Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. JU. C/. — sekclfe sca Hravsko banovino v LJubljani
Mesečna priloga »Vrosveta«
Uredntltvo bt uprava t ljubljena, FrunčUkmnsku ulica tli. Rokopisov na vratom*. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna tO Din trn Inozemstva tO Din. člani sekcija J. V. O. plačaje lUi t Uanarlna. Oglasi pa ceniku In dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rai.11.1S3. Telefon 311J
¡8»
Družina
Čez nekaj dni se bodo zaprla šolska vrata in učiteljstvo bo za dva meseca oproščeno vsakodnevne službe v razredu — po celoletnem delu, ki ga je posvetilo mladini in državi. Šolarji bodo preživeli počitnice v okrilju doma, na polju in ob vodi, da se naužijejo sonca, učiteljstvo — mlajše — bo pa tudi odhitelo na svoje domove, kjer bo razgibalo svoje misli ob toplem materinem srcu po dolgih samotnih dneh, ki so jih preživeli v oddaljenih in zapuščenih krajih.
Tako so počitnice čas, ko se snidejo otroci s starši in za kratek čas zažive življenje iz otroških let, v topli in prisrčni domačnosti. V domovih zavlada ona od vekov opevana družinska sreča, od katere ni večje v svetu.
Starejšim učiteljem se bodo vrnili iz mest otroci, ki tam študirajo, pozabljene bodo za hip težave- enih in drugih od enega samega radostnega trenutka: svidenja otrok s starši.
Saj je družinska sreča največja; od pra-vekov je bila navdih velikih umetnikov, je zapisana v vseh verah sveta, potrjena s čaščenjem božje družine, je cilj vseh življenje nastopajočih mladeničev in mladenk, izvira iz časov stvaritve sveta, ko sta bila dana na svet prva dva človeka in jima je bila izročena zemlja v last, da jo oplodita z delom svojih rok in uživata njene dobrine!
Družina je stvorila temelj velikim državam, krepka rast družin je ustvarila slavno zgodovino mnogih držav, s propastjo družin so izginile z zemeljskega površja države in narodi. Družina je izvor vse moralne sile vsakega naroda, iz družine potičejo vse vrline in slabosti posameznikov in narodov, njen napredek je napredek naroda in moralni ali eksistenčni padci družine so istočasno propast naroda.
Družine sestavljajo družbo, in kakršne so stanice, iz katerih družba obstoji, taka je družba. Ni si mogoče misliti izboljšanja morale v narodu, dokler ne pronikne zdrav duh v družine in ni mogoče doseči zdrave in moralne družine, dokler za to niso dani pogoji.
Mnogi duševni velikani drugih narodov se zavedajo tega usodnega zrasta družine z narodom in s človeštvom sploh, zato je njihova skrb namenjena prvenstveno družini, njenemu obstoju, da se tako narodu zagotovi duševno in telesno zdrav naraščaj, ki bo umsko sposoben in telesno dovolj močan, da bo prenesel vse napore pri ustvarjanju novih vrednot, za katerimi streme poedinci in narodi, zavedajoč se, da je to najvišji cilj in poslanstvo človeka na zemlji.
Tako vidimo, da so v neki bližnji državi uvedli češčenje krvi, rase in družine, kar kaže samo pretirano skrb za narod in njegovo bodočnost. To in razne poročne nagrade in javne dote in prispevki za otroke — v svetu, so dokaz, da se drugod mnogo volje posveča in stvarno pomaga družinam.
Tudi v naši državi je mnogo odličnih poznavalcev moralnih odlik, ki potičejo iz družine, imamo visoke cerkvene in posvetne funkcionarje in zasebna društva, ki se bore za moralni dvig družin. Proslavljamo matere in se navdušujemo nad deco, čitamo zanosne govore, a .stvarno stanje družin je, da naš narod moralno pada, radi slabih gmotnih razmer.
Resnica je, da je vse to privatno iniciativno delo posameznikov in društev vršeno v najboljši volji, da se družinam istinito pomaga, a da ostane vse prizadevanje teh idealistov samo papirnata akcija, je vzrok nerazumevanje in brezbrižnost onih, ki jim skrb za družino pripada po položaju, ne kot privatno udejstvovanje, ampak kot javna, narodu odgovorna služba in dolžnost.
V	težkih dneh, ki pridejo nad narod, zmožne so prenesti družine tudi največje žrtve, vedoč, da je to potrebno, a težko narodu, kadar taka nujnost ne obstoja, a žive deli naroda v nenormalnih gmotnih razmerah, ne po lastni krivdi in ne iz splošnih državnih potreb, temveč po volji neznanih činiteljev.
Kadar se javlja v gospodarskem življenju naroda povečana delavnost, kadar se veča izvoz z vsakim mesecem in poročajo časopisi o splošni trgovski razgibanosti in višjih dohodkih, kakor so bili predvideni, ko se gradi težka industrija in uživa tuj kapital krasne olajšave in prednosti, ter cene živilom neprestano rasejo — tedaj moramo iskati vzrok nenormalnih naših gmotnih razmer ne v državni nujnosti, temveč v volji neznanih činiteljev.
V	družbi drugih stanov tudi učiteljski stan vrši svoje delo. Razmere mu dajejo posebno obiležje, kar je vzrok srditih in krivičnih napadov na stan. — Učiteljstvo točno razume svojo službo in svoj stanovski odnos do^ družbe in vsega javnega življenja. S krivičnimi udarci mu ne bo mogoče streti niti ponosa, niti popolnoma zavreti njegovo delo. Bodočnost bo dala priznanje njegovemu delu. Žrtve bodo osvetlile sedanjo dobo.
Učiteljstvo v svojih upravičenih zahtevah ni uspelo. Sodeč po pisanju merodajnih časopisov je nastopilo v deželi blagostanje. S tem
Za zvišanje prejemkov
Deputacija predstavnikov uradniških organizacij pri g. banu
VSEBINA:
Vedno težji materialni položaj, v katerega prihajamo državni uslužbenci po zadnjem znižanju naših prejemkov, zlasti še spričo naraščajočega porasta cen življenjskim potrebščinam, je povzročil, da je članstvo po-edinih organizacij istočasno in spontano zahtevalo od svojih vodstev novo akcijo za zvišanje prejemkov. Posamezne organizacije so sprejele spomenice, ki prikazujejo v kratkih obrisih materialno stanje državnega nameščenca in izražajo zahtevo takojšnjega povišanja plač.
Dne 8. maja t. 1. se je zglasila pri g. banu deputacija, obstoječa iz zastopnikov sledečih organizacij: poštnih uradnikov, nižjih poštnih uslužbencev, finančnih uradnikov, železniških uradnikov, nacionalnih železničarjev in JUU. Deputacijo je vodil g. Nejče Sturm, preds.
ljubljanske sekcije poštno - telegrafsko - telefonskih uradnikov. V svojem nagovoru je prikazal neznosno materialno stanje državnega nameščenca in njegove družine in potrebo, da pristopi kr. vlada takoj k rešitvi tega vprašanja. Prosil je g. bana, naj zastavi ves vpliv svojega visokega položaja, da se v spomenicah izraženi zahtevi poedinih strok državnih nameščencev ugodi. Predstavniki organizacij so predali nato g. banu vsak spomenico za svojo organizacijo, na kar je g. ban v kratkem odgovoru izjavil, da pozna socialno stisko državnih nameščencev, ki so jim bili, zlasti nižjim, že ob redukciji leta 1935. znižani prejemki pod minimum. Obljubil je storiti vse, kar je v njegovi moči, da se položaj državnih nameščencev uredi.
Občni zbor Učiteljske samopomoči
Letošnji občni zbor US se je vršil v Ljubljani, dne 23. maja 1937. na II. mestni deški ljudski šoli na Cojzovem grabnu. Zadružniki US iz Ljubljane in bližnje okolice so imeli ugodno priliko, da so prišli na občni zbor, izrazili svoje mnenje k raznim poročilom, zahtevali vsa potrebna pojasnila in se seznanili z zadružnim poslovanjem in njegovimi uspehi v letu 1936.
