Letnik/Jaargang 28 December 2019 Turisticna kmetija Dreisiebner, Špicnik, Svecina Pri sestavi te Lipe so sodelovali/Bij de totstandkoming van deze Lipa hebben meegewerkt: Marie-Louise Bemelmans–Videc, Mojca Cušin, Keimpe Dijkstra, Mojca Nodeli­jk – Guštin, Danica Novosel, Neja Morato Štucin, Metka Dijkstra – Murko, Jana Kulevska Crepinko, Uroš Malnaršic. Uredila/Hoofdredacteur: Metka Dijkstra – Murko Graficno oblikovanje/Vormgeving: Saša Hrešcak, Saask Design Fotografija na naslovnici / Coverfoto: Keimpe Dijkstra Tiskano/Drukwerk: De Leest Tragelzorg V nakladi 100 izvodov/Oplage 100 exemplaren Odbor/Het bestuur: Uroš Malnaršic (predsednik/voorzitter) Peter van Leeuwen (blagajnik/penningmeester) Metka Dijkstra-Murko (clanica-lid) Jana Kulevska Crepinko (clanica-lid) info@vrienden-van-slovenie.nl http://vrienden-van-slovenie.nl bancni racun/bankrekening NL60 INGB 0006 3181 99 Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem je bilo ustanovljeno 7. julija 1991 in je samostojna, neodvisna organizacija na državni ravni. Clani so Slovenci, po­tomci Slovencev in Nizozemci, ki jim je Slovenija blizu. Cilji združenja so povecati znanje in védenje o Slovencih, Sloveniji in slovenski kulturi na Nizozemskem. De Vereniging vrienden van Slovenië werd opgericht op 7 juli 1991 en is een zelf­standige, onafhankelijke landelijke organisatie. De leden zijn Slovenen, nakome­lingen van Slovenen en Nederlanders, die zich gebonden voelen met Slovenië. De doelen van de vereniging zijn het vergroten van de kennis over Slovenië, Slovenen en Sloveense cultuur in Nederland. Zahvaljujemo se Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za financno podporo v letu 2019! KAZALO / INHOUD Dragi bralci, dragi clani! / Beste lezers, beste leden! 1,2 Porocilo Odbora in nacrti za naprej 3 Verslag van het Bestuur en de plannen voor het volgend jaar 5 Slovenska kultura se predstavi 7 Sloveense cultuur stelt zich voor 9 Pustno rajanje in kurent v Rijswijku 10 Carnavalsviering met ‘kurent’ in Rijswijk 11 Obcni zbor in tekmovanje v taroku ter ostalih družabnih igrah 12 Algemene ledenvergadering 2019 en tarok-tornooi 13 Slovenšcina v Haagu 15 De Sloveense taal in Den Haag 18 Junijska slovenska praznovanja na Nizozemskem 21 Sloveense vieringen in Nederland in juni 23 Predstavitev Slovenije v Haagu 26 Embassy Festival in Den Haag 28 Mi med Slovenci po svetu 28 Wij tussen de Slovenen in de wereld 30 Knjiga ‘Iz Slovenije, z upanjem’ tudi v Bruslju lepo sprejeta 32 ‘From Slovenia – With Hope’ ook in Brussel goed ontvangen 33 Novi prijatelji Slovenije 34 De nieuwe vrienden van Slovenië 36 Skupaj molimo, skupaj praznujemo 38 Samen bidden, samen vieren 41 Kmecka pojedina po slovensko - Recepti 43,44 Boerenmaaltijd volgens de Sloveense traditie - Recepten 50,51 V spomin Bojanu Gorickemu 56 In Memoriam Bojan Goricki 57 Srecanji ‘nizozemskega’ VTIS-a 57 De bijeenkomsten van de Nederlandse sectie van VTIS 58 Slovenija za najpametnejše 59 Slovenië voor de slimste mensen 59 Muzej migrantske, tudi slovenske zgodovine 60 Het Museum van de geschiedenis van migratie, ook de Sloveense 62 Martinovanje v Haagu 65 Viering van St. Maarten 66 Prireditve 2020 / Evenementen 2020 68 Dragi bralci, dragi clani! Pred vami je Lipa s povzetkom delovanja našega Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem v letu 2019. Kot obicajno, smo porocila o naših dogodkih dopolnili s prireditvami slovenskega veleposlaništva, aktivnostmi uciteljic slovenšcine, clankom o slovenskih mašah in z dogajanjem pri VTIS-u. Ce k temu prištejemo še cedalje številnejše nastope in gostovanja umetnikov in športnikov iz Slovenije ter uspehe znanstvenikov in podjetnikov, bi bilo vsak mesec najti kar nekaj zanimivosti, s katerimi bi lahko dopolnili našo kroniko. Zato so v prihodnje zelo dobrodošli tudi vaši prispevki za Lipo in Li-pov list ter vaše ideje za dogodke in aktivnosti Združenja. Najlepša hvala vsem sodelavcem uredništva, vam pa obilo prijetnega branja in obujanja spominov ob clankih in fotografijah v tej Lipi. Na koncu najdete tudi že nekaj vabil na dogodke v letu 2020, povsod lepo vabljeni! Uredništvo Beste lezers, beste leden! In handen hebben jullie de Lipa met het jaaroverzicht 2019 van onze vereniging Vrienden van Slovenië. Zoals gebruikelijk zijn de verslagen van onze evenementen aangevuld met stukjes over de evenementen van de Sloveense ambassade, van de Sloveense scholen, Sloveense missen en van de vereniging VTIS. Als wij hierbij nog steeds talrijkere optredens en tournees van kun­stenaars en sporters uit Slovenië erbij tellen en de successen van de wetenschappers en andere deskundigen zouden wij wel voor elke maand met meer berichten onze kroniek kunnen aanvullen. Daarom is ook in de toekomst jullie bijdrage voor Lipa zeer welkom. Zoals jullie ideeën welkom zijn voor de activiteiten van de vereniging. Maar nu hartelijk dank aan alle medewerkers van de redactie. En ju­llie, beste lezers, veel plezier bij het lezen en bij het ophalen van herin­neringen bij de verslagen en de foto’s in deze Lipa. Aan het eind weer alvast een lijstje van de geplande evenementen in 2020 – overal hartelijk welkom! De Redactie Porocilo Odbora in nacrti za naprej Dragi clani! Društveno leto 2019 se je odvijalo po obicajnem ritmu – po kulturnem dnevu in razstavi fotografij Slovenije, februarja in po pustovanju za najmlajše, v marcu, smo v aprilu pripravili redni Obcni zbor vseh clanov Združenja. Poleg clanov Odbora, se ga je udeležilo tudi nekaj clanov, ki so sodelovali z dobrimi idejami in predlo­gi za delovanje naprej. Clanicama odbora Jani Kulevski Crepinko in Metki Dijks­tra-Murko se je v 2019 iztekel mandat, njuni kandidaturi za nov dveletni mandat so zbrani enoglasno potrdili. Na tem mestu tudi že vabilo: prihodnji Obcni zbor bo v soboto, 28. marca 2020. Lepo vabljeni v cim vecjem številu! Obcnemu zboru je že tradicionalno sledilo prvenstvo v taroku in drugih družabnih igrah. O teh dogodkih, o zelo uspelem pikniku, ki smo ga imeli junija spet v Breu­kelenu in o Kuharski delavnici berete v nadaljevanju. Med dogodke Združenja s ponosom štejemo tudi Martinovanje, ki ga je omogocilo veleposlaništvo z našo podporo in na katerem so se predstavili štajerski vinarji. Tudi o tem in o številnih drugih slovenskih ali s Slovenijo povezanih dogajanjih na Nizozemskem porocamo v nadaljevanju. Vprašanja in prošnje na naslov Združenja Kot osrednje Združenje za Slovence in prijatelje Slovencev na Nizozemskem prejemamo veliko vprašanj in prošenj posameznikov in organizacij. V letu 2019 je bilo tovrstnih stikov še vec kot obicajno. Tako sta se na nas obrnili dve skupini študentov – iz Zwolleja in Rot-terdama – s prošnjo za informacije in posredovanje stikov s slovenskimi vrst­niki in organizacijami v Sloveniji. Tudi zaradi naše pomoci je bil za oboje obisk Slovenije lepa izkušnja, Slovenija pa je tako spet dobila nekaj novih prijateljev. Z veseljem smo se pridružili prizadevan­jem rojakinje Milene Mulders, ki je v Heerlenu postavila zacasni Migrantski muzej. Poleg prispevka za zakusko, smo poskrbeli za promocijo dogajanja preko Lipovega lista in naše Facebook strani ter poskrbeli, da so bili v domovini o tem obvešceni v ‘Moji Sloveniji’ . Konec avgusta smo dobili celo vrsto prošenj študentov iz Slovenije, ki so tik pred zacetkom novega študijskega leta iskali nastanitve v univerzitetnih mestih. Tem pošljemo povezavo do brošure VTIS-a, ki iz prve roke vsebuje vse za študen­te potrebne podatke o iskanju nastanitve, študiju in o vsakdanjem življenju na Nizozemskem. Brošuro je moc najti tudi na spletni strani slovenskega velepo­slaništva v Haagu. Poleg tega jim svetujemo, da se na Facebooku prijavijo v skupino ‘Slovenci na Nizozemskem’, kjer se vedno najde kdo, ki ve kaj vec ali pa “za prvo silo” ponudi svoj kavc. Pa tudi, da naj išcejo nastanitve po okoliških krajih, kjer je vec prostora, zmernejše cene in zaradi dobrega javnega prometa so ti kraji tudi enostavno dostopni. Podobno svetujemo tudi drugim Slovencem in Nizozemcem. Naj omenimo le še iskanje prevajalcev iz slovenšcine v nizozemšcino za novinarja in pisatelja Thea Toeboscha. Za založbo De Bezige Bij pripravlja knjigo o zgodovini Kobarida in je potreboval pomoc prostovoljnega (ljubiteljskega) prevajalca iz slovenšcine. Poziv smo objavili na Facebook, žal še nimamo podatkov o odzivu. In 2020? Poleg naših rednih prireditev, katerih okvirne datume najdete na koncu Lipe, se nam v programu dogodkov gotovo obeta še kakšno prijetno presenecenje. K temu lahko prispevate tudi vi! Vse, ki bi želeli sodelovati pri delovanju Združenja prijateljev Slovenije: • v Odboru, • in/ali pri posameznih dogodkih, • pri Lipovem listu in pri Lipi lepo vabimo, da se nam javite na info@vrienden-van-slovenie.nl in s tem pomagate oblikovati naše delovanje po svojih moceh, s svežimi idejami in z zagnanostjo, kot jo premorete le sami! Verslag van het Bestuur en de plannen voor het volgend jaar Beste leden! Het verenigingsjaar 2019 verliep in het gebruikelijke ritme – na de Cultuurvier­ing en de fototentoonstelling over Slovenië in februari en na het Kindercarnaval in maart hadden wij in maart weer onze Algemene ledenvergadering. Naast de bestuursleden waren hierbij nog enkele leden aanwezig die goede ideeën en voor­stellen hadden voor ons werk in de toekomst. De bestuursleden Jana Kulevska en Metka Murko zijn weer eensgezind herkozen voor het mandaat van twee jaar. Hierbij alvast de uitnodiging: de volgende Algemene ledenvergadering is gepland voor zaterdagmiddag 28 maart 2020. Hartelijk welkom, hopelijk in groten getale! Na de ALV hielden wij de inmiddels al traditionele tarok-kampioenschappen en an-dere gezelschapsspellen, voor de leden die geen tarok spelen. Hoe dat was en over andere evenementen, met name over de zeer succesvolle piknik in juni en over de Kookworkshop kunt u lezen in het vervolg. Onder onze evenementen tellen wij trots ook de viering van Sint Maarten, die de ambassade met onze ondersteuning heeft georganiseerd ter promotie van de Sloveense wijnen uit de regio Podravje. Hierover en over andere Sloveense of met Slovenië verbonden evenementen in Nederland kunt u ook lezen in het vervolg. Vragen en verzoeken aan het verenigingsadres Als vereniging voor de Slovenen en voor de vrienden van Slovenië in Nederland krijgen wij steeds meer vragen en verzoeken van individuen en van diverse organ-isaties. In 2019 is het aantal hiervan zeer gegroeid. Zo hadden wij achter elkaar verzoeken van twee groepen studenten – uit Zwolle en uit Rotterdam – om te bemiddelen rond inside-info en contacten. Ook dankzij onze hulp was voor beide groepen het bezoek aan Slovenië een hele fijne ervaring. En zo kreeg Slovenië weer wat nieuwe vrienden. Heel graag hebben wij ook onze landsvrouw Milena Mulder ondersteund. In Heer­len heeft ze een pop-up migrantenmuseum opgericht. Naast onze bijdrage voor de catering hebben wij alle begeleidende evenementen gepromoot via Lipov list en via onze Facebookpagina. Uiteindelijk hebben wij met een verslag in ‘Moja Slo­venija’ er ook voor gezorgd dat over dit geweldige initiatief ook de geďnteress­eerden in Slovenië op de hoogte zijn gebracht. Eind augustus volgde dan een hele reeks van hulpaanvragen van studenten uit Slovenië, die voor het begin van het studiejaar op het valreep nog verblijfadressen zochten. In zo’n geval sturen wij een link naar de brochure van VTIS, waarin deze vereniging voor in de buitenland opgeleide Slovenen alle relevante info heeft ver­zameld over de studie, het verblijf en het dagelijks leven in Nederland. De link is ook te vinden op de website van de ambassade. Ook adviseren wij iedereen om hun verzoek te plaatsen op Facebook, bij de groep ‘Slovenci na Nizozemskem’. Hier is altijd wel iemand te vinden die meer kan vertellen over een en ander of die zijn couch kan aanbieden voor de eerste periode. Tenslotte adviseren wij hun zoekra­dius uit te breiden naar de omliggende plaatsen, waar de prijzen wat dragelijker zijn en die door openbaar vervoer makkelijk te bereiken zijn. Op vergelijkbare, zo praktisch mogelijke manier adviseren wij ook andere Slo­venen en Nederlanders. Laat ons nog over de zoektocht vertellen van journalist en schrijver Theo Toebosch. Voor uitgeverij De Bezige Bij schrijft hij een boek over de geschiedenis van Kobarid. Hiervoor zocht hij hulp van vertalers uit het Sloveens. Zijn oproep hebben wij geplaatst op Facebook, helaas hebben wij nog geen info van hem over de respons. Als u mee wilt doen en helpen met uw ideeën: • in het bestuur, • en/of bij een van de evenementen, • bij Lipov list Lipa Hartelijk welkom om u te melden via info@vrienden-van-slovenie.nl! Slovenska kultura se predstavi Na Nizozemskem je v februarju kar nekaj proslav slovenskega kulturnega dne, osrednja, v organizaciji našega Združenja, pa je bila v soboto, 2. februarja v Rijswi­jku. Poleg rojakov in nizozemskih prijateljev Slovenije so se je udeležili tudi domaci­ni, ki so si lahko ves mesec februar, v knjižnici Rijswijk, ogledovali fotografije Slo­venije. Razstavo del krajinskega fotografa Jake Ivancica je odprla veleposlanica RS na Nizozemskem, ga. Sanja Štiglic. Z letošnjo kulturno proslavo smo povezali vsa tri poslanstva našega Združen­ja – povezovanje prijateljev Slovenije na Nizozemskem, promocijo Slovenije in posredovanje tradicije slovenski mladini. Veleposlanica Štiglic se je za to zahvalila Združenju, posebej pa še tukajšnjima uciteljicama slovenskega jezika za njuno neu­morno delo. Slovensko himno je v slovenšcini in nizozemšcini zapela Tjaša Fajdiga. Kulturni pro­gram, ki je sledil odprtju razstave, so oblikovali ucenci slovenšcine iz Haaga pod vodstvom uciteljic Neje Morato Štucin in Danice Š. Novosel. Zakaj in kako Slovenci kot eden izmed redkih narodov na svetu tako