ie ^0' nal* narodna pesem več ne živi! O, živi, živi. kar se kaže posebno v tem, da se skoraj v vsakem kraju nekoliko drugače glasi besedilo in napev. Tako je na koncu Bele Krajine, v Koslelu, oboje že precej spremenjeno. Tukaj poiejo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, daj Marija dobro Isto! Mi smo naco (nocoj) rano stale, rano stale, I resovale... Bog da|, Bog daj, dobro jutro, daj, Marija, dobro leto!...« Sicer pa tp le popevke tako dolge, da Jih tukaj ne morem v celoti navajali. Ko aobijo «kresnice« svoj dar — sprejemajo pa vse kar se da porabiti na svatbi — zapojejo lepo pesem, v kateri želijo gospodarju in gospodinji srečo in zdravje pri družini in živini in blagoslov na polju. Ce pa se gospodinja nc zmeni za njibovo petje in ne odzove n» njihove prošnje, se ji maščujejo s kakšno zbadljivo zanlčljivko, kol n. pr.: »Pred lo hiio je ena vrba, ta gospödar spi ko mrhal«.,, V Koslelu obdamjejo vse ponoči, okrog Se-rniča pa pridejo po darove ludi podnevi naslednji dan. Okoli polnoči — morda kaj prej ali kasneje _