Občnemu zboru je prisostvovalo 48 zadružnikov. Če pomislimo, da ima naša zadruga samo v Ljubljani okrog 600 članov in da je zadružna uprava poslala koncem aprila 1937. vsem članom-zadružnikom tiskana vabila za občni zbor (z računskim zaključkom za 1. 1936.), potem moramo reči, da se je premalo zadružnikov poslužilo svojih pravic, katere jim daje § 6. naših pravil. Za v bodoče prosimo večje udeležbe, saj mora zanimati vsakega člana, kako posluje zadruga, kakšne uspehe je dosegla, kakšne smernice ima za prihodnost itd.
Zadružni načelnik tov. Iv. Kocijančič je točno ob 10. uri otvoril V. redni občni zbor. Po uvodnih formalnostih je pozdravil navzoče zborovalce in podal vdanostno izjavo Nj. Vel. kralju Petru II.
Obširno poročilo zadružnega načelstva za 1. 1936. je priobčil »Učiteljski tovariš« od 20. maja 1937. v štev. 40. Navzočim zadružnikom je bilo to poročilo znano in niso zahtevali, da se ga prečita. Poročilo je bilo brez debate soglasno odobreno.
Zdi se mi potrebno, da opozorim vse zadružnike na tiskano poročilo v omenjenem «Učit. tovarišu«. Če ga boste pazljivo preči-tali, posebno še točko 5. Nekaj nasvetov zadružnikom, potem si bo mnogo kateri zadružnik prihranil precej denarja, zadružna uprava bo pa občutno razbremenjena od mnogega in nepotrebnega pisarniškega dela. Neštetokrat smo že sporočali zadružnikom, da predpisuje poslovnik za podporni sklad posebne tiskovine za prošnje, da naj se za nje vpošlje 10 din v znamkah, da se brez znamk ne odgovarja, da naj prosilci ne stavijo v prošnje zneskov kar na 10.000 din, da je ta sklad socialna ustanova in ne posojilnica itd. Vse zastonj! Nad 50 % prosilcev se ne zmeni za te predpise in naše prošnje, kar naprej slabi podporni sklad z nepotrebnimi stroški.
Kakor sem že prej omenil, je zadružna uprava razposlala tiskani računski zaključek za 1. 1936. (z vabilom na občni zbor) v zadnjih dneh aprila vsem zadružnikom. Vsakdo je imel dosti časa in potrebnega razpoloženja, da je kritično prečital računski zaključek in si zabeležil vse nejasne postavke. Tov. Kocijančič je na občnem zboru pojasnil sestavo računskega zaključka, primerjal razne postavke z onimi iz prejšnjih let in povedal vse ono, kar se mu je zdelo, da bi utegnilo zanimati navzoče zborovalce.
V debati so bila stavljena razna vprašanja: Zadružnik tov. M. Vrbič je vprašal, 1. če se je premoženje podpornega sklada v 1. 1936. zvečalo ali zmanjšalo, 2. kako je s starostnim podpornim skladom in 3. kateri
so dani pogoji, da se uravnovesijo s povišanimi cenami in s splošnim gospodarskim utripanjem uradniški prejemki, ki so bili radi obče državne nujnosti dvakrat občutno okrnjeni. Učiteljstvo je s tem izkazalo pravo pojmovanje socialne skupnosti.
Danes pa, ko vsi stanovi lezejo iz splošne krize, in se je ta beseda skoraj pozabila, a učiteljstvo prejema še vedno plačo iz dni najhujše stiske, vse lepe besede in napovedi ne morejo zbrisati vtisa krivice.
Kmalu bodo počitnice. Sestali se bodo otroci s starši, a nad veseljem svidenja bo ležala senca stiske in uboštva.
Duje Budak.
zadružniki (imena) so oproščeni vseh vplačevanj. Tov. Kocijančič pojasnjuje:
1.	Računski zaključek za 1. 1935. navaja premoženjsko stanje z zneskom 155.933 din 75 p, za 1. 1936. pa din 161.796,50, torej v 1. 1936. za din 5862,75 prirastka.
2.	Premoženje starostnega podpornega sklada, ki je pričel poslovati 1. julija 1935., je znašalo po računskem zaključku za 1. 1936 (gl. bilanco) din 34.457,84.
3.	Do zdaj je bilo oproščenih 10 zadružnikov — od teh je eden umrl. — Imena teh so bila navedena v poročilu zadružnega načelstva za 1. 1935. Nato prečita tov. Kocijančič imena teh. Obenem pa opozori navzoče zborovalce na to, da bo pri 4. točki — Sprememba pravil, dana prilika, da govorimo podrobneje o denarnih virih za starostni podporni sklad. — Zadružnik tov. D. Bric želi pojasnila glede posmrtnine J. Fersch, kar mu tov. predsednik pojasni. Z vsemi pojasnili so se vprašalci zadovoljili.
Član nadzorstva tov. A. Sežun prečita iz zapisnika predlog za razrešnico zadružni upravi. Predlog je bil soglasno sprejet. Tov. Kocijančič se zahvali vsem zborovalcem za izraženo zaupanje.
V 4. točki dnevnega reda (Sprememba pravil) je obravnaval občni zbor 4 stavljene predloge. Ti so: 1. Zadružnik tov. Jos. Svet-ličič iz Beograda je poslal US že za lanski občni zbor obširno in strokovnjaško sestavljen predlog za preosnovo naše zadruge. Odsek, ki je v 1. 1936./37 študiral ta predlog, je ugotovil te temeljne nasvete: 1. neredni prispevki v US naj se izpremene v redne, stalne mesečne prispevke. 2. V zadrugo naj se sprejemajo tudi starejši tovariši od 45. do 70. leta. 3. Vstop v zadrugo naj se dovoljuje še prijateljem učiteljstva. 4. US naj ustanovi sklad za doto otrokom vpisanih zadružnikov. Po teh ugotovitvah se odsek za proučevanje predlogov ni mogel strinjati z izvajanji tov. predlagatelja iz sledečih razlogov: 1. Redni mesečni prispevki morejo koristiti le zadrugi, ne pa članom, n. pr. če bi bili vplačani redni mesečni prispevki manjši od izplačaml: posmrtnin, bi morali člani primanjkljaj do-plačati, v nasprotnem primeru dobi previšek zadruga in ne član. 2. Sedanja 25 letna sprejemna doba je zadosti dolga, da se vsakdo oglasi o pravem času za sprejem v zadrugo. Prevelika popustljivost bi rodila neljube primere netovariškega izkoriščanja. 3. Zabranju-je nam § 76. uradniškega zakona. 4. Učiteljstvo dravske banovine ima že zadrugo »Samopomoč za otroka učiteljev in profesorjev«, ki ima v svojih pravilih zavarovanje za doto. Ta zadruga posluje že nekaj let. Današnja dota, oziroma posmrtnina znaša okrog 3000 din. Odsek prizna temeljito delo predlagate-ljevo, vendar pa predlaga, da se US po teh smernicah ne preosnuje. Odsekov predlog je bil brez debate sprejet soglasno.
II. Zadružnik tov. Drago Supančič je
predlagal za razpravo na lanskem občnem zboru, »da naj vsak član US vplača še enkrat po 60 din v podporni sklad«. Na letošnjem občnem zboru se je razpravljalo in sklepalo o tem predlogu. Tov. predlagatelj je obširno utemeljil svoj predlog s tem, da ima podporni sklad premalo razpoložljivega denarja, zato mora načelstvo odkloniti marsikakega potrebnega prosilca, drugim — srečnejšim — pa zdatno znižati zaprošene zneske. Prošnje se rešujejo — zaradi pomanjkanja denarja — po več mesecev pozneje kakor so prosilci želeli. Močan podporni sklad bi bilo dobro agitacijsko sredstvo za vstop v US mlajših tovarišev(ic). V daljši debati so se oglasili za besedo zadružniki tov. M. Vrbič, Ž. Jelene. V. Debeljak, V. Mlekuž, A. Volavšek, M. Kumelj, I. Kocijančič in predlagatelj tov. D. Supančič. Pri glasovanju je bil predlog odklonjen z 2 glasovoma večine.