izrazito praznujemo kulturni dan, je povedala Tinkara Muri, ucenka dopolnilnega pouka slovenšcine. Njeno pripoved o Prešernu in njegovem pomenu za slovenski jezik in narodno identiteto, je za nizozemske goste prebral Keimpe Dijkstra. Najmlajši ucenci iz primarne stopnje Evropske šole v Haagu, so zbrane navdušili s prešerno Kekcevo pesmijo in kasneje še s pesmimi, ki so jih peli z drugimi navzocimi otroki. K slovenski kulturi sodijo tudi dobra kapljica in domace dobrote, po katerih so radi segli tudi nizozemski gostje. Prireditvi, ki jo je Združenje, ob dejavni podpori veleposlaništva, pripravilo v sodelovanju s Knjižnico Rijswijk, je poleg tukajšnjih Slovencev obiskalo tudi veliko Nizozemcev. Nekateri med njimi sicer že delno poz­najo našo domovino, tokrat pa so s posebnim zanimanjem prisluhnili pripovedi o praznovanju slovenske kulture ter komu in zakaj je posvecen tisti spomenik sredi slovenskega glavnega mesta. Sloveense cultuur stelt zich voor Voor Slovenen in Nederland staat de februarimaand in het teken van meerdere vi-eringen van de Sloveense Cultuurdag. De centrale viering die werd georganiseerd door de Vereniging Vrienden van Slovenië vond dit jaar plaats op 2 februari jl. in de bibliotheek in Rijswijk en werd bijgewoond door Slovenen, Nederlandse vrien-den van Slovenië en de lokale bevolking. Een onderdeel van het programma was de fototentoonstelling van de landschapsfotograaf Jaka Ivancic, geopend door de Sloveense Ambassadeur Sanja Štiglic, die nog de hele maand open bleef voor pub-liek waardoor bezoekers van de bibliotheek de foto’s van Slovenië nog lang konden bewonderen. Met de viering van de Cultuurdag dit jaar vereingd de Vereniging alle drie haar missies – het bij elkaar brengen van vrienden van Slovenië in Nederland, het pro-moten van Slovenië en het overdragen van de traditie aan de Sloveense jeugd. Ambassadeur Sanja Štiglic heeft hiervoor haar dank betuigd aan de Vereniging en in het bijzonder aan de leraressen Sloveense taal voor hun onvermoiebare inzet. De zangares Tjaša Fajdiga luidde de Cultuurdagviering in met het Sloveense volk­slied in de Sloveense en de Nederlandse taal. Daarna volgde de opening van de fo­totentoonstelling en het culturele programma van de leerlingen van de Sloveense taal in Den Haag onder de leiding van de leraressen Neja Morato Štucin en Danica Novosel. Zo vertelde Tinkara Muri over waarom en hoe Slovenen als een van de weinige volkeren ter wereld een cultuurdag zo zielsbemind vieren. Keimpe Dijkstra las in het Nederlands haar verhaal over Prešeren en zijn invloed op de Sloveense taal en de nationale identiteit voor de Nederlandse gasten. De jongste leerlingen Sloveens van de primaire niveau van de Europese school traden op met het vroli­jke Kekec-lied (Kekceva pesem). Kekec is een geliefde literatuur- en filmfiguur die iederen in Slovenie kennt. Met hun enthusiasme maakten ze iedereen zo blij dat ook andere kinderen en volwassenen mee gingen zingen. Tot slot kwamen de gasten bijeen bij nog een deel van de Sloveense cultuur – bij het genot van een goed glas wijn en zelfgemaakte lekkernijen, die ook bij Neder­landse gasten in de smaak vielen. Het programma dat door de Vereniging Vrienden van Slovenië in samenwerking met de Sloveense Ambassade en de Bibliotheek Ri­jswijk was voorbereid werd naast in Nederland wonende Slovenen ook door veel Nederlanders bijgewoond, van wie sommigen ons vaderland al een beetje kenden. Ze luisterden met bijzondere belangstelling naar het verhaal over het vieren van de Sloveense cultuur, over die grote dichter die het monument op het centrale plein in de Sloveense hoofdstad kreeg en waarom. Pustno rajanje in kurent v Rijswijku Nedelja, 17. februarja 2019 je bila lep in soncen dan in ne samo to, bila je zelo poseben dan, saj so se v Rijswijku zbrale prave pravcate pustne šeme, z namenom da bi odgnale mrzlo zimo in v naše kraje privabile pomlad. Kulturni center Don Bosco je prevzelo povsem svojevrstno vzdušje. Skoraj 20 slov­enskih otrok, je s »petelinckom« Špelo Božnar na celu, rajalo in plesalo v melodijah slovenskih otroških pesmi ter se zelooo zabavalo. Maškare pa si niso niti predstavl­jale, da se v sosednji sobi skriva najslavnejša štajerska maska iz Ptuja in caka, da jih prijetno preseneti. Grega Novak si je nadel ovcji kožuh iz dolge dlake, ki ga je zatisnil s pasom, na ka­terem je viselo 5 velikih kravjih zvoncev in lepo vezenih robcev (kje jih je nabral, nismo izvedeli). Nadel si je pisane volnene nogavice, pomocnika Saša in Toni pa sta mu pomagala nadeti še kurentov naglavni okras, na katerem sta kvišku štrleli dve tanki palici ozaljšani s šopi perja in med seboj povezani ter prepleteni s trakovi iz pisanega papirja. Tri, dva, ena in Kurent je z gorjaco v roki glasno pridivjal med razigrane otroke. Neprecenljivi nasmehi so obarvali licka pustnih mask in skupaj so potem še rajali in zganjali raznovrstne norcije ter se basali s pustnimi krofi, tako kot se spodobi za pravo pustno rajanje. Hvala Špela, hvala Grega in pomocnika! Carnavalsviering met ‘kurent’ in Rijswijk Zondag 17 februari jl. was op zich al een prachtige, zonnige dag, maar ook een speciale dag voor de verklede kinderen, die met hun carnavalsviering de koude winter wilden verjagen zodat de lente haar intrede kon doen in deze contreien. In het multiculturele centrum Don Bosco heerste een heel bijzondere stemming. Rond 20 Sloveense kinderen hebben met het ‘haantje de voorste’ met Špela Božnar aan het roer gedanst en gefeest en zich prachtig geamuseerd, niet wetende wat intussen in de aangrenzende ruimte gaande was. In afwachting van haar optreden werd hier het wereldberoemde masker uit Ptuj verstopt. Grega Novak hebben we bereid gevonden om zich te hullen in het schapenvel, dat om het middel vastgezet moet worden met een riem met vijf grote koeklok-ken. En volgens traditie ook behangen met mooie, hand-gestikte handdoekjes dat zo’n kurent van de ongehuwde meisjes moet krijgen. In dit geval konden wij ach­terhalen van wie precies de vijf handdoekjes afkomstig waren. Bij de uitrusting horen nog dik-gebreide sokken en voor het opzetten van de hoofdtooi met twee uitpuilende stokken, versierd met veren en gekleurde papierlinten, moest Grega assistentie krijgen van Saša en Toni. Drie, twee, een – en de kurent stond met zijn stok te midden van de spelende kin-deren. Met een onbetaalbaar schattige reactie als gevolg! Met rode wangentjes beleefden de kleintjes dolle pret rond het lawaai-makende masker. En zoals dit voor een Sloveense carnavalsviering betaamt bleven ze zich te goed doen aan de carnavals donuts. Hvala Špela, hvala Grega en de assistenten! Obcni zbor in tekmovanje v taroku ter ostalih družabnih igrah V nedeljo, 7. aprila 2019 je v Kulturnem centru Don Bosco potekal Obcni zbor Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Kot že zadnjih nekaj let, se je - poleg odbornikov - zbralo kar nekaj clanov. Pod vod­stvom predsednika Uroša Malnaršica smo pregledali delovanje v preteklem obd­obju in naredili nacrt aktivnosti za naprej. Financna komisija je preverila in odobrila financno porocilo blagajnika Petra van Leeuwena. Metka Dijkstra-Murko in Jana Kulevska Crepinko sta bili ponovno izvoljeni za clanici Odbora Združenja. Po Obcnem zboru pa je kar na isti lokaciji ponovno potekalo zdaj že tradicionalno Nizozemsko državno prvenstvo v taroku. Kot že lani in predlani, sta prvenstvo – z dejavno podporo Odbora – organizirali naši clanici Margreet Iskra in Saša Kos. Pokal z (naknadno) vgraviranim imenom je letos pristal v rokah zmagovalca Bojana Štruklja, v igri Clovek ne jezi se pa je zmagal najmlajši udeleženec turnirja – šestlet­nik Jure – in to brez popušcanja :) Odbor Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem se na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljuje za številcno udeležbo clanov na tokratnem Obcnem zboru, za vse ideje, predvsem pa za aktivno pomoc pri dejavnostih Združenja. Algemene ledenvergadering 2019 en tarok-tornooi Op zondag 7 april jl. hielden wij onze jaarlijkse Algemene ledenvergadering (AVG). Zoals in de voorafgaande jaren verzamelden wij ons in Rijswijk, in het multicul­turele centrum ‘Don Bosco’ en ook deze keer waren naast het bestuur ook meerd-ere leden van de Vereniging Vrienden van Slovenië aanwezig. Onder de leiding van de voorzitter Uroš Malnaršic hebben wij onze activiteiten voor de achterliggende periode doorgenomen. En natuurlijk ook overlegd over de plannen voor de aankomende periode. De financiële commissie heeft het fi­nanciële reilen en zeilen van de vereniging doorgenomen en heeft het rapport van de penningmeester Peter van Leeuwen goedgekeurd. Metka Dijkstra-Murko en Jana Kulevska Crepinko weden herkozen als leden van het bestuur. Na de ALV hielden wij in dezelfde zaal opnieuw de inmiddels al traditionele Neder­landse kampioenschappen tarok. Voor het derde jaar op een rij werden deze geor­ganiseerd door onze trouwe leden Margreet Iskra en Saša Kos. De doorgeef bokaal is dit jaar beland in de handen van ons nieuwe lid Bojan Štrukelj. Het heel fanatieke potje ‘Mens erger je niet’ is - en dat zonder dat die ontzien werd vanwege zijn leeftijd - gewonnen door de jongste deelnemer aan het tornooi, de zesjarige Jure. Hierbij wil het bestuur nogmaals alle aanwezige leden bedanken voor de actieve deelname en voor de ideeën die geopperd werden voor de toekomst. Slovenšcina v Haagu Vsako leto v Lipi z veseljem povzemamo porocila o dejavnostih, ki jih naši prizadevni uciteljici slovenšcine Danica Š. Novosel in Neja Morato Štucin organizirata poleg poucevanja na primarni stopnji Evropske šole oziroma pri Dopolnilnem pouku slov­enskega jezika, v Couvéehuisu, v Haagu. Pri tem dejavno sodelujeta z veleposlaništ­vom RS v Haagu in z našim Združenjem. Tako so njuni ucenci z velikim navdušen­jem letos februarja spet popestrili kulturno proslavo, ki jo je Združenje priredilo v knjižnici Rijswijk. Zato se jim na tem mestu še enkrat najlepše zahvaljujemo! Praznovanje svetovnega dneva cebel Praznovanju svetovnega dneva cebel se je pridružila tudi primarna stopnja Ev-ropske šole v Haagu (ESH), ki je organizirala info-tocko in vrsto dejavnosti poveza­nih s cebelami. V sredo, 22. maja 2019 so na šoli ob podpori Veleposlaništva RS na Nizozemskem gostili raziskovalke Centra za biotsko raznovrstnost Naturalis, ki so ESH ucence seznanile s pomenom cebel in drugih opraševalcev za cloveštvo. Šolarji vseh jezikovnih sekcij so z navdušenjem sodelova­li v aktivnostih in v spomin na svetovni dan cebel pre­jeli tatu nalepko z motivom kranjske cebele. Evropska šola v Haagu Po Evropski šoli v Bergenu, v Severni Holandiji, je tudi na ESH vpisanih dovolj slov­enskih otrok, da je slovenski jezik uvršcen med materne jezike ESH. Tako imajo sedaj otroci na primarni sto­pnji slovenšcino vsak dan, poucuje pa mag. Danica Š. Novosel. Pri delu sledijo Ucnemu nacrtu za predmet slovenšcina kot prvi jezik (L1) na primarni stopnji izobraževanja v evropskih šolah. Z razlicnimi gradivi in didakticnimi pripomocki razvijajo vse štiri jezikovne sposobnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. V šoli spoznavajo tudi slov­ensko izrocilo, ljudske pesmi, plese in igre ter obeležujejo slovenske praznike. Podelitev Bralne znacke V soboto dopoldne, 22. junija 2019, sta uciteljici v Couvéehuisu v Haagu pripravili posebno prireditev ob sklepu šolskega leta. Na prireditev so bili vabljeni tudi slov­enski otroci, ki sicer ne obiskujejo pouk slovenšcine in starši. Delavnico družinskega branja, v kateri so se udeleženci družili ob slovenskih knjigah, je vodila gostja mag. Tilka Jamnik, podpredsednica Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS. Letošnja prejemnica nagrade Mednarodne zveze za pismenost, se je ob koncu prireditve zahvalila staršem, da v družinah berejo tudi v slovenšcini, slovenska veleposlanica na Nizozemskem Sanja Štiglic pa je otrokom podelila priznanja za uspešno opravl­jeno bralno znacko. Knjige, ki so jih ob tej priložnosti prejeli mladi bralci, so bile darilo Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS. Dopoldan slovenskih ljudskih pravljic V sredo, 26. junija 2019, je uciteljica Danica Š. Novosel v pocastitev slovenskega državnega praznika organizirala branje slovenskih ljudskih pravljic v knjižnici ESH. Potekalo je vse dopoldne, v šestih skupinah, udeležilo pa se ga je vec kot 300 otrok iz vseh jezikovnih sekcij. Gostja mag. Tilka Jamnik je brala pravljice v slovenšcini, pet slovenskih staršev in uciteljica pa v anglešcini. Tako otroci kot ucitelji so bili navdušeni, da so lahko spoznali del našega kulturnega izrocila in mu prisluhnili tudi v izvirnem jeziku. Dopolnilni pouk slovenšcine v Haagu poteka v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS. Cilj je ohranjanje in razvijanje slovenšcine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z maticno domovino. V prostorih cetrtnega centra Couveehuis ga vodi prof. Neja Morato Štucin, poteka pa enkrat tedensko, ob sredah popoldan. Letos ucenci obiskujejo dve skupini – otroško in skupino za odrasle. Pouk tako skupno obiskuje 16 ucencev vseh starost­nih skupin. Slovenšcina na ‘jezikovni tržnici’ v Haagu Veleposlaništvo RS se je pridružilo obeležitvi evropskega dneva jezikov na primar­ni stopnji ESH. Tu so letos praznovali kar teden evropskih jezikov in v tem okviru so v sredo, 25. septembra, organizirali »jezikovno tržnico«, na kateri so sodelovali tudi starši slovenskih otrok. Na slovenski stojnici so ponudili vrsto domacih dobrot, ki so hitro zmanjkovale, ceprav niso bile zastonj: ucenci ESH so se morali za sladke dobrote zahvaliti v slovenšcini. Dan kasneje, v cetrtek, 26. septembra, pa so ESH-ucitelje za nekaj ur nadomestili predstavniki nekaterih tukajšnjih veleposlaništev, ki so ucence naucili novih besed in dejstev o državi, ki so jo predstavljali. Tudi Slovenija je zastopala svoje barve, naša predstavnica Mojca Cušin je dve skupini nizozemske sekcije seznanila s Slo­venijo ter slovenskimi besedami in številkami. Otroci so se najbolj zabavali ob izgo­varjanju slovenskih lomilcev jezika, kot sta “pešec gre cez cestišce” in pa palindrom “perica reže raci rep”. Ogled filma ‘Gajin svet’ Vokviru Haaškega ‘Eastern Neighbours Film Festival’ so bili v soboto, 7. novembra, na predvajanju slovenskega otroškega filma ‘Gajin svet’ tudi ucenci slovenšcine. Filmska uspešnica jih je, sodec po nalezljivem smehu med filmom, zelo navduši-la. Po filmu jim kar ni zmanjkalo vprašanj za navzoce slovenske goste festivala: režiserja Petra Bratušo, scenaristko Špelo Levicnik Oblak in pa seveda za ‘oceta’ iz filma, Sebastjana Cavazzo. Pogovor je sicer tekel v anglešcini, na koncu pa je igralec Cavazza še po slovensko razložil, kako je le navidezno udaril zlikovca, ki si je drznil prek spleta nadlegovati mlade punce. Ob zakljucku so se nekateri fotografirali z glavnim igralcem, vse pa je zanimalo, kdaj se srecamo na nadaljevanju ‘Gajinega sveta’. Dan slovenske hrane v Haagu Dan slovenske hrane so 15. novembra obeležili tudi na primarni stopnji ESH, in sicer se je dan na ESH zacel s slovenskim jutranjim srecanjem ob kavi, tako imeno­vanim »Slovenian Coffee Morning«, ki ga je organizirala Saša Novak. Številni ESH starši so se oglasili na klepet ob pravi slovenski kavi in domacih tradicionalnih do-brotah, ki so jih napekli slovenski starši in otroci, slovensko veleposlaništvo pa je poskrbelo za pokušino razlicnih vrst medu ter za promocijski material. Za tem je prof. Danica Š. Novosel organizirala tradicionalni slovenski zajtrk za slov­enske otroke na primarni stopnji ESH. S takim, “ta pravim” slovenskim zajtrkom – s kruhom, maslom, medom, jabolki in mlekom – je svoje ucence dopolnilnega pouka slovenšcine pogostila tudi prof. Neja Morato Štucin. De Sloveense taal in Den Haag Elk jaar opnieuw berichten wij graag over de activiteiten die naast het onderwijs worden georganiseerd door onze twee actieve leraressen Sloveens Danica Š. No-vosel en Neja Morato Štucin. Mevrouw Novosel geeft les op het primaire niveau van de Europese school, mev­rouw Morato Štucin verzorgt het aan het Sloveense ministerie van onderwijs ver­bonden Aanvullend onderwijs van de Sloveense taal. Beide werken veel samen met de ambassade in Den Haag en met onze Vereniging. Zo hebben hun leerlingen opnieuw onze Cultuurviering opgeluisterd in de bieb van Rijswijk. Hiervoor ook op deze plek nogmaals dank! De Wereld Bijen Dag Deze dag werd ook gevierd op het primaire niveau van de Europese school in Den Haag. Hier is een informatiepunt ingericht en waren er verschillende festiviteiten verband houdend met bijen. Op woensdag 22 mei jl. heeft de Sloveense sectie samen met de ambassade de onderzoekers van het Center voor biodiversiteit Nat-uralis uitgenodigd om aan de kinderen het belang uit te leggen van de bijen en andere soortgenoten voor de mensheid. De leerlingen van alle taalsecties heb­ben enthousiast meegedaan aan alle activiteiten en hebben als aandenken aan deze dag een (tijdelijk) tattoo gekregen met de ‘kranjska cebela’ (Krainer bij, een Sloveense bijensoort). De Europese school in Den Haag (ESH) Na de Europese school in Bergen, NL zijn er de laatste jaren ook in Den Haag gen- oeg Sloveense kinderen om les in de moedertaal te geven als een verplicht vaak. Zo hebben de kinderen elke dag Sloveense les; op het primaire niveau krijgen ze les van mag. Danica Š. Novosel. Hierbij wordt gewerkt volgens de methode Leer-plan Sloveens als eerste taal (L1), zoals deze is vastgesteld voor de Europese scho­len. Met verschillende lesmaterialen ontwikkelen de kinderen alle vier taalcompe­tenties: luisteren, praten, lezen en schrijven. Op school leren ze ook over Slovenië en haar tradities en er worden natuurlijk ook alle Sloveense feestdagen gevierd. Leesteken voor de jonge lezers Op zaterdag 22 juni jl. hebben beide docenten in het Couvéehuis in Den Haag een viering voorbereid voor de afsluiting van het schooljaar. Op deze event waren ook kinderen welkom die anders geen van beide schollen bezoeken, en alle ouders. Mag. Tilka Jamnik, vicevoorzitter van de stichting Leesteken van Slovenië, kwam voor deze gelegenheid om de workshop Lezen in het gezin te leiden. Ze bedankte de ouders dat ze met kinderen regelmatig ook in het Sloveens lezen. De ambassad-rice Sanja Štiglic heeft de kinderen de certificaten uitgereikt voor het lezen van een aantal boeken, waarmee ze een leesteken hadden verdiend. De boeken die hierbij werden uitgereikt aan de jonge lezers zijn gedoneerd door de stichting Leesteken van Slovenië. Sloveense volksverhaaltjes Op woensdag 26 juni jl. heeft Danica Š. Novosel ter ere van de Sloveense natio­nale feestdag in de bieb van ESH het lezen van de Sloveense volksverhaaltjes geor­ganiseerd. De hele ochtend hebben meer dan 300 kinderen van alle taalsecties in groepjes geluisterd naar de verhaaltjes. Deze werden in het Sloveens gelezen door de gast uit Slovenië Tilka Jamnik en in het Engels door vijf ouders en de docenten. De deelnemers, zowel de kinderen als hun docenten, waren zeer enthousiast en blij dat ze dit gedeelte van de Sloveense traditie ook in de originele taal konden beluisteren. Aanvullend onderwijs van de Sloveense taal in Den Haag wordt uitgevoerd onder toezicht van het Sloveense Ministerie voor Onderwijs, Wetenschap en Sport. Het onderwijs heeft als doel het bewaren en het ontwikkelen van het Sloveens bij Slo­venen over de hele wereld, van hun Sloveense identiteit en hun verbondenheid met het vaderland. De lessen worden door prof. Neja Morato Štucin wekelijks, op woensdagmiddag in het Couvéehuis in Den Haag gegeven. Er zijn drie groepen: de kinderen, de jeugd en volwassenen. Sloveens op de ‘taalmarkt’ De Sloveense ambassade heeft meegedaan bij de viering van de Europese taaldag van de de primaire niveau van de Europese school in Den Haag. Eigenlijk vierden ze gelijk de hele week. Onder andere was er op woensdag 25 september jl. een ‘taalmarkt’, waaraan ook de moeders van de Sloveense kinderen mee hebben gedaan. Bij de Sloveense stand hebben ze aan de deelnemers diverse lekkernijen gepresenteerd. Als tegenprestatie moesten de kinderen wel in het Sloveens be-danken! Een dag later werden de plekken van de docenten ingenomen door de vertegen­woordigers van diverse ambassades. Ze hebben de kinderen wat nieuwe worden geleerd en verteeld over het land dat ze representeren in Nederland. Zo heeft Mojca Cušin van de Sloveense ambassade twee groepen van de Nederlandse sec-tie verteld over ons land en over de worden en cijfers in het Sloveens. Het meest grappige vonden de kinderen de uitspraak van de taalbrekers zoals “perica reže raci rep” en “pešec gre cez cestišce”. Film ‘Gajin svet’ De leerlingen van het Sloveense taal hebben in het kader van ‘Eastern neigh-bours film festival’ op zaterdag 7 november jl. het Sloveense jeugdfilm ‘Gajin svet’ gezien. Deze film hit hebben ook de kijkers in Den Haag goed ontvangen. Na de vertoning hadden ze veel vragen voor de aanwezige regisseur Peter Bratuša, de scenariste Špela Levicnik Oblak en natuurlijk voor de ‘vader’ uit het verhaal Se-bastjan Cavazza. Het gesprek was in het Engels, maar de acteur Cavazza leegde het ook in het Sloveens uit hoe hij de slechterik zo genaamd geslagen, wat later eruit zag als ‘echt’. Na afloop wilde iedereen nog op de foto met deze Sloveense ster. En ze iederen wilde weten: wanneer komt het vervolg op deze film?! Dag van het Sloveens eten In samenwerking met de ambassade hebben beide leraressen met hun leerlingen de Dag van het Sloveens eten – 15 november - gevierd. Bij ESH begonnen ze ’s ochtends met een Sloveense »Coffee Morning«, onder de leiding van Saša Novak. Taalrijke ouders van de kinderen ESH hebben genoten van de echte Sloveense koffie en de traditionele lekkernijen, gebakken door Sloveense ouders. De ambassade zorgde voor een degustatie van de diverse soorten honing en voor de folders. Hierop volgde voor de lerares Danica Š. Novosel en voor de leerlingen een tradi­tioneel Sloveens ontbijt. Net zo een ontbijt – met brood, boter, honing, appelen en melk – kregen later ook de leerlingen van Neja Morato Štucin. Junijska slovenska praznovanja na Nizozemskem Naše kulturne in družabne prireditve so zelo raznolike, vsakoletni osrednji piknik pa je od ustanovitve Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem verodosto­jna kopija pravega praznovanja, kot ga poznamo iz domovine. Iz cele države se zberemo tukajšnji Slovenci in prijatelji Slovenije, ki nas je po Kraljevini Nizozemski zaradi odprtosti družbe in dobrih gospodarskih pogojev vse vec. Tokrat že tretjic zapovrstjo na idilicnem posestvu ob reki Vecht, doma pri naši castni konzulki Karin van Rooyen. Sprejem in konec šolskega leta slovenske šole Praznovanje Dneva državnosti se je sicer zacelo s slovesnim sprejemom slovens-kega veleposlaništva v Haagu. Domovini smo na vabilo veleposlanice Sanje Štiglic, v torek, 18. junija v Haagu poleg številnih tujih diplomatov in nizozemskih prijatel­jev Slovenije nazdravili tudi številni rojaki iz vse države. Za otroke je praznovanje slovenskega državnega praznika povezano s sklepom pouka slovenšcine in s podelitvijo Bralne znacke (BZ), tokrat v soboto dopoldan, 22. junija. Uciteljici Neja Morato Štucin in Danica Š. Novosel sta v goste povabili mag. Tilko Jamnik, podpredsednico BZ. Dobitnica letošnje nagrade Mednarodne zveze za pismenost (ILA 2019) je za starše pripravila delavnico o branju v družini. Pridni mladi bralci pa so bili zelo veseli knjižnega daru iz Slovenije. Piknik Vsoboto popoldne, 22. junija, smo se potem spet srecali na pikniku v Breukelenu. Kot vedno je bilo dovolj domace jedace in pijace: od v domaci peci pecenega in še toplega odojka, do obveznih cevapcicev, kranjskih klobas in (vegetarijanskih) ham-burgerjev. Za odojka in cevapcice je tokrat spet poskrbela družina Markuža, ostalo smo dobili iz Slovenije oz. je za meso in roštilj poskrbela gostiteljica. Janina odlicna gibanica je šla za med, zelo dobro potico, ki jo je tudi hitro zmanjkalo, pa nam je tokrat prvic spekel Matjaž. Vse skupaj smo poleg slovenskega vina in (brezalkohol­nega) piva ter otroških pijac zalili z domacim, Brankovim orehovcem. Izredno lepo, kar slovensko vreme, je še podcrtalo že sicer odlicno vzdušje. Tudi tokrat ni bilo treba postavljati velikega šotora, ki ga pripravimo za primer bolj tip-icnih nizozemskih vremenskih razmer. Gostiteljici Karin van Rooyen smo se zahvali­li s šopkom rož. Zahvalili smo se še za njeno prijazno vabilo, da imamo naš piknik naslednje leto spet pri njej. Kasneje smo skupaj z njo še en šopek rož izrocili bližn­jemu sosedu – lastniku travnika, na katerem lahko parkiramo. Letos je bilo na pikniku opazno veliko novih mladih družin, z veliko otroci in v prica­kovanju narašcaja. Tako tudi naše Združenje raste in se pomlaja, dobra obiskanost naših prireditev pa prica o nadaljnji potrebi in želji po tovrstnih srecanjih. zijn wij in het Koninkrijk der Nederlanden met steeds meer. Dit jaar verzamelden we al voor de derde keer op rij op het idyllische landgoed aan de rivier de Vecht, het thuis van de Sloveense Honoraire Consul Karin van Rooyen. Onafhankelijkheidsdagreceptie en het einde van het schooljaar van de Sloveense lessen De junivieringen begonnen met de plechtige receptie ter gelegenheid van de On- afhankelijkheidsdag, gehouden door de Sloveense Ambassade op dinsdag 18 juni, in Den Haag. Op uitnodiging van Ambassadeur Sanja Štiglic proostten veel landge­noten vanuit heel Nederland samen met een aantal buitenlandse diplomaten en Nederlandse vrienden van Slovenië op ons vaderland. De viering van de Onafhankelijkheidsdag gaat voor kinderen gepaard met het vie-ren van de laatste Sloveense les en het uitreiken van diploma’s van de Sloveense Leesvereniging Bralna znacka. Sloveense leraressen Neja Morato Štucin en Dan­ica Novosel nodigden Tilka Jamnik, vicepresident van de Sloveense Leesverenig­ing Bralna znacka, uit voor een bezoek op zaterdag 22 juni. Onze gast, tevens de winnares van de prijs van de Internationale Vereniging voor Geletterdheid (Inter­national Literacy Association) in 2019, hield een workshop over het belang van het lezen in het gezin voor ouders. De hardwerkende jonge lezers kregen een boek cadeau uit Slovenië en waren daar heel blij mee. Picknick Verder ontmoetten we elkaar bij de picknick in Breukelen op zaterdagmiddag 22 juni. Zoals altijd waren tafels volgeladen met voldoende drank en zelfgemaakt eten: van het in de zelfgebouwde oven gebraden biggetje, nog warm bezorgd, tot de verplichte cevapcici, kranjska klobasa (Krainer worsten) en (vegetarische) ham­burgers. Ook deze keer zorgde de familie Markuz voor het biggetje en cevapcici en onze gastvrouw voor de rest van het vlees en de grill. De heerlijke gibanica van Jana ging zo snel als het licht en zo ook de zeer lekkere potica, deze keer voor het eerst gemaakt door Matjaž. Al dit lekkers ging mooi samen met Sloveense wijn, (non-alcoholisch) bier, kinderdrankjes en natuurlijk de zelfgemaakte walnootlikeur van Branko. Het buitengewoon mooie, bijna Sloveense weer zette de kers op de taart van de toch al gezellige stemming. Er was geen behoefte om de grote tent op te zetten, die altijd klaar staat voor in het geval van typische Nederlandse weersomstan­digheden. Tot slot gaven we onze gastvrouw Karin van Rooyen een bos bloemen als dank voor de mogelijkheid om de picknick bij haar te mogen houden en alvast voor de aardige uitnodiging om volgende jaar weer daar te mogen picknicken. Samen met haar gingen we ook een bos bloemen aan haar buurman