Družina.
Za zvišanje prejemkov.
Občni zbor Učiteljske samopomoči.
Naša mladina.
Kateri posli spadajo sedaj v kompetenco prosvetnih oddelkov banskih uprav.
Tečaji za učitelje kmetsko - nadaljevalnih šol in pripravljalnih tečajev.
LISTEK: f Hilda Krušič. — Dr. Alfred Adler.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
Razpisana učiteljska mesta. Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu.
III.	Zadružna uprava predlaga nov natis naših pravil. Pri tej priliki je potrebno, da vnesemo v nova pravila dosedanje tri odobrene spremembe, da pravila temu primerno preuredimo, to je vnesemo popravke v paragrafe in odstavke, kamor spadajo, da vstavimo za »Podporni sklad« in »starostno podporni sklad« nova paragrafa, da besedilo v pravilih stilistično in pravopisno popravimo in da priredimo pravila za zadružno knjižico. Z vsemi temi preuredbami pa bistveno prav nič ne spremenimo sedanjih pravil. Zadružnik tov. Iv. Šmajdek nasvetuje, da naj z novim natisom pravil počakamo na sprejetje in izdajo novega zadružnega zakona. Tov. predsednik pripomni, da ne vemo kdaj bo narodno predstavništvo v Beogradu odobrilo in sprejelo nov zadružni zakon, pravila pa rabi zadruga kot sprejemni dokument vsak dan. Pri glasovanju je bil predlog zadružne uprave soglasno sprejet.
K temu predlaga zadružnik tov. A. Ke-celj, da naj občni zbor pooblasti zadružno upravo, da sme na morebitno zahtevo okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani popraviti stilistične ali nebistvene spremembe na pravilih, da se dobi oblastvena odobritev. Predlog je bil soglasno sprejet.
IV.	V pismeni vlogi navaja zadružnik prof. A. Sič, da je bil starostni podporni sklad ustanovljen v 1. 1933. na njegov predlog, da posluje ta sklad od 1. julija 1935., da je premoženje tega sklada premajhno in so obresti prenizke za oprostitev članskih vplačil večjega števila zadružnikov, da izkazujejo denarni zavodi nizko obrestovanje in da so sedanji denarni viri za ta sklad prene-znatni. Da se okrepi starostni podporni sklad in ustvari dobrina za člane že v življenju, predlaga: »Zadružna uprava naj v prihodnje pri izplačilu vsake posmrtnine odtegne 2 %. te odbitke pa vlaga v starostni podporni sklad, da bo olajšav tega sklada deležnih čim prej in tem več najstarejših članov US.
V debati so se oglasili tov. Volavšek, Supančič, Kumelj in Debeljak, ki so se v bistvu strinjali s predlogom. Glede odbitkov je predlagal tov. Debeljak, da se 2 % razdelita, in sicer; 1 % starostnemu podpornemu skladu, 1 % pa podpornemu skladu. Z 22 glasovi je bil sprejet predlog, »da se od vsake izplačane posmrtnine odtegne 2 %, ki se ju razdeli, in sicer: 1 % za starostni podporni sklad, 1 % za podporni sklad.«
Poslovna doba načelstva in nadzorstva je potekla, izvoliti moramo po §§ 22. in 26. naših pravil 5 članov načelstva, 3 namestnike in 3 člane nadzorstva. Pred volitvijo sporoči tov. Kocijančič, da je na zadnji seji odklonil zopetno izvolitev tov. Engelbert Gangl. Ta zadružnik je bil prvi tajnik v 1. 1898. in od ustanovitve do letos vedno član načelstva. Že na seji sem mu za njegovo veliko in plo-donosno delo v US izrekel našo zahvalo. Tov. Gangl zasluži, da mu tudi z občnega zbora izrečemo naše priznanje in zahvalo za vse dobro, kar je prejela US od njega. — Naknadno nam je poslal slično pismeno izjavo sedanji podnačelnik prof. A. Sič. Delo tega člana v US je bilo samo za par let krajše, vedno pa dobro premišljeno, nepristransko in gospodarsko. V najbolj težkih časih je našla US v prof. Siču zanesljivega svetovalca. Prosimo Vas, cenjeni zborovalci, da mu izrečemo za ves trud in delo v naši zadrugi našo najlepšo zahvalo.
Volitev se je izvršila po vzkliku. Na predlog tov. D. Supančiča so bili izvoljeni v načelstvo: Ivan Kocijančič, Jura j Režek, Dimnik Ivan, Kobal Josip in Novak Jakob, vsi iz Ljubljane. Za namestnike: Debeljak Vojteh iz Škofje Loke, Josipina Mihelič in Vinko Gregorič iz Ljubljane. V nadzorstvo so prišli: Pristovšek Fran iz Ljubljane, Volavšek Anton iz Teharij in Sežun Andrej iz Ljubljane.
Predsednik se zahvali v svojem kakor tudi v imenu ostalih izvoljencev za izkazano zaupanje ter obljublja, da bo tudi nova uprava vršila poverjeno ji delo vestno v pro-speh zadruge in v korist zadružnikov.
4. predlog ustno. O teh predlogih bo v smislu § 35. razpravljal in sklepal prihodnji občni zbor. Predlogi so:
1.	Zadružnik tov. Ivan Erbežnik iz Ljubljane: V primeru smrti nevčlanjene žene, ki radi prekoračene starostne dobe ni mogla biti sprejeta v US, naj izplača zadruga članu polovico njegove posmrtnine. Član plačuje prispevke za smrtne primere v polnem obsegu dalje.
2.	Zadružnik tov. Anton Volavšek iz Te-harij: US naj del svojih rezerv naloži v »Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi v Celju.«
3.	Zadružnik tov. Drago Supančič iz Ljubljane: Zadružniki naj za povečanje podpornega sklada ponovno vplačajo znesek a 60 din.
4. Zadružnik tov. Vekoslav Mlekuž iz Ljubljane: Od izplačanih posmrtnin naj se odteguje 4 % odbitek, in sicer: 2 % za starostni podporni sklad, 2 % za podporni sklad.
Te predloge bo načelstvo oddalo posebnemu odseku, ki naj jih pregleda in pretehta od vseh strani, na prihodnjem občnem zboru pa predlaga primerno rešitev. Prosimo vse člane, ki se zanimajo za pravo in času primerno rešitev, da sporoče pismeno svoja mnenja in nasvete zadružni upravi.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče oglasil za besedo, se je tov. predsednik zahvalil vsem zborovalcem za zanimanje, za debate in nasvete ter obljubil, da jih bosta upoštevalo načelstvo kot zadružna uprava. Z željo, da bi se zbrali vsi zbrani na prihodnjem občnem zboru, je ob 12. uri zaključil občni zbor.	I, K.
Kateri posli spadajo sedaj v kompetenco prosvetnih oddelkov banskih uprav
Naša mladina
V zadnjem času prinašajo naši časopisi vznemirljive vesti o ponašanju mladine v gotovih političnih trenotkih. Mladina se izziva in napada na cesti, se pretepa in daje duška svojim čustvom. Taki in slični znaki medsebojnih razprtij postavljajo resne vzgojitelje pred nova težka vzgojna vprašanja, ker jo v taki vlogi niso vajeni videti in ker jo po svoji dolžnosti morajo čuvati. Medtem ko poročanje časopisov priliva mladostnemu ognju dovolj netiva ter skrbi tako za nadaljnje bojevito razpoloženje, si moramo brez vsakega prikrivanja odkritosrčno priznati, da so to škodljivi pojavi v našem narodnem življenju in da bi si s svojo malomarnostjo ustvarili samo slabo bodočnost.
Mladina je up naroda, ona je njegova bodočnost — slišimo povsod. Zdrava mladina je dedinja dela, zgodovine in tradicionalnosti svojega naroda, z mladino se narod dvigne ali propade. Mladina je seme naše krvi!