geven, de eigenaar van de weide waar wij mogen parkeren. De picknick zag dit jaar opmerkelijk veel nieuwe jonge gezinnen met veel kinderen of in verwachting ervan. Zo blijft onze Vereniging groeien en verjongen. Het feit dat onze evenementen goed bezocht zijn getuigt van een behoefte aan dergelijke bijeenkomsten. Predstavitev Slovenije v Haagu V soboto, 7. septembra 2019, je slovensko veleposlaništvo tradicionalno pred­ stavljalo Slovenijo na mednarodni tržnici, ki je potekala v okviru Embassy Festivala v Haagu. Kljub pisani konkurenci je bogata ponudba v slovenskem paviljonu priteg­nila veliko množico obiskovalcev. Pri predstavitvi Slovenije so sodelovali Javni zavod Turizem in kultura Radovljica ter Cebelarski center Gorenjske, ki sta gostom postregla slovenski med in medeni liker. In pa Wijnkoperij Parelwijn, ki na nizozemski trg uvaža penine Istenic. Ekipa veleposlaništva je bila zelo vesela tudi dejavne podpore prostovoljcev, clan­ov našega Združenja prijateljev Slovenije in se jim zahvaljuje za pomoc pri promo-ciji domovine! in Den Haag. Ondanks de gevarieerde en pittige concurrentie trok het rijke aanbod in het Sloveense paviljoen vele bezoekers. Dit jaar werd de Ambassade geassisteerd door het Toeristen- en Cultuurbureau Radovljica en door het Bijencentrum Gorenjska. Zo konden de gasten de Sloveense honing en de honinglikeur proeven. Voor de wijnproeverij zorgde Wijnkoperij Parelwijn, met onder andere sekt wijn Istenic. De ambassade was ook heel blij met de actieve inzet van de vrijwilligers, leden van onze vereniging. Ze dankten iedereen hartelijk voor de hulp bij de promotie van Slovenië! Mi med Slovenci po svetu Po razlicnih ocenah biva petina ali celo cetrtina Slovencev izven meja maticne do- movine. Najvec rojakov je v obmejnih deželah, veliko po tradicionalnih izseljenskih deželah Ameriki, Kanadi, Argentini in Avstraliji. Vse vec, predvsem mladih, se v zad­njih leti zaradi študija in perspektivnega dela seli po vsem svetu. Prav mladim gre najvec pozornosti Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki v imenu Republike Slovenije skrbi za stike in ohranitev slovenske identitete rojakov po vsem svetu. 25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Kakšen pomen Slovenija daje tej skrbi, pove dejstvo, da Urad zadnja leta vodi minister. Sedanji, Peter Jožef Cesnik, je sicer prvi z dejansko življenjsko izkušnjo izseljenstva v Avstraliji. Poleg izobraževalnih, kulturnih in poslovnih povezav, Slo­venija prek Urada nudi tudi gmotno podporo slovenskim skupnostim po svetu. Med drugim našemu Združenju, najvec sredstev pa Slovenija tudi prek Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport namenja pouku slovenskega jezika: izvedbi po vsem svetu in usposabljanju ter povezovanju uciteljev in uciteljic, ki ga izvajajo. V zacetku decembra 2019 je Urad obeležil 25. letnico delovanja, številnim cestit­kam ob jubileju se pridružuje tudi Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem! Naše povezave Naše Združenje sodeluje pri projektih Urada. Med drugim porocila o dogodkih in izkušnje delimo na portalu www.slovenci.si, najdete jih, ce išcete pod ‘Nizozems­ka’, ‘Nizozemskem’ in ‘Nizozemci’. Najbolj zanimiva porocila so kasneje objavljena v Moji Sloveniji. Slovensko in an-gleško digitalno izdajo je moc najti na https://issuu.com/moja-slovenija. Tu lahko pregledate vse izdaje in se tako seznanite z dogajanjem slovenskih skupnosti po vsem svetu. Na portalu se lahko brezplacno narocite na revijo, ki jo potem vsak drugi mesec prejemate po elektronski pošti. Kar poglejte naše Kekce v februarski izdaji – stran 5! Prispevke o Slovencih po svetu je moc najti v vse vec slovenskih medijih. Najveckrat gre za posameznike, ki jih je življenjska pot privedla v tujino. Na ‘nizozemske’ prispevke opozarjamo na svoji Facebook strani - https://www.facebook.com/ vriendenvanslovenie/. Pa ne pozabite: naša Lipa je del NUK-ove Zbirke tiskov Slovencev izven Slovenije (glej http://www.dlib.si - iskanje: Lipa Den Haag). Wij tussen de Slovenen in de wereld Volgens verschillende schattingen leeft een vijfde of zelfs een vierde deel van de Slovenen buiten de gren­zen van het vaderland. De meeste daarvan in de Slovenië-omringende landen, vele in de traditio­nele emigratie landen, t.w. de VS, Canada, Argentinië en Australië. Steeds meer, vooral jongeren, trekken de laatste jaren de wijde wereld in voor studie en voor veelbelovend werk. Vooral aan die migranten wijdt Urad - het Bureau voor de Slovenen in de omringende landen en in de wereld in naam van de Republiek Slovenië de meeste aandacht. Zodat ze verbonden blijven met Slovenië en hun identiteit weten te bewaren. 25 jaar Urad Hoe belangrijk dat gevonden wordt in Slovenië getuigt het feit dat Urad in de laat­ste jaren door een Minister wordt geleid. De huidige minister - Peter Jožef Cesnik - is dan ook de eerste die uit eigen ervaring weet hoe het voelt om emigrant te zijn, hij leefde lang in Australië. Naast het bevorderen van onderwijs-, cultuur- en handelsverbanden helpt Urad de Sloveense gemeenschappen met subsidies, ook aan onze vereniging. De meeste ondersteuning gaat, in samenwerking met het Ministerie van Onderwijs, naar het leren van de Sloveense taal: de uitvoering over de hele wereld en voor de scholing en verbinding van docenten Sloveens. Begin december was het 25 jaar geleden dat Urad werd opgericht. Ook namens onze vereniging Vrienden van Slovenië van harte gefeliciteerd! Onze verbanden Onze vereniging werkt mee aan de projecten van Urad. Onder andere bericht- en wij op de portal trouw over onze evenementen en delen wij onze ervarin-gen. De verslagen zijn te vinden op www.slovenci.si, als u zoekt op ‘nizozemska’, ‘nizozemskem’ en ‘Nizozemci’. De meest interessante artikelen worden later ook in Moja Slovenija geplaatst. De Sloveense en Engelse digitale versie is te vinden op https://issuu.com/moja-slo­venija. Hier zijn alle edities te vinden met de berichten van Sloveense gemeen­schappen over de hele wereld. Op de portal kunt u zich gratis aanmelden voor dit digitale tijdschrift, zodat u per mail een link zult krijgen bij elke nieuwe editie. Want altijd leuk - in de februari editie zijn op de pagina 5 onze ‘Kekci’ te bewon­deren. Over de Slovenen in de wereld wordt ook steeds meer bericht in de Sloveense me­dia. De verhalen gaan meestal over de personen die succesvol nieuwe existenties hebben opgebouwd in buitenland. Als het om een verbinding met Nederland gaat delen wij dat op ons facebook-profiel. En niet te vergeten: onze Lipa is onderdeel van de collectie van NUK – de Nationale Universiteitsbibliotheek van Slovenië – zie http://www.dlib.si (zoeken op Lipa Den Haag). Knjiga ‘Iz Slovenije, z upanjem’ tudi v Bruslju lepo sprejeta Na naši kulturni proslavi, februarja 2018, nam je naša clanica Marie-Louise Be-melmans-Videc predstavila svojo knjigo ‘Iz Slovenije, z upanjem’, v kateri je opisala zgodbo slovenskih izseljencev iz zacetka 20. stoletja. Knjigo je v slovenskem in an-gleškem jeziku izdala Mohorjeva družba. Vsak od nas, ki je bil, bolj ali manj, prisil­jen zapustiti domovino, prepozna svoje izkušnje na kateri izmed postaj življenjske poti obeh knjižnih junakov in njunih najdražjih. Predstavitve knjige so se v Sloveniji zacele že ob njenem izidu, konec leta 2017, tekom 2018, pa so naši sledile še predstavitve v nemškem Essnu in belgijskem Genku, poleti pa so jo spoznali tudi rojaki v New Yorku. Slovenski veleposlanik v Belgiji, dr. Rado Genorio, je avtorico povabil, da knjigo predstavi tudi rojakom in prijateljem Slovenije v Bruslju. Pred prireditvijo v cetrtek, 4. aprila 2019, je Marie-Louiso in njenega soproga Karla v Evropskem parlamentu sprejel Lojze Peterle, nekdanji slovenski premier in takrat še evropski poslanec. Z velikim zanimanjem je sprejel knjigo, prisrcno srecanje pa je sklenil z igranjem slovenskih pesmi na svojo slavno ustno harmoniko. Na veleposlaništvu RS v Bruslju je gostjo in navzoce poslušalce pozdravil vele­poslanik Genorio. Pogovor s pisateljico je vodil dr. Zvone Štrubelj, naš slovenski duhovnik v Beneluxu in Parizu. Poglavitne teme iz izseljenske zgodbe, o katerih je bilo govora v slovenšcini, je v anglešcino prevajala Rebecca Beiz. Kulturno srecan­je so polepšali nastopi slovenskih rojakov. Dvakrat so nastopili Brina, Marcel in Marko Kranjc ter Sara in Patrick Das. Med tretjim glasbenim nastopom pa so se poslušalcem predstavili Tomaž Lisjak, Marko Krajnc in Zvone Štrubelj. Slednji je tudi poskrbel za glasbene tocke. Prijeten vecer so navzoci sklenili s slovensko ka­pljico in s prigrizkom. Upamo, da bomo lahko v Lipi leta 2020 spet porocali o tem, da je ta ganljiva izsel­jenska zgodba dosegla še vec rojakov po vsem svetu. Mogoce tudi slovenske po­tomce v ameriškem Clevelandu (in Chicagu), kjer naši knjižni junaki najdejo svoj drugi dom. ‘From Slovenia – With Hope’ ook in Brussel goed ontvangen Bij de viering van de Cultuurdag 2018 maakten we kennis met het bijzondere boek van ons lid mevrouw Marie-Louise Bemelmans-Videc ‘From Slovenia – With Hope’ over de Sloveense emigratie aan het begin van de vorige eeuw dat in het Sloveens en in het Engels is uitgegeven door Mohorjeva Družba. Iedereen die, ongeacht of dat vrijwillig of gedwongen was, zijn of haar vaderland heeft moeten verlaten, kan zich herkennen in de een of andere episode uit de levensweg van de gebroeders en hun geliefden die in het boek de hoofdrollen spelen. Al in 2017 en in de loop van 2018 vonden meerdere boekpresentaties plaats in Slovenië, in het Duitse Essen en in het Belgische Genk en heeft het boek ook de Slo­venen in New York bereikt. De Sloveense ambassadeur dr. Rado Genorio in België nodigde de auteur uit voor een presentatie voor de Slo­venen en vrienden van Slo­venië in Brussel. Nog voor de presentatie op donderdagavond 4 april 2019 werden Marie-Louise en haar man Karel ontvan-gen in het Europees Parle­ment (EP). Hier nam Alojz Peterle, oud-premier van Slovenië en toen lid van het Europees Parlement, met veel belangstelling het boek in ontvangst. Hij sloot het onderhoud af met het spel-en van enkele Sloveense melodieën op zijn mondhar­monica! De boekpresentatie ’s avonds werd ingeleid door de Ambassadeur Genorio. Het gesprek met de schri­jfster voerde dr. Zvone Štrubelj, de pastoor van de Sloveense gemeenschap. De belangrijkste thema’s uit het boek die hierbij – in de Sloveense taal - ter sprake kwamen werden in het Engels vertaald door Rebecca Beiz. Het event werd enkele malen op bijzonder fraaie en verrassende wijze opgelu­isterd door muzikale intermezzo’s. In de eerste twee traden op Brina, Marcel en Marko Kranjc alsmede Sara en Patrick Das. Tijdens het derde intermezzo luisterden de deelnemers naar Tomaž Lisjak, Marko Krajnc en Zvone Štrubelj. Het enthousiast ontvangen optreden van de jonge leden van de Sloveense gemeenschap was geor­ganiseerd door pastoor Štrubelj. De indrukwekkende avond werd afgesloten met een gemoedelijk samenzijn met een borrel en een hapje. In de Lipa 2020 hopen we te kunnen melden hoe het ontroerende migratieverhaal in het boek nog meer Slovenen over de wereld heeft bereikt en zullen we miss-chien kunnen berichten over boekpresentaties in Cleveland (en Chicago) in de VS, waar onze boekhelden uiteindelijk terecht komen. Novi prijatelji Slovenije Kako že gre: “Prijatelji mojih prijateljev so moji prijatelji”?! Po tem reku so prijatel­ji Slovenije tudi prijatelji našega Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem in jim pomagamo, kjer in kakor le moremo. Tako se na nas z vprašanji in razlicnimi prošnjami obracajo posamezniki in podjetja, ki Slovenijo odkrivajo bodisi kot tur­isticno bodisi kot poslovno zanimivo deželo. Tokrat so nas študentje novinarstva Univerze Windensheim prosili, da jim posredujemo informacije o domovini in jih povežemo z zanimivimi sogovorniki. Rezultate tega sodelovanja je moc najti na njihovem (nizozemskem) blogu https:// slonieuws.home.blog/?fbclid=IwAR3xbhcZ9StcRegqKypIxJPf0Ohgz6ZvBNH-5EM­9fODupCzFMJWOseRlQWc, na našo prošnjo pa so Lucie Lammers, Sanne Nieuwen­huis, Maureen Bosschaert, Anouk van de Schootbrugge, Lieuwe Wiegersma, Thijs Menke in Arjen Visser takole opisali svojo slovensko izkušnjo: “Konec februarja smo že kar malo obupavali. V okviru našega študija naj bi izbrali eno državo in jo opisali v razlicnih produkcijah, seveda je to vkljucevalo tudi obisk te dežele. Odlocili smo se za Slovenijo, o kateri se na Nizozemskem bolj poredko kaj bere ali sliši. Ker tudi sami nismo vedeli prav veliko o tej deželi, nas je cakala tež­ka naloga. Še posebno, ker nobeden od nas ni še nikoli srecal kakega Slovenca ali Slovenke, s katerimi bi že tukaj lahko navezali stike in v razmeroma kratkem obdobju naredili nekaj intervjujev. Ko smo že skoraj izgubili pogum, smo k sreci naleteli na Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem. In preko njih smo odkrili, kako moc­no so Slovenci pripravljeni pomagati. Po njihovem posredovanju, med drugim po pozivu njihovim clanom in v skupini ‘Slovenci na Nizozemskem’ na Facebooku smo namrec takoj dobili veliko odzivov, ki so se izkazali za odlicen vir najrazlicnejših zgodb – med drugim tudi o Slovencih v limburških rudnikih, rjavih medvedih in turizmu. Mladi novinarji v Sloveniji Vrhunec naše slovenske pustolovšcine pa je bil obisk Slovenije. 