Da se danes te važne naloge svoje mladine premalo zavedamo, spoznamo tedaj, ko primerjamo zadnja dejanja s slabimi posledicami vzgoje nekaterih ostalih svetovnih narodov, ki oklepajo mladino v pretesne okvire razvoja in jo vzgajajo v neki absolutno egoistični sferi, vestno in natančno preračunano na najrazličnejše mladostne nagone in nagibe. Vsako tako seganje po mladini in vsako • demagoštvo ustvarja le šovinistično razpoloženje z vsemi njegovimi žalostnimi pojavi. Primeri na drugih naj nam bodo resno opozorilo, da ne zagrešimo nad svojo krvjo neodpusten zločin.
Vsi, ki imamo opravka z mladino, dobro vemo, kako težko je oblikovati njeno dušo, kako težke ovire naletimo pri tej razvijajoči in razgibajoči se stopnji življenja, katere najznačilnejši znak je bojevito razpoloženje že v normalnih razmerah in pod običajnimi vzgojnimi faktorji. Sedanja doba pa nam je z občutno brezposelnostjo vseh stanov in poklicev, z nesocialnostjo in pomanjkanjem, vihravostjo domače dnevne in svetovne politike kot dodatnim vzgojnim miljejem naše mladine potenciralo že itak težko delo.
Mladost zida gradove v oblake! — pravi znan pregovor. Da je poln resnice, vidimo vsak dan, vsak trenotek. Obnašanje naše doraščajoče mladine nam je zato razumljivo; nepreudarna in nepremišljena dejanja so točna slika vseh lastnosti njene razvojne stopnje. Razumljivo je tedaj, da mladina za nekatera v zadnjem času storjena dejanja ne more odgovarjati, prav tako tudi ne pred javnostjo in oblastjo. Odgovarjajo lahko samo oni, ki so jo k takim dejanjem bodisi hote ali pa s svojo malomarnostjo napotili. Slovenska mladina še ne pozna onih temnih poti rovarjenja in splošne pokvarjenosti, ona je še daleč od takih samostojnih podvigov, zato moramo biti napram njej pravični sodniki.
Na mladino vplivajo starši, šola in družba. Ti vzgojni faktorji izoblikujejo prav vsa-
kemu Zemljanu njegovo notranjo rast, a pri vsakem z drugim uspehom.
Skrbna roka staršev privede otroka v šolo, kjer pridobi z ozirom na izbran poklic v daljšem ali krajšem času potrebno znanje za praktično življenje, kjer si razvije vse duševne zmožnosti. S tem smo že grobo očrtali vpliv šole na človeka. Toda v vsakdanji praksi najdemo mnogo primerov, da je pripravljena mladostna neuravnovešenost na majhno pobudo reagirati z različnimi izbruhi. Za zadostitev njenega mladostnega ponosa in bojevitega razpoloženja so ji všeč dejanja širokega kova.
Družba ima na človeka najjačji vpliv, prav poseben odmev ima ta vzgojni faktor pri mladini. Tega dejstva se premnogi posamezniki ali skupine družbe zelo dobro zavedajo in tudi občutno izrabljajo. Oni dobro vedo, da se mladino zelo lahko pridobi za različne avanture, da je navdušena, slepo pokorna svojim voditeljem, da z največjim zaničevanjem tepta danes ono, kar je včeraj navdušeno častila in spoštovala. Oni se tudi dobro zavedajo, kaj znači mladino privezati na sebe tako, da se jo v času splošne šolske priprave podpira. Mladina je pa tudi prav rada orodje odraslih, kot je rada sredstvo za dosego različnih ciljev, saj ima v svoji moči brezmejno zaupanje, da bi predstavljala gore. Njeni izkoriščevalci to lastnost mladostnikov predobro cenijo, toda v škodo naroda. S takimi primeri se ne smemo ponašati, postavljati jih celo ostali doraščajoči mladini za vzgled, da je tako delo narodu v čast in ponos, kajti z njimi samo zmanjšujemo moralno in etično vrednost koristnih podvigov resničnih delavcev za narodno bitnost.
Pota, po katerih je začela hoditi naša mladina — zlasti doraščajoča, škodijo njenemu razvoju, škodijo posebno našemu narodu. Mladina se oddaljuje od svojega pri-rodnega cilja in bi se lotila z veseljem, a z nerazsodnostjo dela, ki mu ni kos. Koliko bi to storila iz lastnega nagiba, je vsem vzgojiteljem razumljivo, razumljivo je povsem nam, kako bi to delo opravila in kakšen bi bil njegov uspeh.
Naloga in dolžnost vseh učiteljev in drugih vzgojiteljev bodi, mladino očuvati vsega, kar škoduje njenemu razvoju; ona mora biti odrasli družbi svetost, ne pa predmet izrabljanja in hotnega zavajanja v dejanja, ki za njo niso primerna. Oblast naj mladino zaščiti in strogo kaznuje vsak tak poskus. Pri presoji inkriminiranega dejanja naj največji del krivde išče v odrasli družbi, kjer se je dejanje spočelo, kjer je mladina dobila pobude.
Primorani smo bili to napisati, primorani v obrambo naše mladine, ker hočemo, da bi ostala zdrava in v obrambo vzgojiteljske -časti, na kateri nočemo po tuji krivdi nositi nikakega madeža.	Vir.
Z uredbo o ureditvi ministrstva prosvete H. S. št. 236 od 31. marca 1937. so preneseni mnogi posli v kompetenco prosvetnih oddelkov kr. banskih uprav. Po tej uredbi spadajo v njihov delokrog sedaj:
Splošni posli: nadzorstvo nad delom in osebjem vseh državnih, samoupravnih in privatnih ljudskih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šol, kakor tudi gospodinjskih šol in tečajev. — Skrb za redno delovanje vseh omenjenih šol. — Nadzorstvo nad uporabo vseh šolskih knjig. — Nadzorstvo in skrb nad vsemi ustanovami v banovini. — Odobravanje izdajanja duplikatov šolskih potrdil in spričeval. — Evidenca uslužbenskih listov vsega prosvetnega osebja v banovini in dostavljanje enega prepisa ministrstvu prosvete, upravljanje kartoteke tega osebja. — Izdajanja potrdil o službenih letih po podatkih uslužbenskih listov. — Izdelovanje plačilnih popisov in likvidacija beriva za vse urade in osebja prosvetne stroke, ki so pod neposrednim nadzorstvom banskih uprav. — Izdajanje odlokov o periodičnih povišicah za vse osebje svojega delokroga. — Izdelava predloga proračunov za vse šole in področne ustanove in dostavljanje istega ministrstvu prosvete. — Vodstvo, evidence in izdelava mišljenja nadrejenim oblastim o vprašanju dovoljenja za prirejanje koncertov, predstav in razstav umetniško prosvetnega značaja. — Nadzorstvo nad vsemi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami in društvi v banovini. — Nadzorstvo nad pooblaščenimi knjigotržci na teritoriju banovine. — Sodelovanje v nadzorstvu nad kinematografskimi predstavami in skrb, da se v njih ne predvajajo filmi, ki bi kvarno vplivali na kulturno in moralno življenje mladine. — Skrb za splošno prosvetno in kulturno življenje v banovini in pravočasno obveščanje ministrstva prosvete. Posli narodne prosvete po zakonu o banskih upravah kakor tudi oni, katere bo minister prosvete prenesel v delokrog banskih uprav. — Evidenca o publikacijah in poročanju tiska o prosvetnih vprašanjih in redno obveščanje ministra prosvete.