30. aprila 2019 smo poleteli s Schiphola in prvi pogled na slovensko pokrajino je sprožil veliko ‘ooooo’-jev in ‘aaah’-ov, tako zelene gorske pokrajine na Nizozemskem pac nismo vajeni. Iz naše postojanke v centru Ljubljane je bilo vse, kamor smo se odpravili, zelo blizu. Vnaprej smo se malo bali, kako bo z jezikom, pa se je izkazalo, da anglešcina ni problem. Poleg tega so bili tako slovenski študenti, nogometaši kot tudi slovenski udeleženci Evrovizije izredno prijazni in pripravljeni na pogovor z nami. Vmes smo med sprehodi in z vožnjo po Ljubljanici spoznavali prestolnico in obiskali slavno Blejsko jezero. In seveda odlicno jedli v dobrih gostilnah. Tako se ta dober teden nismo dolgocasili niti sekunde. Doma na Nizozemskem imamo v naslednji ted­nih veliko dela z obdelavo zbranega gradiva. Povezave k našim clankom najdete na https://www.facebook.com/Slonieuws-1824329751005012/ Na Slovenijo bomo imeli vedno lepe spomine in kdo ve, kdaj in ob kateri priložnosti se spet vrnemo”. Tako torej študentje iz Zwolleja, po tem so se na Združenje prijateljev Slovenije obrnili študentje iz Rotterdama. Tudi ti so se odpravljali v Slovenijo, pa so potre­bovali malo prijateljske podpore... De nieuwe vrienden van Slovenië Hoe zeg je het alweer: “De vrienden van mijn vrienden zijn ook mijn vrienden”?! Dan zijn de vrienden van Slovenië ook vrienden van onze Vereniging en proberen wij ze zo goed mogelijk te helpen. Zo ontvangen wij regelmatig vragen en verzoek-en van personen of van bedrijven, die Slovenië aan het ontdekken zijn als een toeristisch, maar ook als een interessant handelsland. Deze keer kregen wij het verzoek van journalistiek studenten uit Windensheim om wat meer inside-infor­mation over Slovenië en om ze in contact te brengen met interessante gesprek­spartners. Hoe dat is uitgepakt kunt u lezen op hun blog https://slonieuws.home. blog/?fbclid=IwAR3xbhcZ9StcRegqKypIxJPf0Ohgz6ZvBNH-5EM9fODupCzFMJWOs­eRlQWc.n Op ons verzoek hebben dan Lucie Lammers, Sanne Nieuwenhuis, Maureen Bosschaert, Anouk van de Schootbrugge, Lieuwe Wiegersma, Thijs Menke in Arjen Visser voor Lipa hun ervaringen als volgt opgetekend: “Ten einde raad waren we eind februari. Voor onze studie Journalistiek mochten we een land uitkiezen om producties over te maken. Uiteraard hoorde hier ook een bezoekje aan het betreffende land bij. Onze keuze viel op Slovenië, een land waar je in Nederland zelden iets over leest of over hoort. Hiermee maakten we het onszelf lastig, want eigenlijk wist niemand van ons wat er echt speelde in het land. Bovendien was er niemand die een Sloveen persoonlijk kende. Dit was een prob-leem, want het was de bedoeling dat we ook in Nederland met Slovenen zouden gaan spreken. Maar toen was daar ‘Vrienden van Slovenië’. Er moesten op zeer korte termijn Slovenen geregeld worden met wie we konden spre-ken over onze onderwerpen. De moed zakte ons eigenlijk al in de schoenen, maar Slovenen bleken geweldig behulpzame mensen. Nadat mevrouw Metka Murko voor ons een oproep had geplaatst op een Facebookpagina voor Slovenen in Nederland, kwamen de reacties binnen no-time binnen. De een na de ander was bereid ons te helpen. Dit bleek een sleutel tot mooie verhalen over onder andere Slovenen in de Limburgse mijnen, bruine beren en toerisme. Maar toen moest het hoogtepunt natuurlijk nog komen. We gingen ook nog daad­werkelijk naar Slovenië toe. In de vroege ochtend van 30 april verzamelden we ons op Schiphol om vervolgens naar Slovenië te vliegen. Na zo’n anderhalf uur kwam het Sloveense landschap in zicht. De ‘oooh’s’ en ‘aaah’s’ klonken door het vliegtuig. Dit groene berglandschap waren we in Nederland niet gewend. We verbleven in een appartement in het centrum van Ljubljana. Alles op loopafstand, ideaal. Natuurlijk moest er hard gewerkt worden aan onze producties. Bijna iedere dag hadden we interviewafspraken. Vooraf waren we een beetje angstig of de Slovenen het Engels wel voldoende beheersten, maar deze angst bleekt volstrekt ongegrond. Studenten, toeristen, voetballers en zelfs de Sloveense deelnemers voor het Euro-visie Songfestival, iedereen was even vriendelijk en hartelijk en iedereen kon een goed gesprek met ons voeren. Uiteraard was er ook voldoende tijd om het land te verkennen en te ontspannen. Zo maakten we mooie wandelingen door de omgeving van Ljubljana, maakten we een boottochtje door de grachten, bezochten we het beroemde meer in Bled en hebben we lekker gegeten in leuke restaurantjes. We hebben ons geen seconde verveeld. Na een ruime week was het alweer tijd om onze koffers te pakken. Terug naar Ned-erland, waar we de komende weken hard zullen werken om het in Slovenië ver­zamelde materiaal om te zetten in fantastische producties. Volg vooral onze Face-bookpagina Slonieuws, want daarop zullen we de links naar onze artikelen plaatsen. Aan Slovenië zullen we altijd met een warm gevoel terug blijven denken en wie weet komen we ooit nog eens terug.” Aldus de studenten uit Zwolle. Hierna kregen wij nog een soortgelijk verzoek van de studenten uit Rotterdam. Ook zij waren van plan een studiereis naar Slovenië te organiseren en ook zij konden hierbij wat vriendelijke hulp van de Vrienden van Slovenië gebruiken… Skupaj molimo, skupaj praznujemo Pred desetimi leti smo se verni Slovenci iz Randstada prvic zbrali pri slovenski maši v Rijswijku. Takrat se je izseljenski duhovnik Janez Pucelj, ki se je iz Münchna mesecno vozil maševat k rojakom v Bruselj in za praznike v limburški Herlerheide, na našo prošnjo v soboto, 5 decembra 2009 pripeljal še v Rijswijk. Pri sv. Bonifaciju so nam gostoljubno odstopili župnijsko dvorano, ki smo jo po napovedi maše na Facebooku napolnili rojaki iz bližnje in daljne okolice. Po maši smo se ob prijetnem druženju ob kavici in caju med seboj malo boljše spoznali, z dokaj številno udelež­bo pa tudi pokazali potrebo po tovrstnih srecanjih. Od takrat je bila maša v Rijswijku vsa leta skoraj vsaka dva meseca. Gospod Pucelj je na drugo srecanje pripeljal pevski zbor ‘Ena manka’ iz Slovenije in s tem postavil temelj tradiciji, da tudi v okviru slovenskih maš praznujemo kulturni in druge slov­enske praznike. Pri teh praznovanjih se nam pridružijo tudi diplomatski predstavni­ki Slovenije in tudi neverni rojaki. Kulturni dan z oktetom Oremus Letos nam je naš sedanji župnik Zvone Štrubelj pripeljal duhovniški oktet ‘Oremus’, ki pod vodstvom dirigentke Damijane Božic Mocnik nastopa pri rojakih po vsem svetu. Po sprejemu pri veleposlanici Sanji Štiglic so pevci spremljali slovensko mašo. V pocastitev kulturnega dne je Oremus še nastopil tudi po maši ter zbrane rojake in druge prijatelje Slovenije navdušil z venckom domovinskih pesmi. Prisrcno srecanje smo nadaljevali s kolinami, ki so jih Zvonetu naložili doma v Slo­veniji, in z domacimi dobrotami, ki jih znamo sami tudi še pripraviti. Pri tem se nam je pridružil domaci župnik Bakker, ki se je slovenskim pevcem v mogocni, akusticno Bonifacijevi cerkvi pridružil pri petju Marijinih pesmi, tokrat v univerzalni latinšcini. Vsaka maša svoj namen Po februarskem praznovanju kulturnega dne imamo pred Veliko nocjo navadno procesijo z blagoslovom butaric, ki jih naredijo otroci pod požrtvovalnim vodst­vom Jolande Vidic. V juniju je slovenska maša namenjena molitvi za domovino. V decembru pa pridnim otrokom slovenski Miklavž pošlje darilo. Letos smo imeli prvic tudi dva krsta – odrasle Nataše in male Lare, hcerkice slovenske mame in nizozemskega oceta. srecanje v slovenskem Pastoralnem centru v Bruslju, jeseni pa se za ves konec ted­na dobimo v belgijskem Leuvnu. Tako je v starodavnem samostanu dovolj prostora in casa za vzgojno poglabljanje za mlade starše, za otroke pa za igro in druženje z vrstniki, s tem pa za poglabljanje vere in slovenskih korenin. O mašah in o omenjenih srecanjih obvešcamo po Facebooku in v Lipovem listu, za obvešcanje po mejlu pa se lahko prijavite na naslov metkamd@gmail.com. Svetovna molitev žena za Slovenijo Prek Združenja prijateljev Slovenije smo dobili povabilo nizozemskega odbora k sodelovanju pri organizaciji Svetovnega dneva miru. Letos so namrec osrednjo liturgijo, po kateri se moli po vsem svetu, pripravile Slovenke. Nizozemke so se ravno pred sto leti pridružile vernicam iz vsega sveta pri molitvi za mir, ki vsako leto izberejo deželo, za katero se moli. Že v septembru so na Združen­je prijateljev Slovenije na Nizozemskem naslovile prošnjo za predstavitev Sloveni­je na osrednjem srecanju sredi novembra v Houtnu. Delegatkam iz vse dežele je odbornica Metka Murko s fotografijami, s podatki in z osebnim pricevanjem pred­stavila zanje dokaj neznano deželo na ‘soncni strani Alp’. Veliko zanimanja je bilo tudi za brošure in zemljevide Slovenije, ki jih je prispevalo slovensko veleposlaništ­vo v Haagu, in ki so jih kasneje organizatorke vkljucile v okrasitev molitvenih pros-torov po vsej Nizozemski. Na prošnjo organizatorjev je tudi Združenje preko družbenih omrežij povabilo svoje clane in druge Slovence ter tukajšnje prijatelje Slovenije k sodelovanju pri molitvenih urah v njihovi bližini. Povsod so bili namrec še posebej veseli udeležbe Slovenk, katerih domovini je veljala letošnja molitev. Tako smo se v Haagu v petek, 1. marca, pozdravili z ‘Dober vecer’ in se je v Lukask­erk glasil ‘Oce naš’ v slovenšcini. Slovenke Mojca, Romana in Metka smo tudi po molitveni uri zelo zainteresiranim udeležencem pripovedovale o življenju v Slo­veniji: o vsakodnevnih težavah, s katerimi se srecujejo številne Slovenke, pa tudi o njihovem, obcudovanja vrednem, pogumu in trdoživosti. Nabirka pri bogoslužju je bila namenjena centru ASPI za otroke z Aspergerjevim sindromom, materinskemu domu Karitas in projektu za Rome v Pušci. Poleg materialne je predvsem ta molit­vena podpora znak tople solidarnosti, ki jo Nizozemke cutijo z vrstnicami v Sloveni­ji. Katerih življenje in deželo sedaj poznajo malo bolje in ki jim bodo še dolgo ostala v spominu in v njihovi molitvi. Samen bidden, samen vieren Precies tien jaar geleden hebben de Slovenen zich in de Randstand voor het eerst verzameld voor de Sloveense Mis in Rijswijk. Toen kwam Janez Pucelj, de Sloveense geestelijke uit het Duitse München, die maandelijks ook de missen in Brussel en Heerlerheide verzorgde, op ons verzoek op zaterdag, 5 december 2009 ook nog naar Rijswijk. Wij konden terecht in de parochie van de Hl. Bonifatius en na de uit­nodiging via facebook verzamelden zich mensen uit Den Haag en uit de omgeving. Bij de koffie en het gesprek na de mis hebben wij elkaar wat beter leren kennen. De hoge deelname getuigde ervan dat er behoefte is aan deze ontmoetingen. Sindsdien zijn er Sloveense missen in Rijswijk en wel nagenoeg elke twee maan-den. De heer Pucelj heeft al op de tweede ontmoeting een meisjeskoor uit Slo­venië meegebracht en hiermee de traditie gevestigd dat wij ook na de Sloveense missen de Cultuurdag en andere feestdagen vieren. Hierbij kunnen we ook de diplomatieke vertegenwoordigers van Slovenië begroeten en ook niet-gelovige landgenoten. Cultuurdag met Octet Oremus Dit jaar heeft onze huidige pastoor Dr. Zvone Štrubelj het priesteroctet ‘Oremus’ meegenomen, dat onder de leiding van de dirigente Damijana Božic Mocnik al zong voor landgenoten over de hele wereld. Na het ontvangst bij de ambassad-rice Sanja Štiglic hebben de zangers de Sloveense mis opgeluisterd. Ter ere van de Cultuurdag zijn ze opgetreden voor de aanwezige Slovenen en de vrienden van Slovenië met volksliederen. De geslaagde bijeenkomst hebben we afgerond met Sloveense specialiteiten die Zvone van zijn ouderlijke boerderij mee had gekregen en met het gebak dat wij zelf ook nog wisten te bereiden. Hierbij kregen wij gezelschap van de Rijswijkse pastoor Bakker, die uiteindelijk met de gasten in de magistrale Bonifatiuskerk en-kele Latijnse Marialiederen heeft gezongen. Elke mis een eigen intentie Na de vieringen van de Cultuurdag in februari hebben wij voor Pasen meestal een Palmpasenprocessie met de zegening van de ‘butarice’. Dit paasgroen wordt onder de leiding van Jolanda Vidic door kinderen zelf gemaakt. In juni volgt dan de mis voor het Vaderland. En in december kunnen de brave kinderen een of ander cadeautje verwachten ook van de Sloveense Miklavž (Sinterklaas). Dit jaar hadden wij voor het eerst ook twee dopen – van de al volwassen Nataša en van de kleine Lara, dochtertje van een Sloveense moeder en een Nederlandse vader. Verbanden van de Slovenen in Benelux Onze pastoor Zvone Štrubelj draagt de pastorale zorg voor de Slovenen in België, in Nederland en in Luxemburg, maandelijks verzorgt hij ook de mis bij de landge­noten in Parijs. Al jaren geleden is hij begonnen met de activiteiten om al deze ge­meenschappen met elkaar te verbinden. In maart hebben wij dan een ontmoeting in het Pastorale Centrum in Brussel. In de herfst volgt dan een weekend ontmoet­ing in het Belgische Leuven. Zo is in het eeuwenoude klooster aldaar genoeg plek en tijd voor de jonge ouders om hun vragen over opvoeding en gezinsleven uit te diepen. En kunnen de kinderen naar hartenlust spelen met elkaar en ook hierdoor het geloof en de Sloveense ‘roots’ verdiepen. De informatie over de missen en andere ontmoetingen is te vinden op facebook en in Lipov list. Wie de info per mail wil ontvangen, kan dit verzoek richten aan metkamd@gmail.com. Wereldgebedsdag voor en door Slovenië Via de Vereniging Vrienden van Slovenië kregen wij het verzoek om mee te doen met de voorbereiding voor de Wereldgebedsdag. De liturgie en gebedsteksten die hiervoor dit jaar werden gebruikt was namelijk door vrouwen uit Slovenië ges­chreven. Voor de Nederlandse vrouwen is het dit jaar ook honderd jaar geleden dat ze voor het eerst samen met gelovige vrouwen uit de hele wereld voor de vrede baden. Elk jaar wordt een ander land gekozen voor de voorbereiding van de gebeden, dit jaar dus Slovenië. Het Nederlandse organisatiecomité heeft de vereniging Vrien-den van Slovenië gevraagd om iemand te sturen om Slovenië op de centrale ont­moeting in november in Hiuten te verzorgen. Aan de afgevaardigden uit het hele land heeft bestuurslid Metka Murko met foto’s, met enkele gegevens en met haar persoonlijk verhaal het voor hun nog zo onbekende land aan de ‘zonnige kant van de Alpen gepresenteerd. Gretig aftrek vond het door de ambassade ter beschik-king gestelde promotiemateriaal, met welke later de gebedsruimten door het hele land versierd waren. Op verzoek van de organisatoren heeft de Vereniging via de sociale media de leden en andere Slovenen en vrienden van Slovenië uitgenodigd voor de gebedsuren in hun buurt. Zo hebben wij op 1 maart jl. in de Haagse Lucaskerk elkaar begroet met ‘Dober vecer’ en is ook het Onze Vader gebeden in het Sloveens. Na het gebed hebben Mojca, Romana en Metka de zeer geďnteresseerde deelnemers meer verteld over het leven in Slovenië: over de dagelijkse beslommeringen van de Sloveense vrou-wen, maar ook over hun bewonderenswaardige moed en volharding. De collecte was bestemd voor het ASPI-centrum voor kinderen met Asperger, voor het ‘bli­jf-van-mijn-lijf’- huis van Karitas en voor het project voor de Roma gemeenschap Pušca. Naast de materiële steun is deze gebedsondersteuning het teken van de warme solidariteit van de Nederlandse vrouwen met hun seksegenoten in Slo­venië. Nu kennen ze wat beter hun leven en hun land, dat nog lang in hun herin­nering en in hun gebed zal blijven. Kmecka pojedina po slovensko Tradicionalna kuharska delavnica Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem je bila tokrat v soboto, 30. novembra 2019. Letnemu casu in skominam po domacih dobrotah primerno je bila na jedilniku slovenska kmecka pojedina – pecenice, krvavice in ustrezne priloge, kot so dušeno kislo zelje in matevž. Za vse našteto je z asistenti poskrbel naš že izkušen kuharski mojster Matjaž Vidic. Pripravo uvodne bucne juhice sta udeležencem predstavila nova clana Toni in Saša Klancnik. Za prekmurski ‘fastfood’ oz. langaš je poskrbela Mojca Guštin, ki je pred dolgimi leti zacela z našimi kuharskimi delavnicami. Poleg njene potice je bil za po­ sladek še zavitek, kat­erega pripravo je vodila Danica Š. Novosel. Med kuhanjem je otroke zaposlila Špela Božnar, Odbor Združenja pa je poleg organizacije poskrbel za pijaco in darilca za kuharje. O odlicnem vzdušju v kuhinji mladinskega centra v Rijswijku prica­jo fotografije, le škoda, da le-te ne posreduje­jo tudi omamnih dišav, ki so se širile po vsem poslopju. Še bolj veselo je bilo kasneje v jedilni­ci, kjer so se udeležen­ci, med temi tudi vele­ poslanica Sanja Štiglic, zbrali pri skupni vecerji. Recepte tudi tokrat najdete v tej Lipi. Hvala vsem kuharjem, pomocnikom in obis-kovalcem za domiseln jedilnik, za okusne jedi in za enkratno vzdušje, hkrati pa že vprašanje: kaj bomo kuhali naslednjic? Ko se poletje prevesi v jesen in zunaj postane hladneje se pricenja obdobje, ko v kuhinji tradicionalno pripravljamo kaloricno mocnejše jedi. V Sloveniji je to cas tako imenovanih kmeckih pojedin, ko na mizo pridejo pridelki naših kmetij. Klub temu, da ima vsaka pokrajina svoje znacilne jedi, pa so klobase, zelje in razlicne priloge neka rdeca nit, ki jih najdemo v vseh delih naše domovine. Recepti Krvavice Krvavica, še ena izmed tradicionalnih slovenskih jedi, poleg mesa vsebuje še riž in ajdovo kašo, v nekaterih predelih Slovenije, pa ji okus dajeta še meta in maja­ron. Krvavica v zadnjem casu spet pridobiva na veljavi, gre za naravno, zdravo jed, ki je bila kar nekaj casa pozabljena. Krvavica je prav tako nepogrešljiv del naše kulinaricne dedišcine. Prava mesna poslastica za vse, ki prisegate na tradicionalno kmecko hrano. Sredica je zelo mehka, skorja hrustljava kar našim brboncicam pri­nese veliko veselja, uživanja in zadovoljstva. Krvavice so pravzaprav že toplotno obdelane, za gurmanskih pridih pa jih pred uživanjem zapecemo v pecici. Kljucno pri tem je, da se dovolj zapece ovitek (nara­vno crevo), pri cemer dobimo zaželeno hrustljavost. Recept: Pred samo peko naj bodo krvavice segrete na sobno temperaturo. Zato jih vsaj eno uro preden jih boste spekli vzemite iz hladilnika in jih pustite na kuhinjskem pultu, da se segrejejo. Tako ne bo temperaturnega šoka, ko jih bomo dali v ogreto pecico. Pecico priklopimo in temperaturo nastavimo na 160 °C (ventilacijska pecica). Na pekac damo peki papir in vanj položimo krvavice. Ko je pecica segreta pekac s krvavicami potisnemo vanjo in pecemo 50-60 minut; nato pa, ali temperaturo pecice povecamo še za cca.10-20 °C (odvisno od zmoglji­vosti vaše pecice) in pecemo še 10-15 minut, zadnjih 5 minut vkljucimo še gretje od zgoraj, ali pa temperaturo pecice nastavimo na 200-210 °C in hrustljavo zapecene krvavice so pripravljene. V tem casu se crevo hrustljavo zapece in sredica dovolj ogreje, da dobi ustrezen okus. Mašcobe pri tem nacinu priprave ni treba dodajati, ker so krvavice dovolj mastne. Matjaž Vidic Pecenice Pecenica z zeljem je ena najbolj znanih slovenskih jedi. Pri kolinah je pecenica obicajno prvi izdelek. Sestavljena je iz svežega mesa, rahlo prekajena, izvira pa iz nemške klobase “Bratwurst”. Pecenico je potrebno pred pripravo toplotno obde­lati, po nekaterih slovenskih obicajih, se vodi v kateri jo kuhamo doda tudi rdece vino, potem pa pecenico še specemo. Gre za tipicno slovensko jed, ki se jo lahko pripravi zelo enostavno, hkrati pa nam priklice okus starih casov. Dušeno kislo zelje Surovo kislo zelje vsebuje visoke kolicine vitaminov C, B in K, veliko neprecenl­jivega kalcija in magnezija, za povrh pa je še zelo dober vir prehranskih vlaknin, železa, kalija, bakra in mangana. Slovenci smo ljubitelji kislega zelja, saj je del naše tradicionalne kuhinje. Kislo zelje naj bi imelo veliko zdravilnih ucinkov. Mlecna kis­lina preprecuje gnilobne procese v crevesju, širi ožilje, zmanjšuje poapnenje žil in znižuje krvni tlak, povecuje tek, preprecuje zgago in prezgodnje staranje. Primerna je za slabokrvne in sladkorne bolnike, pomaga pri bronhitisu, astmi in ledvicnih kamnih. Recept: Cebulo olupimo in drobno sesekljamo. Zelje poskusimo; ce se nam zdi prekislo, ga na hitro speremo v cedilu pod tekoco hladno vodo. V kozici segrejemo olje, na katerem posteklenimo cebulo. Dodamo zelje, lovorjev list malce soli, ker je zelje že tako bilo namoceno v solnici, in malce popra, ter paprike v prahu ter vse skupaj dobro premešamo. Prilijemo malo vode in vsebino zavremo. Temperaturo znižamo, kozico pokrijemo in zelje ob rahlem vrenju duši-mo toliko casa, da se povsem zmehca (približno 30 minut). Po potrebi prilijemo še malo vode. V drugi posodici popražimo ocvirke. Zlijemo jih cez zelje, vse skupaj premešamo, še malce popražimo in postrežemo. Matjaž Vidic Matevž Matevž je zelo znana in izvirna slovenska jed, ki so jo uživali po vsej Sloveniji. Pr-votno je bila jed znacilna za revnejše okolje, kasneje pa je dobila položaj okusne priloge iz krompirja in fižola tudi v mestni kuhinji. Matevž ali krompirjev mož, mavta ali divji mož je priljubljen pire iz pretlacenega kuhanega rjavega fižola in iz kuhanega krompirja. Zabelimo ga z ocvirki ali s cebulo, prepraženo na zaseki, in s sesekljanim cesnom. Matevž je klasicna priloga h kmecki pojedini in h kolinam, po navadi v družbi kislega zelja ali kisle repe. Recept: Krompir olupimo, narežemo na manjše kose, prelijemo z vodo, posolimo, pokrije-mo in skuhamo do mehkega. Ko je krompir kuhan, odcedimo vodo. Ce uporabimo fižol iz plocevinke, ga pred uporabo dobro speremo pod hladno tekoco vodo. V kozici segrejemo olje in doda-mo drobno nasekljan strok cesna. Ko zadiši, dodamo kuhan fižol in krompir, po potrebi dosolimo in popopramo po okusu. Vse skupaj dobro pretlacimo. Ce je pre­suho, pocasi dolivamo vodo, da dobimo želeno gostoto. Matjaž Vidic Juha velike ljubezni buce in kostanja Svetovni splet omogoca neslutene možnosti iskanja receptov, ki so vam na volji. Prav gotovo najdete številne recepte in napoje za hladne (ali pa vroce) dni, ko se združujeta fantic Sladki Kostanj in božanska punca Oranžna Buca. Za posebno priložnost, kot je Kuharska delavnica prijateljev Slovenije na Nizozemskem, sem se odlocil za skrivnostni pomlajevalni napoj imenovan Juha velike ljubezni buce in kostanja. Sestavine: Za juho racunamo nekje met 2 od 2,5 dcl. Za štiri osebe oziroma za 1 liter velike ljubezni potrebujemo: - 1 manjšo cebulo - 0,5 buce - 1 korencek - šopek peteršilja za kuho in za serviranje - 30 g kuhanega kostanja - olivno olje - zacimbe: sol, poper, muškatni orešcek - ob strežbi, po želji: kisla smetana, bucno olje Priprava: Cebulo drobno nasekljamo in na olju svetlo prepražimo. Dodamo olupljeno, na kocke narezano buco in na kolobarje (žetoni) narezan korencek ter rahlo sesekljan peteršilj. Dušimo nekaj minut, zalijemo s toliko vode, da prekrijemo vsebino. Ku-hamo 10 minut. Dodamo predhodno kuhan kostanj in kuhamo, dokler buca in korencek nista povsem mehka (približno 10 minut). Zacinimo s soljo, poprom (mletje iz mlincka je verjetno najboljše) in muškatnim oreškom, pri katerem ne pretiravajmo, saj ima mocan okus. Premešamo in zmelje-mo s palicnim mešalnikom. Postavimo nazaj na rahli ogenj, da rahlo zavre. Serviramo v krožnike z veliko ljubezni. Ponudimo prepražene kocke kruha, morda malce peteršilja. Predlagamo, da za kis-lo smetano in po nekaj kapljic bucnega olja kot posebna dodatka prepustite “ta lacnim”, da si ju dodajo po želji. Ali pa ne. Veliko ljubezni in dober tek vam želijo Sladki Kostanj in Oranžna Buca, ter njun kuharski mojster! Anton Toni Klancnik Langaš, ocvrto krompirjevo testo V Prekmurju skoraj ne mine veselica brez langaša. In tako kot ima vsaka gospodinja v Prekmurju svoj najboljši recept za prekmursko gibanico, ga ima tudi za langaš. Za poliv lahko uporabimo vse od kisle smetane, nadrobljene šunke, hrena do cokolad­nega namaza z lešniki. Vir: http://www.odprtakuhinja.delo.si Sestavine: -1/2 kg moke, -250 g kuhanega krompirja, -kocka kvasa, -3 dl vode, -žlicka soli, šcep sladkorja, -olje za cvrtje. Priprava: 1. Za krompirjev langaš krompir olupimo in skuhamo v slani vodi. 2. Moko v posodi presejemo, naredimo jamico, dodamo toplo vodo, nadrobljen kvas, malo sladkorja in pustimo 10 minut, da se naredi kvasec. 3. Kuhan krompir pretlacimo in toplega dodamo moki s kvascem. Dodamo še malo soli, testo pregnetemo in pustimo vzhajati 15 minut. Iz testa oblikujemo 8 kroglic in jih pustimo vzhajati še pol ure. 4. Kroglice testa s prsti razvlecemo tako, da so robovi debelejši od sredine testa. Testo položimo v vroce olje in ocvremo na obeh straneh. Langaš mora plavati v olju. Mojca Nodelijk Guštin Hitro pripravljen jabolcni štrudelj (oz. zavitek) Sestavine: -pripravljeno vleceno testo (yufka) kupimo v turški trgovini, -2 kg jabolk, -po želji: sladkor, malo cimeta in 3 žlice v vodi ali v rumu namocenih rozin, -stopljeno maslo za premaz. Priprava: Za nadev olupimo in naribamo jabolka, jim dodamo sladkor, cimet in rozine. Sloj testa razgrnemo in nanj potresemo nadev, po želji dodamo na nadev tu in tam majhen košcek masla in vse skupaj mehko zvijemo. Vložimo v pekac, obložen s peki papirjem. Premažemo s stopljenim maslom in damo v pecico. Pecemo pri 180 stopinjah približno 45 minut. Danica Š. Novosel Boerenmaaltijd volgens de Sloveense traditie De jaarlijkse Kookworkshop van onze Vereniging was dit jaar op zaterdag 30 no-vember jl. Conform de seizoen verwachtingen bood het menu een echt Sloveens boeren feest-eten: met braadworst en bloedworst en de traditionele bijlagen zoals gestoofde zuurkool en ‘matevž’. Dit uitstekende feest-eten werd verzorgd door de inmiddels al zeer ervaren keu­kenchef Matjaž Vidic. Voor het warme voorgerecht, genaamd ‘De soep van de grote liefde tussen de pompoen en de kastanje’, werd gezorgd door de twee nieu-we koks Toni en Saša Klancnik. Aan de fastfood uit Prekmurje heeft Mojca Nodelijk Guštin gedacht, die weer de leiding had over de kookworkshop. Ze heeft jaren geleden deze kookworkshops ook bedacht en jaar-in-jaar-uit zijn ze heel popu-lair en goed bezocht. Naast haar potica was er voor het dessert nog appel- en kwarkstrudel, dat onder toezicht van Danica Š. Novosel werd gebakken. Voor de animatie van de kinderen zorgde Špela Božnar; het bestuur regelde de drank en de attenties voor onze chefs. Hoe gezellig het was in de keuken van het Jeugdcentrum in Rijswijk, daarvan ge­tuigen de foto’s. Alleen jammer dat daarop ook de geuren niet vernomen kunnen worden die zich door het hele gebouw hebben verspreid. Nog vrolijker ging het later in de eetzaal aan toe waar zich de deelnemers, onder wie ook Ambassadrice Sanja Štiglic, verzameld hadden voor het gezamenlijk diner. Het feest-eten werd vergezeld door uitstekende wijnen uit Slovenië (Leber, Kušter, Mukenauer in Kren). De recepten zijn te vinden in deze Lipa. Nog eens hartelijk dank aan alle chefs, aan de assistenten en aan de deelnemers voor het creatieve menu, voor het uitstek­ende eten en voor de top sfeer. Rest nog de vraag: wat koken wij volgend jaar? Als na de zomer de herfst weer haar intrede doet en het buiten kouder wordt beginnen we in de keuken met de bereiding van wat calorierijkere gerechten. In Slovenië is het dan tijd voor de zogenaamde boeren feestmaaltijden, bereid uit de opbrengsten van onze boerderijen. Elke provincie heeft zo haar eigen specialiteit-en, maar worsten, zuurkool en verschillende bijlagen vormen de rode draad door de gerechten uit alle delen van ons land. Recepten Bloedworst In de bloedworst wordt naast het vlees ook rijst en boekweitbrij verwerkt. Voor de smaak mogen munt en majoraan niet ontbreken. De laatste tijd wordt de bloed-worst weer meer op haar waarde geschat, want dat is een natuurlijk, gezond ge­recht en een niet te versmaden deel van onze culinaire traditie. Zeker de liefhebbers van goed vlees vinden de zachte binnenkant, omhuld met het krokante omhulsel heel lekker. De gekochte bloedworst is al voorgekookt, voor de volle smaak moeten ze alleen nog in de oven afgebakken worden. Recept: Voor het afbakken moet de bloedworst op kamertemperatuur zijn. Daarom