II. Posli o predmetih meščanskih, srednjih in učiteljskih šol. Predlaganje in dajanje mišljenja o otvoritvah srednjih in meščanskih šol in števila razredov. Določanje komisij za pregled šolskih zgradb, meščanskih,
srednjih in učiteljskih šol. Zidava, popravljanje in vzdržavanje šolskih zgradb, katere mora po zakonu graditi in vzdrževati banska uprava, kakor tudi skrb, da se neprikladne zgradbe zamenjajo z novimi, v kolikor je to predvideno v zakonu. Nadzorstvo nad vsemi šolskimi internati, državnimi in privatnimi v materialnem, higienskem in disciplinskem pogledu. Nadzorstvo nad vsemi dijaškimi društvi. Odobravanje deljenega ali nedeljenega pouka v posameznih šolah, po lokalnih, terenskih in drugih potrebah. Odobravanje predčasnega zaključka dela v šolah zaradi nalezljivih obolenj in drugih upravičenih razlogov. Določanje nadomeščanj odsotnim in bolnim ravnateljem in upraviteljem. Določanje šolskega teritorija za vse meščanske in srednje šole v banovini. Vodstvo statistike vseh omenjenih šol, učiteljstva in učencev v banovini in dostavljanje statistike ministrstvu prosvete. Odobravanje vseh razrednih popravljalnih in privatnih izpitov. Odobravanje naknadnega vpisa učencev kakor tudi odobravanje vpisa učencev, ki so prekoračili predpisano število let. Izdajanje odlokov o oprostitvi učencev od učenja posameznih predmetov po zakonskih .predpisih, ki veljajo za posamezne šole. Odobravanje šolskih ekskurzij, šolskih prireditev, proslav in stičnega. Odobravanje uporabe šolskih prostorov v izvenšolske svrhe. Odločevanje o izključitvi učencev iz vseh šol v kraju šole (§ 43., točka 3., zakona o srednjih šolah.)
Imenovanje in razrešavanje honorarnih učiteljev v vseh teh šolah, ampak le v mejah razpoložljivega kredita, o čemer je treba takoj obvestiti ministrstvo prosvete. — odobravanje za odhod učiteljstva meščanskih, srednjih in učiteljskih šol v inozemstvo. — Razpravljanje o sporih med ravnateljem (upraviteljem) in učiteljstvom, kakor tudi med uči-teljstvom samim. Zbiranje vseh potrebnih podatkov za oceno učiteljev meščanskih, srednjih in učiteljskih šol. — Sklicevanje posvetovanj ravnateljev in upraviteljev meščanskih, srednjih in učiteljskih šol na koncu šolskega leta in dostavljanje sklepov iz njihovih konferenc ministrstvu prosvete, kakor tudi osiguranje stroškov za take posvete v banovinskem proračunu. — Obvezno dostavljanje ministrstvu prosvete ravnateljskih od-nosno upraviteljskih polletnih in letnih poročil o celokupnem učnem in vzgojnem delu.
Tečaji za učitelje kmetsko-nadaljevalnih Sol in pripravljalnih tečajev
1.	Uvodni in metodični tečaj za učitelje kmečko-nadaljevalnih šol bo na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 2. avgusta do 14. avgusta 1937.
V	tečaju bodo predavanja iz kmečke psihologije, iz kmečke pedagogike, iz kmečkega narodopisja, iz kmetijskega gospodarstva, iz socialnega skrbstva na deželi, iz zdravstva in metodike, didaktike in iz pravilnika za kmečko-nadaljevalne šole.
V	tečaj bodo v prvi vrsti sprejeti učitelji, ki že poučujejo na nadaljevalni šoli, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učitelji, ki so dovršili strokovni kmetijski tečaj in nameravajo s prihodnjim šolskim letom pričeti s poukom na nadaljevalni šoli, in končno učitelji, ki so že pet let delovali na podeželski ljudski šoli, ter so s svojim dosedanjim delom pokazali resno voljo za poklicno vzgojo in izobrazbo odrasle kmečke mladine.
Brez uvodnega tečaja ne bo smel v bodoče poučevali noben učitelj na kmečko-nadaljevalnih šolah.
2.	Idejni tečaj za učitelje kmečkih pripravljalnih tečajev bo na banovinski vinar-
ski in sadjarski šoli v Mariboru od 16. avgusta do 21. avgusta 1937.
V	tem tečaju bodo najvažnejša predavanja enaka kakor v uvodnem in metodičnem tečaju.
V	tečaj bodo sprejeti učitelji, ne glede na število službenih let, ki so že, oziroma, ki nameravajo poučevati na kmečkih pripravljalnih tečajih.
Brez idejnega tečaja ne bo smel v bodoče poučevati noben učitelj na pripravljalnih tečajih.
3.	Učitelji, ki bodo sprejeti v metodični oziroma v idejni tečaj, bodo imeli popolno oskrbo na vinarski in sadjarski šoli. Za delno kritje stroškov plača ob pričetku tečaja vsak udeleženec metodičnega tečaja 100 din in vsak udeleženec idejnega tečaja 40 din.
4.	Prošje za sprejem v tečaj je uradnim potom predložiti kraljevski banski upravi (kmetijski oddelek) do 30. junija 1937. Prošnji mora biti priložena službena razpredelnica ali izvleček iz uslužbenskega lista. Prošnje morajo biti kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din.
1* Hilda Krušič
Smrt občutno posega v naše vrste in trga iz njih najboljše tovariše in tovarišice. Zadnja njena žrtev je tovarišica Hilda Krušič, ki je v zadnjem času službovala v Šmart-nem pri Litiji in ki je umrla dne 15. t. m. v ljubljanski bolnici po mučeniških bolečinah. Umrla je v cvetu svoje mladosti stara 27 let in po uspešnem devetletnem službovanju s silo odtrgana od svojih otrok in dobrih star-
šev kot žrtev bolezni, katero so ji povročile mnoge premestitve.
Pokojnica, ki je imela vse odlike učiteljskega poklica, je po maturi 1.1928. z velikim veseljem sprejela mesto volonterke v Ljubljani. Toda že čez dobro leto je dobila svoje prvo mesto v Krškem, kjer se je začela udej-stvovati kot izdatna narodna delavka. Mlada in idealna učiteljica je morala romati še v Št. Vid pri Ptuju in končno v usodne Vodice pod Šmarno goro. Radi pomanjkanja stanovanj je bila primorana bivati v vlažni kuhinji, zbolela je. Z veliko muko in težkih korakov je prihajala v Ljubljano po zdravniško pomoč, dokler ni bila iz zdravstvenih razlogov premeščena v Dev. Mar. v Polju za toliko časa, da zopet ozdravi. Vkljub najboljši negi in zdravljenju na kliniki v Zagrebu se je bolezen poslabšala in da ji rešijo življenje, so ji odstranili meseca maja leta 1934. v Grazu desno ledvico.
Po operaciji je pridno delala v šoli in pomagala ondotnemu Sokolu pri prosvetnem delu. Tako je vodila deco, učila spevoigre in jih spremljala na klavir. Pri tem se je pa neprekinjeno zdravila pri specialistu, ker so jo bolečine opozarjale na levo ledvico in bi vsaka prekinitev zdravljenja, pomanjkljiva dieta in fizična preutrujenost bili zanjo življenjsko nevarni. Domače ognjišče, oskrba in skrbni starši so ji res vrnili rdeča lica ter je edinka Hilda s svojo prirojeno veselostjo in zdravim humorjem zopet razveseljevala dobro mater in skrbnega očeta, majorja - invalida v pokoju.
Tri leta je tako preživela v Dev. Mar. v Polju najlepši del svojega življenja, dokler
ni bila meseca februarja 1936 po službeni potrebi premeščena v Šmartno pri Litiji. Nenadna sprememba, pomanjkanje prave die-tične hrane, vsakodnevni napor in vožnja na službeno mesto ter končno prehlad v deževnem nalivu meseca oktobra 1936. leta, so ji tako omajali zdravje, da je težko obolela.