moet ze een uur van te voren uit de koelkast worden gehaald. De oven wordt verwarmd op 160 °C. De bloedworst wordt op bakpapier gelegd en in de oven ca. 50 tot 60 minuten gebakken. Hierna moet de temperatuur nog ongeveer 10-20 °C omhoog (afhankelijk van het ovenvermogen) en wordt de worst nog eens 10-15 minuten gebakken. De laatste 5 minuten kan de temperatuur naar 200-210 °C, zodat de bloedworst mooi krokant gebakken wordt. De worst zelf is vet genoeg, tijdens het bakken is geen extra vet nodig. Braadworst Braadworst met zuurkool is een van de meest bekende Sloveense gerechten. Bij koline (varkensslacht) is dat meestal het eerste product. De worst wordt gemaakt uit vers vlees en wordt zacht gerookt. Voor het bakken moet ze nog een beetje worden gekookt, hierbij wordt soms rode wijn aan het water toegevoegd. Al met al een typisch Sloveens gerecht dat de smaak van de goede oude tijden oproept. Recept: De braadworst wordt in de pan gelegd en met lauwwarm water bedekt. Aanzetten en als het water begint te koken, heel zacht laten pruttelen ca. 15 minuten. Hierna de worst afgieten, droog deppen en in een braadpan met olie goudgeel braden. Gestoofde zuurkool Zuurkool is zeer rijk aan de vitamines C, B en K, aan calcium en magnesium, boven­dien is het ook een belangrijke bron van andere spoorelementen. De Slovenen zijn liefhebbers van zuurkool, ook om deze gezondheidseffecten. Het melkzuur voorkomt darmontstekingen, is goed voor de aderen, helpt bij hoge bloeddruk en zou zelfs helpen tegen te vroege ouderdomsverschijnselen. Het is goed voor mensen met anemie en voor diabetes patiënten, het helpt bij bronchi­tis, astma en nierstenen. Recept: De ui wordt gepeld en klein gesnipperd. Als de zuurkool te zuur is, wordt deze even uitgespoeld met koud water. In de braadpan wordt de ui in de olie glazig aangefruit. Dan wordt zuurkool toegevoegd, een laurierblad en een beetje zout. Hierna nog peper, wat paprikapoeder en wordt alles goed door elkaar gemengd. Een beetje water toevoegen en laten koken. Hierna de temperatuur zachter zetten en afgedekt ca. 30 minuten zacht laten worden. Indien nodig wordt nog een beetje water toegevoegd. In een ander pan worden ocvirki opgebakken en over de zuurkool verdeeld. Goed alles door elkaar mengen en nog een beetje aanbraden. Matevž Matevž is een zeer bekend gerecht dat vroeger in heel Slovenië gegeten werd. Eerst door de arme mensen, later ook door de stedelingen. Het is bekend onder diverse namen: Matevž of krompirjev mož, mavta of divji mož. Het gaat om een puree uit gekookte bruine bonnen en aardappelen. Afgemaakt wordt Matevz met ocvirki of met een in zaseka gebakken ui en met kleingesneden knoflook. Vergezeld door zuurkool of zuur REPA is het tegenwoordig een populaire bijlage bij het boerenfeestmaal en koline. Recept: Geschilde aardappelen worden in kleine stukken gesneden en in het gezouten wa­ter zachtjes gekookt en afgegoten. Als bonen uit een blik worden verwerkt, moet-en ze goed worden afgespoeld. In een pan wordt een dun gesneden teentje knoflook in olie aangefruit. Hierna worden de bonen en de aardappelen toegevoegd en met zout en peper bestrooid. Alles moet goed worden aangestampt; als het gerecht te droog is, kan wat water worden toegevoegd. De soep: de grote liefde tussen pompoen en kastanje Het internet verbergt ontelbare mogelijkheden voor het zoeken naar recepten. Zo ook voor de dranken voor de koude (of warme) dagen in de periode van het ventje Zoete kastanje en de goddelijke meid Oranjepompoen. Voor bijzondere gelegen­heden zoals nu voor de Kookworkshop van de Vrienden van Slovenië kies ik voor een mysterieuze verjongingsdrank ‘De soep uit de grote liefde tussen pompoen en kastanje’. Ingrediënten: Voor de soep rekenen we ca. 2 tot 2,5 dcl per persoon. Voor de vier personen heb­ben we dus het volgende nodig: - 1 ui - 0,5 pompoen - 1 wortel - een bundel peterselie – voor het koken en voor de garnering - 30 g gekookte kastanjes - olijf olie - specerijen: zout, peper, wat nootmuskaat - garnering naar wens: zure room, pompoenolie Bereiding: De ui klein snijden en aanfruiten in wat olie. De geschilde en in de blokjes gesned-en pompoen toevoegen, roeren en hierna nog de in blokjes gesneden wortel en peterselie toevoegen. Dit alles een paar minuten laten sudderen, met water aan­vullen en afgedekt 10 minuten laten koken. Hierna de voorgekookte kastanjes toevoegen en verder koken zodat pompoen en wortel helemaal zacht worden (ca. 10 minuten). Op smaak brengen met zout, peper en wat nootmuskaat. Goed door-roeren en pureren met de staafmixer. Zachtjes weer aan de kook brengen. Met veel liefde opdienen, samen met de croutons en wat klein gehakte peterse-lie. Naar wens kan ook wat zure room en een paar druppels pompoenolie erbij worden aangereikt. Veel liefde en eet smakelijk wensen jullie De zoete kastanje, de Oranje pompoen en hun chef! Langaš, gefrituurde aardappeldeeg In Prekmurje gaat geen feest voorbij zonder langaš. En zoals elke huisvrouw in Prekmurje haar eigen recept heeft voor gibanica, heeft ze er ook een voor langaš. Voor het afmaken worden verschillende ingrediënten gebruikt: van zure room, blokjes ham, tot mierikswortel en chocoladepasta. Ingrediënten : -1/2 kg bloem, -250 g gekookte aardappelen -blokje gist -3 dl water -theelepeltje zout, een beetje suiker -olie voor het frituren. Bereiding: Voor de aardappelen variant worden geschilde aardappelen gekookt in zout water. De bloem wordt gezeefd in een schaal, in het midden wordt in een kuiltje warm water met gist vermengd, een beetje suiker, 10 minuten laten rusten. De gekookte aardappelen worden gestampt en aan het bloem met gist toegevoegd. Een beetje zout toevoegen, deeg kneden en 15 minuten laten rijzen. Hierna van het deeg 8 bolletjes draaien en nog eens een half uur laten rijzen. Hierna de deegbolletjes uit elkaar trekken zodat de randen wat dikker zijn dan het midden van de langaš. In de hete olie aan beide kanten frituren (zodat het zwemt in de olie). De snelle appelstrudel Ingrediënten: -kant-en-klaar strudeldeeg (yufka) uit een Turkse winkel -2 kg appelen -naar wens: suiker, wat kaneel, 3 lepels in water of rum ingeweekte ro­zijnen -gesmolten boter. Bereiding: Voor de vulling worden de geschilde appelen geraspt en op smaak gebracht met suiker, kaneel en rozijnen. De vulling wordt over het uitgerekte deeg verdeeld, dat hierna voorzichtig wordt opgerold en in een met bakpapier belegde vorm wordt gelegd. Nadat de strudel met de gesmolten boter is bestreken wordt het bij 180 graden ca. 45 minuten gebakken. V spomin Bojanu Gorickemu V marcu je preminil Bojan Goricki, ki smo ga poznali kot zavednega Slovenca in dolgoletnega zelo aktivnega clana Združenja prijateljev Slovenije. Tako je bil v Odboru blagajnik, tajnik in predsednik. Še najbolj pa se ga bomo spominjali po njegovi vedno dobri volji in organizaciji pi-knikov ter kot izvrstnega kuharja. Pri lokalnem mesarju je sam pripravljal kranjske klobase, cevapcice, odojke, šunke; v domaci kuhinji pa priloge, solato in domaci cokoladni liker. Recepte je z nami delil v stalni rubriki Lipe “Kuhajmo z Bojanom”. Po upokojitvi je vecino casa preživel na Štajerskem. Ko se je za krajši cas vrnil v Terneuzen, ga je huda bolezen koncno premagala. Njegovi družini smo v imenu Združenja izrekli iskreno sožalje. Mojca Guštin Nodelijk In Memoriam Bojan Goricki In maart van dit jaar is Bojan Goricki overleden die wij kenden als een trotse Sloveen en een jarenlang zeer actief Verenigingslid. Onder andere ook in het bestuur – als penningmeester, secretaris en uiteindelijk ook als de voorzitter. Hij blijft in onze herinnering vanwege zijn altijd goede humeur, als de organisa-tor van de picknicks en als uitstekende kok. Bij de lokale slager maakte hij zelf Sloveense lekkernijen: kranjske klobase, cevapcici, speenvarkens en hammen. In zijn keuken thuis werden dan nog de bijlagen, salades en de zelf gekookte chocol­adelikeur gemaakt. De recepten waren daarna te vinden in onze Lipa, als de vaste rubriek ‘Koken met Bojan’. Na zijn pensionering verbleef Bojan de meeste tijd in Slovenië, in Štajerska. Ti-jdens een kortstondige terugkeer naar Terneuzen is zijn zware ziekte hem fataal geworden. Wij hebben zijn gezin namens de Vereniging gecondoleerd. Mojca Guštin Nodelijk Srecanji ‘nizozemskega’ VTIS-a Spomladi smo se clani Društva VTIS (V tujini izobraženih Slovencev, https://www. drustvovtis.si/lokalni-odbori/) zbrali v središcu Amsterdama in skupaj preživeli soncno popoldne. Nedeljsko druženje smo namenili predvsem medsebojnemu spoznavanju, povezovanju in pomenkovanju glede študija in dela. Udeleženci smo zelo uživali v prijetnem popoldnevu in se že dogovarjali za vnovicno neformalno srecanje. Jeseni pa nas je v Haagu spet gostila slovenska veleposlanica Sanja Štiglic. V sobo-to, 16. novembra nam je cetverica mladih, na Nizozemskem izobraženih strokovn­jakov z razlicnih podrocij predstavila svoje izkušnje o študiju, karieri in življenju v teh krajih. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Slovene Dutch Business Plat-from, gospod Marc van Rijnsoever. Tudi ob tej priložnosti je sledilo prijetno srecan­je, dogodek je popestril Raoul z glasbeno tocko. VTIS na Nizozemskem je poln idej in seveda odprt za vse nove clane. Aleksandra Pekošak, VTIS De bijeenkomsten van de Nederlandse sectie van VTIS VTIS is de afkorting voor ‘V tujini izobraženi Slovenci’, een Vereniging voor de in het buitenland opgeleide Slovenen. Zie ook https://www.drustvovtis.si/loka­lni-odbori/ (alle in het Sloveens). De Nederlandse sectie heeft dit jaar weer een tweetal bijeenkomsten georgani­seerd. De ontmoeting in de lente vond plaats in Amsterdam. Tijdens een zonnige zondag­middag hebben wij elkaar leren kennen, werd er volop genetwerkt en werden de ervaringen rondom de studie en het werk uitgewisseld. Iedereen was het met elkaar eens dat wij nog meer van dit soort ontmoetingen willen, VTIS Nederland is vol van ideeën en open voor nieuwe leden. In de herfst waren wij weer te gast bij de Sloveense ambassadrice Sanja Štiglic. Op zaterdag 16 november jl. hebben vier jonge, in Nederland opgeleide deskundi-gen met ons hun ervaringen gedeeld over de studie, de carričre en het leven hier. Aanwezig was ook de voorzitter van het Slovene Dutch Business Platform, de heer Marc van Rijnsoever. Ook deze keer was de ontmoeting heel gezellig, met muziek opgeluisterd door Raul. Wij hopen in de toekomst nog meer nieuwe leden te kunnen begroeten. Aleksandra Pekošak Slovenija za najpametnejše Pred leti je bila Slovenija za Nizozemce neznana dežela nekje na Balkanu, o kateri se je malo govorilo in še manj vedelo. S pristopom Slovenije Evropski skupnos-ti se je to zacelo pocasi spreminjati, vse vec turistov s tega konca si poišce svoj pocitniski cilj nekje v slovenski naravi. V supermarketih se dobi slovensko vino, po specializiranih trgovinah tudi kranjske klobase in Laško pivo. Slovensko oblikovanje se je že pred leti uspešno predstavilo na ‘Dutch design week’, kulturne prispevke iz Slovenije je mogoce najti na skoraj vseh filmskih, dokumentarnih, glasbenih in vse­mogocih drugih festivalih. Veliko za promocijo naše dežele, njenih lepot in izdelkov naredijo tukajšnje veleposlaništvo, slovenske ‘šole’ in seveda tudi naše Združenje. Kako ‘normalna’ postaja Slovenija v teh krajih, pricajo njeni ‘nastopi’ v priljubljenih programih nizozemskih televizijskih postaj. Tako si je v januarskem finalu tukaj izredno priljubljenega kviza lovoriko ‘Najpametnejši clovek’ priboril glavni ekonom Nizozemskega zavoda za statistiko Peter Hein van Mulligen (na sliki desno). Med drugim je za zmago moral izbrati pravilnih pet asociacij v zvezi s Slovenijo. Vsaj ene med temi se je bilo težko spomniti – katere, pa se sami odlocite! ;-) Slovenië voor de slimste mensen Vroeger was Slovenië voor de Nederlanders een onbekend land ergens op de Bal­ kan, waarover weinig gesproken werd. Sinds Slovenië bij de Europese Unie hoort is dat langzaam aan het veranderen. Steeds meer Nederlandse toeristen zoeken hun vakantiebestemming in de Sloveense natuur. In de Nederlandse supermark-ten is Sloveense wijn te vinden, in gespecialiseerde winkels zelfs kranjska klobasa en Laško pivo. Het Sloveense ‘design’ werd al jaren geleden zeer succesvol gepresenteerd op de ‘Dutch Design Week’ en de culturele bijdragen uit Slovenië vormen een vast on-derdeel van menig film-, documentaire-, muziek- en andersoortige festivals. Veel wordt voor de promotie van Slovenië - de schoonheid van haar natuur en van haar producten - gedaan door de Sloveense ambassade, door de docenten Sloveens en hun leerlingen en natuurlijk door onze Vereniging. Hoe ‘normaal’ Slovenië wordt in deze contreien getuigen haar ‘optredens’ in de populaire programma’s van de Nederlandse oproepen. Zo werd de hoofdeconoom van het CBS, Peter Hein van Mulligen, (op de foto rechts), winnaar in de januarifi­nale van de ‘Slimste mens’ mede door de vijf juiste associaties met Slovenië. Ten minste één ervan was heel moeilijk te raden. Welke? Dat mag u zelf weten! Muzej migrantske, tudi slovenske zgodovine Konec maja so se zaprla vrata zacasnega Muzeja migracij v nizozemskem mestu Heerlen, kjer se že vec kot sto let naseljujejo delavci iz tujine. Tudi iz Slovenije so rudarji po prvi svetovni vojni boljši kruh iskali v limburških rudnikih. Slovenskim rojakom je publicistka Milena Mulders, hci slovenske matere, že postavila izreden spomenik s knjigo ‘S trebuhom za kruhom’. Kot pobudnica, glavna organizatorka postavitve in gonilna sila dogodkov v okviru Muzeja, ga je še dodelala in razširila z njihovimi takratnimi ‘kumpli’ in s sodobnimi migranti. Prvotno nacrtovane tri mesece obstoja muzeja, so po februarju zaradi velikega zanimanja in na prošnjo lokalnih oblasti