V	bolnici so zdravniki ugotovili, da je popolnoma izčrpana in da so se radi močnega prehlajenja pojavila nevarna vnetja. Medtem, ko je ona pogumno in vztrajno prenašala bolečine, so starši podvzeli vse korake, da bi po ozdravljenju nastopila službo v bližini Ljubljane. Zdravniki so namreč zahtevali, da se mora v lastnem interesu podrediti predpisom zdravljenja in ostati v naj-skrbnejši negi, kakršno more uživati izključno le doma. Vse prošnje nesrečnih staršev in brata zdravnika so bile zaman, brezpredmetna so bila nešteta zdravniška spričevala, neuslišana ljubezen trpeče matere in nedokončana Golgota hirajoče Hilde. Zaman je bila tudi vsaka nada v njeno ozdravljenje, ker je bolezen že pregloboko segla v mlado telo in ga počasi uničujoč pripravila na zadnji stresljaj.
V	ponedeljek, 7. t. m. je naša tovarišica ležala zopet vsa zbita in onemogla na operacijski mizi. Žalostno so gledali zdravniki mlado življenje, ki je hotelo premagati smrt, a je vendar imelo že vse njene znake. Z morfijem so ji lajšali strašne bolečine. Zadnji ponedeljek se je umirajoča še enkrat krčevito ubranila smrti, ko se je za trenutek prebudila in stisnila iz sebe dvakratni »ne«, potem pa padla v spanje, iz katerega se ni več prebudila.
Drugi dan so zdravniki ugotovili smrt.
Trnjeva pot tovarišice Hilde Krušičeve in njena prezgodnja smrt bosta ostala vsemu učiteljstvu v trajnem spominu. Bodi ji žemljica lahka, preostalim naše iskreno sožalje.
Vir.
Dr. Alfred Adler
ustanovitelj individualne psihologije — umrl.
Listal sem po svojih mapah, v katerih hranim raznovrstno šaro — zame ljube spomine — in sem naletel tudi na sliko, ki predstavlja tridesetorico slovenskih učiteljev, ki smo pohiteli na pobudo mariborske Pedagoške centrale, naj marljive j še naše pedagoške matice, v času od 20. do 28. oktobra 1929. na Dunaj. Lepi spomini so se mi obudili: na prijetno popotno druščino in na okolico novega, kar so nam pokazali tedaj dunajski šolniki. Zamislil sem se v simpatičnega reformatorja Otona Glockla, prezidenta dunajskega šolstva, ki nas je ljubeznivo sprejel in nam je v slavnostni dvorani dunajskega šolskega sveta v izčrpnem predavanju podal smernice, ki so ga vodile, da se je upal na delo s številnim štabom sodelavcev, večina njih je bila ljudskošolskih učiteljev — in kako je dosegel potrebna sredstva za gradnjo novih šol, otroških vrtcev in ostalih institucij ter nato pristopil k reformi šolstva.
Oto Glockel je zdaj že mrtev, v času, ko sem odprl svojo mapo, pa sem čital v dnevnikih kratke vesti, da je umrl tudi dr. Alfred Adler, eden najbolj prizadevnih reformatorjev takratne dobe in utemeljitelj posebnega znanstvenega sistema: individual-

▼
Splošne vesti
POMEMBNA IZJAVA.
Izvršni odbor JUU je prejel od tovarišev in tovarišic, slušateljev višje pedagoške šole
sledeče:	.
Jugoslovenskemu učiteljskemu udruzenju
— Beograd.
Učitelji-slušatelji višje pedagoške šole v Beogradu niso prekinili kontakta s svojimi tovariši in budno spremljajo njihovo delo in zadržanje v borbi za stanovsko zavest in človeške pravice.
V sedanjih razmerah je vodstvo udruže-nja popolnoma pravilno zapopadlo svojo nalogo in pokazalo redko hrabrost in vztrajnost v borbi za zboljšanje našega težkega socialnega položaja.
Prepričani smo, da jugoslovansko učitelj-stvo ne bo prodalo svoje zavesti za trenutne uspehe. Nam je povsem jasno, zakaj niso konkretni doseženi, zato z gnusom odklanjamo vsako organizirano sabotažo vitalnih učiteljskih interesov.
Slušatelji višje pedagoške šole se solida-rizirajo z Vašim delom in obljubljajo pomoč.
(Sledi 71 podpisov.)
LEP USPEH UCITELJSTVA.
Pred kratkim so prinesli časopisi vesti o denarnih nagradah iz kraljevskega fonda, ki so dodeljene za delo na kulturnem, prosvetnem in gospodarskem polju. Te nagrade so dodeljene onim ustanovam in osebam, ki so izven svoje redne dolžnosti to delo opravljale in dosegle uspeh. Pohvale niso objavljene. Razveseljivo je dejstvo, da je od 100 nagrad dodeljenih učiteljem ljudskih šol 50 nagrad. Tradicija učiteljskega dela nam jasno pove, da ni moglo biti drugače. Težak je kriterij, po katerem se te nagrade dobivajo. Objektivnost se sama po sebi razume.
Tak uspeh je doseglo učiteljstvo v najtežjih razmerah, ki so v širši javnosti znane. Kak bi šele bil uspeh, če bi učiteljstvo imelo stalnost, ki bi vsakemu učitelju omogočila, da vidi plod svojega dela, večkrat treba mnogo časa. Tudi bi bili uspehi dela še večji, če bi bilo učiteljstvo gmotno močnejše, ker se večkrat dogaja, da mora učitelj dajati tudi svoj denar za to delo, v nadi, da mu ga čas potom gospodarstva vrne.
Ali bo še kdo priznal in cenil ta uspeh učiteljskega dela?
SPREJEM V VIŠJO PEDAGOŠKO ŠOLO.
Rektorat Višje pedagoške šole v Zagrebu je izdal za sprejem slušateljev (ic) v prvi letnik Višje pedagoške šole v Zagrebu za šol. leto 1937./38. sledeči razpis:
Po čl. 14. in 15. uredbe o Višji pedagoški šoli in § 87., odstavek 3., zakona o uradnikih in čl. 18. in 19. pravilnika o Višji pedagoški šoli, na osnovi odloka g. ministra prosvete z dne 31. marca 1937. P. br. 20.656 z dne 5. junija 1937. bo sprejetih v I. razred Višje pedagoške šole za šol. leto 1937./38. v I. odsek (za učitelje meščanskih šol) 50 slušateljev (ic) in v IIII. odsek (za šol. nadzornike) 20 slušateljev.
Za sprejem lahko prosijo:
1.	V odsek za učitelje meščanskih šol učitelji (ice), ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom položili diplomski (zrelostni) izpit in praktični učiteljski izpit in poučevali najmanj 3 leta v ljudski ali meščanski šoli z odličnim ali prav dobrim uspehom in niso starejši od 30 let.
2.	V odsek za šolske nadzornike učitelji (Ice), ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom položili diplomski (zrelostni) izpit in praktični (definitivni) učiteljski izpit ter nato poučevali najmanj 10 let v ljudski ali meščanski šoli z odličnim ali prav dobrim uspe-Tiom ter niso starejši od 35 let.
Za sprejem lahko prosijo učitelji in učiteljice, ki se nahajajo v aktivni državni službi, a izjemoma tudi učitelji (ice) privatnih ljudskih in meščanskih šol, ki izpolnjujejo
obveze iz točke 1., ali taki se ne morejo javiti za odsek za šolske nadzornike.
Učitelji (ice), ki se nahajajo v državni službi, obdržijo tudi kot slušatelji Višje pedagoške šole pravice na popolno plačo najdalj e za dve leti in so dolžni ostati najmanj trikrat tako dolgo v državni službi prosvetne stroke, kolikor je trajalo njihovo šolanje na Višji pedagoški šoli.
Prositi istočasno za sprejem v zagrebško in beograjsko Višjo pedagoško šolo ni dovoljeno. Slušatelji (ice) Višje pedagoške šole ne smejo biti istočasno vpisani za slušatelje univerze.