podaljšali. V še nedokoncanih prostorih novega trgovskega centra, ki so služili kot prizorišce tega izrednega projekta, se je v pol leta zvrstilo ogromno glasbenih in drugih kulturnih prireditev, okroglih miz in srecanj, ki so na posebni nacin povezale nekdanje in nove priseljence. Obiskovalci so se z velikim zanimanjem ustavljali pri fotografijah, ki so predstavljale pomem­bne dogodke iz preteklosti in se tudi sami odzvali pozivu, naj prispevajo slikovno in drugo gradivo iz svojih zasebnih arhivov. Tako je Muzej vidno rastel tako po obsegu eksponatov, kot po številu obiskovalcev, med katerimi je bil redko kdo praznih rok – ce niso imeli predmetov in fotografij iz starih casov, pa gotovo kako dobroto ali steklenico, ki spominja na prvotno domovino. In seveda po številu prostovoljcev, ki so poskrbeli, da je bilo med odpiralnimi casi – v sredo popoldne in ob koncih tedna – dovolj gostiteljev in voditeljev po razstavi. In da je bilo ob posebnih prireditvah tudi dovolj dobrot, katerih recepte so si ohranili potomci prvotnih priseljencev. obujanje spominov na odrašcanje v slovenski tradiciji, dalec od maticne domov­ine. Vecinoma ne govorijo vec slovensko, vedo pa za domotožje svojih prednikov in cutijo svoje slovenstvo ob srecanju z rojaki. Med njimi pevci Zvona, nekdan­jega zbora, in plesalci Nizozemske, folklorne skupine, katerih noše je šivala tod legendarna Mici Michon-Cebin. Zadnje društvo sv. Barbare, katerih je bilo nekdaj celo dvajset po okoliških krajih, je nehalo delovati pred dvajsetimi leti, še stare-jši Nizozemci se radi spomnijo njihovih veselic in tudi tu priljubljenih slovenskih poskocnic. Priložnosti za srecanja je poleg slovenskih maš vse manj, tokrat se je spet pokazalo, kako zaželena in potrebna so. Ne se bati! Povezovalna tema Muzeja je bilo povabilo: ‘Ne se bati!’, ki se nanaša na strah pred tujim, pred prišleki. Tako je bilo pred sto leti s pojavom tujih rudarjev, tako je danes, ko nizozemsko gospodarstvo in kmetijstvo spet potrebujeta pridne roke iz tujine in ko na vrata trkajo begunci. Pozornemu obiskovalcu je razstava pokazala, kako podobne so dandanašnje dileme tistim iz preteklosti, kako podobni so pred­sodki pred priseljenci. In kako pozitivno je lahko sobivanje, ce ljudje sodelujejo in so solidarni med seboj. O tem so se lahko prepricali številni obiskovalci od blizu in dalec, med njimi pred­stavniki dežel, od koder so se priseljevali v Limburg. Slovenska veleposlanica Sanja Štiglic je Muzej obiskala kmalu po odprtju in se ob tej priložnosti srecala s tukajšn­jimi rojaki. Med obiskovalci je bilo najti tudi clane našega Združenja prijateljev Slo­venije, ki je pomagalo pri promociji Muzeja in posameznih prireditvah. V zacetku je le-ta potekala po družabnih omrežjih, po nekaj uspešnih dogodkih pa so napovedi in porocanje povzeli lokalni in deželni mediji. Vrata fizicnega Muzeja so se zaprla, ostaja pa spletna stran https://migratiemuse­umheerlen.nl/ z digitalnim gradivom in Facebook profil s številnimi fotografijami, ki pricajo o bogatem dogajanju v Heerlenu. Kot je že najti spletno fotografsko raz­stavo Milene Mulders o slovenskih priseljencih na http://www.iisg.nl/hbm/slo­venen/intro-sl.php. Poleg sporocila ‘Ne se bati!’ pa imajo najvecjo vrednost pozi­tivne izkušnje, ki so se nabrale v tega pol leta za organizatorje in za obiskovalce. In spomin na srecanja, ki bodo skupaj, ali vsako zase, zacetek kakšne nove tradicije. Het Museum van de geschiedenis van migratie, ook de Sloveense Eind mei 2019 ging het Migratiemuseum in Heerlen dicht. Het museum was tij­delijk opgericht in het Limburgse stadje Heerlen in het zuiden van Nederland, waar gastarbeiders uit het buitenland zich al meer dan honderd jaar geleden vestigden. Ook Sloveense mijnwerkers zijn na de Eerste Wereldoorlog hun geluk in de mijnen van Limburg komen zoeken. Als herinnerring aan hen heeft de journaliste Milena Mulders, dochter van een Sloveense moeder, het boek Met de buik het brood achterna geschreven. Zij was tevens de initiatiefnemer, de organisator en de dri­jvende kracht achter het Museum en zijn activiteiten. Ze richtte haar aandacht niet alleen op de Sloveense mijnwerkers maar breidde haar belangstelling uit naar alle koempels en naar de ‘koempelmentaliteit’; daarnaast legde ze een parallel tussen de toenmalige en de hedendaagse migranten. Vanwege grote belangstelling en op verzoek van de lokale autoriteiten werd het bestaan van het Museum in februari 2019 na de eerder geplande drie maanden verlengd. In het onafgemaakte pand van het nieuwe winkelcentrum waar dit bij­zondere projekt zich afspeelde hebben er in de zes maanden veel muziek- en an-dere culturele evenementen, gesprekstafels en vergaderingen plaatsgevonden, die de toenmalige en hedendaagse immigranten op een bijzondere manier bij elkaar brachten. Met belangstelling bekeken de bezoekers van het museum de foto’s van belangrijke historische gebeurtenissen. Ook konden de bezoekers meedoen en aan de tentoonstelling bijdragen door het materiaal uit privéarchieven naar het museum te brengen. Dankzij deze donaties is het museum merkbaar blijven groeien qua aantal objecten als bezoekers die, als zij geen voorwerpen of foto’s uit die tijd hadden, wel wat lekkers meebrachten wat hen aan hun vaderland deed denken. Ook het aantal vrijwilligers is blijven stijgen. Zij zorgden ervoor dat er tij-den s de openingstijden – op woensdagmiddag en in het weekend - altijd iemand aanwezig was, die bezoekers de weg kon wijzen en vragen kon beantwoorden. De vrijwilligers zorgden er ook voor dat er bij speciale gelegenheden altijd iets lekkers was, zelf gemaakt volgens de recepten die bewaard zijn door de afstammelingen van de oorspronkelijke immigranten. Sloveens Paasontbijt Een dergelijke speciale gelegenheid was de ontmoeting van Slovenen op Paas­ maandag. De nakomelingen van de tweede, derde en zelfs vierde generatie Slo­venen verzamelden zich in het Museum voor de typische paasgerechten, die tot de dag van vandaag gezegend worden bij de Sloveense mis in Heerlerheide. Bij aankomst ontvingen ze rode anjers en een ‘shotje van het zelfgemaakte’ (een portie sterkedrank, bijvoorbeeld jenever). Na een minuut stilte voor de dierbare overledenen verzamelde men zich rond de door rijkelijke maaltijd bijna bezweken tafels en herinneringen werden opgehaald aan het opgroeien in de Sloveense tra­ditie ver van het vaderland. De meesten van deze afstammelingen spreken geen Sloveens, maar ze kennen het heimwee van hun ouders en voelen zich Sloveens wanneer ze Slovenen ontmoeten. Onder hen zijn de zangers van het voormalige koor Zvon en de dansers van de folkloregroep Nizozemska, voor wie de legend-arische Mici Michon-Cebin kostuums maakte. De laatste nog actieve vereniging van St. Barbara, waar vroeger in de omliggende plaatsen maar liefst twintig van waren, was twintig jaar geleden opgeheven; de oudere Nederlanders herinneren zich nog hun feesten en Sloveense levendige dansliedjes, die heel populair war-en. Op de Sloveense mis na zijn er steeds minder mogelijkheden om bij elkaar te komen hoewel uit deze ontmoeting bleek dat er zowel de wens voor als behoefte aan zulke vergaderingen bestaat. Niet bang zijn! De rode draad van het Migratiemuseum was de uitnodiging ‘Niet bang zijn!’ Het thema verwijst naar de angst voor buitenlanders en immigranten. Zoals honderd jaar geleden toen buitenlandse mijnwerkers naar Limburg voor werk kwamen, zo heeft de Nederlandse economie en landbouw vandaag weer behoefte aan werkende kracht uit het buitenland en kloppen vluchtelingen aan de Nederlandse deur. Voor de bezoeker die met aandacht de tentoonstelling bekeek, werd het me-teen duidelijk hoe de dilemma’s van vandaag vergelijkbaar zijn met die van toen en hoe vooroordelen over immigranten toen en vandaag gelijk zijn, maar ook hoe positief coëxistentie kan zijn als mensen samenwerken en solidair met elkaar zijn. Van heinde en verre kwamen veel bezoekers het verhaal van het Migratiemuse-um bekijken, waaronder vertegenwoordigers van de landen waar de immigranten van toen vandaan kwamen. De Sloveense Ambassadrice Mevrouw Sanja Štiglic bezocht het museum tijdens de opening en ontmoette daar landgenoten die in Limburg wonen. Ook leden van de Vereniging Vrienden van Slovenië bezochten de tentoonstelling en hielpen het Museum en individuele evenementen promoten. Vanaf het begin werd het nieuws vooral via sociale media verspreid; na een paar succesvolle evenementen werden de aankondigingen en verslagen echter al gauw door lokale en regionale media opgenomen. Het museum sloot de deuren in Heerlen, maar de website met digitaal materiaal en het Facebook-profiel met veel foto’s leven voort en getuigen van de bijzondere gebeurtenissen rond het museum (https://migratiemuseumheerlen.nl/). Ook de fototentoonstelling van Milena Mulders over Sloveense immigranten is online te vinden: http://www.iisg.nl/hbm/slovenen/intro-en.php. De positieve ervaringen die tijdens dit halfjaar door de organisatoren en de bezoekers aan het museum zijn opgedaan en de oproep ‘Niet bang zijn!’ zijn van de grootste waarde. En zo ook de herinneringen aan de bijeenkomsten die - wie weet - het begin van een nieuwe traditie inluidden. Martinovanje v Haagu V petek, 15. novembra 2019 je Veleposlaništvo Republike Slovenije na Nizozemskem na pobudo Hermine Pike Radmilovic, vodje Vinotour iz Svecine ter s financno podporo Združenja prijateljev Slovenije organiziralo predstavitev vina iz Svecinskih goric, kjer so gostje lahko okušali (mlado) vino štirih svecinskih vino-gradnikov: Vino Leber, Vino Kušter, Vino Mukenauer in Vino Kren. Martinovanje je odprla veleposlanica Sanja Štiglic, ki je poudarila, da smo Slovenci izredno ponosni na dosežke svojih vinarjev. Hermina Pika Radmilovic je podrobno predstavila vinorodno deželo Podravje, Svecino ter aktivnosti Vinotourja, ki mu je uspelo cudovito povezati nordijsko hojo in veselje do vina ter kulinarike. Vinotour je prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi. Sestavljena je iz poti, ki peljejo preko dvorišc slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij. Gostje martinovanja pa so lahko poleg vina iz Svecinskih goric okušali tudi domace slovenske kulinaricne dobrote, kot so potica, gibanica, janeževi upognjenci, domaca skuta, zaseka in razlicne vrste mesnin, ki so jih Svecinci pripeljali s seboj. Veleposlaništvo in Združenje prijateljev Slovenije se zahvaljujeta Vinotour-ju ter vinogradništvom Leber, Kušter, Mukenauer in Kren za odlicno organizacijo mar-tinovanja s slovenskimi vini in kulinaricnimi dobrotami ter za odlicno turisticno predstavitev vinorodne dežele Podravje. Viering van St. Maarten Op initiatief van Hermine Pike Radmilovic van het bedrijf Vinotour iz Svecine heeft de Sloveense ambassade met de financiële ondersteuning van onze Vereniging op vrijdagavond 15 november jl. de viering van St. Maarten georganiseerd. De gasten konden de voortreffelijke nieuwe wijnen proeven van vier wijnboeren uit Slovenië: Vino Leber, Vino Kušter, Vino Mukenauer en Vino Kren. Het evenement werd geopend door de Ambassadrice Sanja Štiglic. Onder andere benadrukte ze hoe trots wij Slovenen zijn op de successen van de Sloveense wijn­boeren. Hermina Pika Radmilovic heeft hierna de wijnregio je Podravje voorgesteld, het oord Svecina en de activiteiten van Vinotour. Onder andere verbindt dit bedrijf de wijncultuur met wandelingen in de prachtige natuur; zo hebben ze de eerste ‘nordic walking’-wandeling tussen de wijnbergen uitgestippeld die kriskras over de Sloveense en aangrenzende Oostenrijkse landgoederen voert. Naast de wijn konden de gasten de Sloveense traditionele lekkernijen proeven: potica, gibanica, janeževi upognjenci, skuta, zaseka en verschillende vlees special-iteiten. De Ambassade dankt de Vereniging, de Vinotour en de wijnboeren Leber, Kušter, Mukenauer in Kren voor de voortreffelijke organisatie van het feest en voor de toeristische presentatie van de wijnregio Podravje. Maja Stanišic Prireditve 2020 Za prihodnje leto lahko zabeležite že naslednje dogodke: • sobota, 8. februarja 2019, popoldne: Praznovanje Kulturnega dne (Rijswijk, ZH), • marec: Pustovanje za otroke (Rijswi­jk, ZH), • sobota 28. marca popoldne: Obcni zbor in prvenstvo v taroku (Rijswijk, ZH), • sobota, 20. junija popoldne: Piknik ob Dnevu državnosti (Breukelen), • konec novembra: Slovenska ku­harska delavnica (Rijswijk, ZH). Povabila s podrobnostmi sledijo v Lipovih listih. Lipov list vam želimo pošiljati po elektronski pošti. Poleg obvestil našega Združenja, vas želimo cim bolj aktualno obvešcati o drugih dogodkih v tukajšnji slovenski skupnosti. Ce ste v letu 2019 Lipov list prejemali po navadni pošti, vas vljudno prosimo, da nam svoj aktualni e-mail naslov cimprej sporocite na: info@vrienden-van-slovenie.nl Vnaprej lepa hvala. Evenementen 2020 Voor het komend jaar kunnen jullie alvast deze evenementen in jullie agen­da’s noteren: • zaterdagmiddag 8 februari a.s.: Viering van de Sloveense cultuurdag (Rijswijk ZH), • maart: Carnaval voor kinderen (Ri­jswijk, ZH), • zaterdagmiddag 28 maart a.s.: Al-gemene ledenvergadering en tarokkampioenschappen (Rijswijk, ZH), • zaterdagmiddag 20 juni a.s.: Piknik ter ere van de Sloveense Onafhankelijkheidsdag (Breukelen), • eind november: Sloveense kookworkshop (Rijswijk, ZH). De uitnodigingen met meer details zullen jullie ook middels Lipov list ontvangen. Lipov list willen wij jullie per mail sturen. Naast het nieuws vanuit onze Vereniging willen wij jullie zo goed mogelijk op de hoogte houden over het andere Sloveense nieuws. Als u in het jaar 2019 Lipov list per post hebben ontvangen, willen wij u vriendelijk vragen om u e-mail adres zo spoedig mogelijk aan info@vrienden-van-slovenie.nl door te geven. Alvast bedankt. 69