Prošnje naj kandidati pošljejo potom svojih predstojnikov rektoratu Višje pedagoške šole v Zagrebu (Meduličeva 33) do 15. julija t. 1. in priložijo: 1. krstni list, 2. izpričevalo o učiteljskem diplomskem zrelostnem izpitu v originalu, 3. izpričevalo o položenem praktičnem učiteljskem izpitu v originalu, 4. potrdilo o ocenah za ves čas šolskega dela, 5. zdravniško spričevalo o zdravju, 6. obvezo, da bodo v učiteljski službi, v katero bodo postavljeni po položenem diplomskem izpitu, ostali trikrat toliko let, kolikor bodo obiskovali Višjo zedagoško šolo, 7. izjavo, v kateri odsek se javlja.
Prošnjo in priloge je treba pravilno kol-kovati. Prošnje kandidatov, ki ne priložijo vseh navedenih potrdil in ki nimajo vseh predpisanih predpogojev za sprejem, se ne bodo vzele v poštev.
Kandidati za I. odsek (za učitelje mešč. šol) naj navedejo v svoji prošnji tudi skupino predmetov, ki jo želijo študirati.
Strokovni predmeti po skupinah:
Prva skupina: narodni jezik s književnostjo, narodna in splošna zgodovina in zemljepis.
Druga skupina: tuji jeziki (nemški ali francoski jezik, po izbiri) in narodni jezik s književnostjo.
Tretja skupina: prirodopis, kemija in zemljepis.
Četrta skupina: aritmetika in algebra, geometrija in matematika.
Peta skupina: risanje, opisna geometrija in matematika.
Šesta skupina: gospodarsko trgovsko obrtni predmeti, kemija in zemljepis.
V drugi odsek (za učitelje za defektne otroke) se'v šolskem letu 1937./38. ne bodo sprejemali slušatelji. Sprejeti kandidati bodo službenim potom obveščeni o sprejemu in o začetku predavanj.
TEČAJ ZA FINO KUHO.
Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol priredi od 3. do 12. julija tečaj za fino kuho. Vršil se bo v prostorih menze »Sloga« pod vodstvom strokovne učiteljice Grete Prašnikarjeve. — Prvenstvo za sprejem imajo učiteljice gospodinjsko-nadaljeval-nih šol, nato ostale. Pogoj pa je obvladanje preproste kuhe. — Tečaju bo letos priključen nauk o servirán ju, na kar opozarjamo. — Pouk bo samo popoldne od pol 14. ure dalje, tudi ob nedeljah. Učnina in prispevek za obede znaša 350 din za osebo. — Preskrbljeno je za cenena prenočišča v Učiteljskem domu. (8 din na večer.)
Prijaviti se je z obratno pošto, najpozneje pa do 25. junija na odbor uičteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol, in sicer na naslov: Andreja Grum-Skulj, Brezovica pri Ljubljani. — Navede naj se, če se reflektira na prenočišče. O sprejemu razpošljemo pravočasno obvestila.
TEČAJ ZA PRIKROJEVANJE.
Odbor učiteljic gospodinjsko-nadaljeval-nih šol vabi k prijavi v tečaj za prikroje vanje, ki ga priredi od 5. do 17. julija (ne samo dva dni, kot je bilo pomotoma objavljeno v prvi objavi) pod vodstvom strokovne učiteljice Marije HiibI, na tehnični srednji šoli v
ne psihologije. Naj mu tu postavim skromen spomenik hvaležnosti, saj je s svojimi dognanji in prizadevanji nudil obilo pobude in navodil tudi marsikateremu slovenskemu šolniku.
Dr. Alfred Adler je bil Dunajčan. Čeprav se je rodil v siromašni družini mu je bilo omogočeno, da je obiskoval v domačem mestu vse šole od ljudske do univerze. Študiral je bolj s težavo, ker je bil slabega zdravja in — kakor pripoveduje sam, ga je stalno tlačil občutek manjvrednosti.
Leta 1895. je dobil doktorat iz splošnega zdravilstva. Specializiral se je za duševne bolezni in se je oklenil Freudovega seksualnega sistema. Kasneje pa se je od njega oddaljil in je postavil lasten sistem individualne psihologije.
Svoje nauke je znal uspešno popularizirati. Točno pred 30 leti je izdal svoje prvo delo o manjvrednosti organov. Njegove nauke so širili tudi mnogi dnevniki, ki so mu prepuščali potrebne stolpce. Sam je imel seveda na razpolago posebno revijo: Časopis za individualno psihologijo.
V teku svojega 30 letnega udejstvovanja je izdal obilico knjig. Preveč prostora bi zavzel, ko bi hotel navesti njihove naslove in kratke izčrpke. kaj je obravnaval v njih.
Čeprav je bil dr. Adler zdravnik in ne poklicni profesor vzgojeslovja — kar so mu nekateri znanstveniki celo zamerjali, češ naj naj ostane rajši pri svoji stroki — se je vrgel marljivi mož tudi na praktično vzgojo. Po Dunaju je pričel ustanavljati vzgojne posve-
tovalnice. Za ta posel je izvežbal v posebnih tečajih učiteljstvo. Vzgojni vodje so bili šolniki specialisti, ki so dajali brezplačne nasvete staršem pa tudi učiteljstvu. Vzgojne posvetovalnice in ostale ustanove so bile posrečene institucije povojnega Dunaja in so jih hodili obiskovat ne samo naši slovenski učitelji, prihajali so stanovski tovariši iz vseh delov Evrope, da celo tudi izza Velike luže: Oceana. Po naključju smo se v istem tednu srečali celo z rumenokožci, ki so prišli iz daljnega Vzhoda na posest v pedagoško Me-ko, kakor so krstili takratni Dunaj.
Neumorno je propagiral dr. Adler svoje ideje, reformiral, poučeval. Pa so se razmere na Dunaju in v Avstriji čez leta spremenile in dr. Adler se je izselil. Pritegnili so ga Američani, ki so mu leta 1932. ponudili profesorsko stolico na Long Islandskem Kolegu v Newyorku.
Vse svoje sile je posvetil odtlej za napredek in dvig ameriškega šolstva. Vzgojil si je obilico sodelavcev, neumorno je potoval od univerze do univerze, iz kraja v kraj in si na predavanjih širil krog svojih pristašev in simpatizerjev. Od časa do časa je prišel tudi v Evropo, kamor so ga vabile najvišje učne ustanove. Oni dan se je odzval vabilu slovite škotske univerze v Abeerdenu. Prišel je preko Velikega Oceana v Britanijo. Prav ko je zapuščal predavalnico, kjer je spet žel obilo zahvale, ga je zadela kap. Onesvestil se je in ni mu bilo več pomoči.
Preko Rokavskega kanala se je nato razširila vest po vsem svetu, da ustanovitelja individualne psihologije ni več med živimi.
—nč—•
Ljubljani. Pouk bo le od 8. do 12. ure in je tako mogoč obisk obeh tečajev hkrati. Učnina je 160 din. — Program je sestavljen po željah učiteljic samih, je praktičen in smo-tren. Snov uporabljiva za ljudske, gospodinj-sko-nadaljevalne ter celo obrtno-nadaljeval-ne šole (oddelek za šivilje). — Prijaviti se je odboru učiteljic gospodinjsko-nadaljevalnih šol na naslov Andreja Grum-Skulj, Brezovica pri Ljubljani. Prijave je poslati z obratno pošto, najpozneje pa do 25. junija, da bomo mogli pravočasno razposlati obvestila o sprejemu. Prenočišče v Učiteljskem domu (8 din za večer). Ako se reflektira nanj, naj se v prijavi navede.
—	Pretekli teden je v uradu zadela kap banskega šolskega nadzornika tov. Ivana Štruklja. Prepeljan je bil v Leonišče. Njegovo zdravstveno stanje se je že znatno zbolj-šalo. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
—	Učiteljski dom v Ljubljani sprejme v svoj internat v Žibertovi ulici 27 v Ljubljani nekaj srednješolcev. Cene zmerne. Stanovanje higienično. Hrana meščanska. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Učni uspehi prav dobri. Zahtevajte prospekte! Opozarjamo na ta razpis tovarišice in tovariše, da pravočasno vlo-že prošnje za sprejem sinov.
—	V počastitev spomina blagopokojnega tovariša Vaclava Požarja je celokupen učiteljski zbor v Št. Petru pri Novem mestu daroval namesto venca za gluhonemo deco v Ljubljani 140 din. — Iskrena hvala.
—	Ne zavrzite! V tekoči številki »Učiteljskega tovariša« smo priložili prospekte za Roditeljski list. Prosimo, da jih koristno upo-
rabite! Ako bi si lista že sami ne naročili, pridobite zanj vsaj enega člana, družino ali kako društvo, knjižnico, čitalnico i. dr. v svojem kraju! Če bodo komu zmanjkale naročilnice, se lahko poslužite prijave na list tudi z dopisnico. Po želji bo upravni odbor »R. lista« dopustil posameznim poverjenikom, da si zaračunajo od vplačane naročnine, ki bi nam jo poverjeniki nakazovali vse leto, 10 % provizijo. — K sotrudnikom »R. 1.« je Pedagoška centrala povabila nad 80 kulturnih delavcev vseh krogov. Večina se jih je že odzvala, od teh tudi mnogo iz učiteljskih vrst. Ponovno se obračamo do vseh tovarišev (ic), da nam postanejo zvesti sotrudniki v listu. Objavljeni prispevki bodo seve honorirani. — Pedagoška centrala v Mariboru.
—	Hranilnik brez dna? Ni treba imeti vedno hranilnik, ako se hoče štediti. Ako ga pa že imate, tedaj mora imeti dno, ker bi drugače padlo spodaj ven, kar ste zgoraj vložili. Ravno tako se godi marsikateri gospodinji, katera hoče varčevati na ta način, da kupuje slabo milo. V tem primeru mora veliko bolj in dalj časa mencati perilo, pa ga s tem prehitro uniči. Gospodinja, ki jemlje za pranje redno Schichtovo milo Jelen, varčuje na pravem mestu, ker za gotovo ve, da je dobila za pranje milo, ki je radi svoje izdatnosti najcenejše, a njeno perilo bo ostalo dolgo lepo in dobro ohranjeno.
—	Nekatere šole že nad leto dni dolgujejo, kljub dvakratnemu opominjanju, znesek 25 din za Kajčeve »Odmeve ob Muri«. Prosim dotična upraviteljstva, da to kmalu
. poravnajo. — Milan Kajč.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosvetl in JUU
—1 »Vas išče novih potov.« — Pod tem naslovom prinaša »Kmetski list« od 9. VI. ekscerpt iz članka v »Učiteljskem tovarišu« št. 38., ki govori o razmerah na vasi in novih nalogah učiteljstva. Ekscerptu dodaja list sledeči komentar: Gorenji odlomki iz učiteljskega stanovskega glasila kažejo, kako se učiteljstvo svoje naloge zaveda. Dolžnost vseh, ki jim je narod več kot reklamna beseda za propagandne namene, pa je, da učiteljstvu v polni meri omogočijo izvrševanje njegovih nalog. Težavno bi bilo, če ne bi bilo na strani učiteljstva dobre volje, kot neodpust-ljivo pa bo morala označiti zgodovina vsako kretnjo onih, ki bi to dobro voljo učiteljstva ubijali in z nerazumevanjem ovirali razmah njegovega idealizma.
—1 Odlok prosvetnega oddelka banske uprave v Zagrebu. Ker so se zadnji čas začele množiti tatvine šolskih knjig, je izdala banska uprava za savsko banovino odlok, v katerem naproša vse šolske oblasti ter trgovsko in obrtniško zbornico v Zagrebu, naj ji pomagajo pri pobijanju tatvin v srednjih šolah. — Trgovci z antikvaričnimi knjigami vodijo sedaj o prodanih jim knjigah kontrol-nik pod tekočo številko. — »Slovenski učitelj« dodaja k tej notici v svoji 5.—6. štev., da bi bil tak odlok umesten tudi za našo banovino, kjer se tudi množe tatvine šol. knjig, predvsem dragih zemljepisnih atlasov.
—1 Nikakih nalog čez praznike! Tako pravi okrožnica direktorja vrhovnih študij v Budapešti. Otrok naj o praznikih duševno počiva. (»Slov. učitelj« 5.—6.)
—1 Obvezno telesno vzgojo mladine v
šolski in pošolski dobi sta uvedli Italija in Nemčija. Po isti poti hodi zdaj naša država. Državna vzgoja, posebno če stremi za monopolom, je vedno zelo kočljiva stvar, še manj moremo odobravati državni monopol, držav-
no vodstvo pri telesni vzgoji, ki sega daleč preko šolske vzgoje. Saj s tem posega država v pravice družine in staršev, pa tudi v osebno svobodo in hoče neposredno in do konca izoblikovati šablonskega patriota, narodnjaka in vzornika. (Po »Straži v viharju« od 3. VI.)
—1 Borba za mladino. V »Slovenski besedi« od 4. VI. priobčuje dr. Dinko Puc sledeče misli: Država hoče v prvi vrsti vzgojo mladine v državnem, narodnem duhu, dočim hoče cerkev vzgojo samo v verskem duhu. Naravno je, da se ti interesi križajo. Res je, da hoče država vzgojiti moralno dobre, poštene in čiste državljane, kar to želi tudi cerkev, toda v interesu države je tudi, da vzgoja ni samo enostranska, marveč, da se državljani usposobijo za življenjsko borbo v vseh panogah gospodarstva, znanstva in umetnosti. Vzgoja ne sme biti ozkosrčna. Iz državnih šol morajo vzrasti možje širokega obzorja, objektivnih pogledov, kritičnega duha, neustrašenih duš, ne pa majhni ljudje, ki jim je za-meglen pogled po srednjeveških nazorih in dogmatičnih omejitvah. — Vsaka moderna država bo vztrajala na tem, da se vzgaja mladina v državnih, ne v konfesionalnih šolah. Tem bolj je potrebno to v Jugoslaviji, ki versko ni enotna. Vzgoja naroda je v prvi vrsti stvar države. Če hočemo prihraniti Jugoslaviji nesrečo verskih bojev, poskrbimo, da bo vzgoja mladine pripadala samo državi. — Ne moremo priznati nobeni cerkvi, da postane država v državi.
—1 Pod svobodnim soncem. »Slovenska beseda« od 4. VI. piše pod tem naslovom: Urednik »Učit. tovariša g. Mlekuž je moral na podlagi uradnega dekreta pustiti glavno uredništvo lista, na njegovo mesto so začasno postavili nekega drugega, že upokojenega gospoda, ker njemu pristojna oblast najbrž ne more več prav do živega.
Učiteljski pravnik
v	' « j.JT'	r	"	¡1 • r«s
—§ Tablice Moji prejemki — s& vprašanje posebne sorte, saj ne dobim na dosedanje prošnje — na tem mestu — nobenega odziva — razen 2 izjem. Ker je že š. 1. pri kraju, prosim razdelite tablice za prihodnje šol. leto članom društev in nakažite vsaj nekaj, da se bodo krili režijski stroški.
J. G.
Učiteljski pevski zbor JUU Adamič
—p Navodila za pevski tečaj. Že v zadnji številki »Učit. tov.« smo objavili članstvu datum prihodnjega pevskega tečaja, t. j. od 5. do 10. julija t. 1. Vsi oni, ki reflektirajo na stanovajne, naj se javijo po dopisnici tajništvu. — Tisti člani, ki pa ne morejo k tečaju, naj se opravičijo še v teku tega meseca.
Šolski radio
—r XXX. teden. Petek 25. junija bo predaval g. Ludvik Zorzut: »Po našem Pohorju.« Predavatelj bo pokazal mladini zeleno Pohorje od Maribora do Slovenjega Gradca. Opozoril bo na vse zanimivosti; pomudil se bo pri oglarjih, logarjih, lovcih in drvarjih, ter se ustavil v Pohorskem domu. Mariborski koči, Ruški koči, pri koči na Klopnem vrhu, na Pesku in pri Ribniški koči. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo 20. junija ob 17. uri g. inšp. M. Hu-mek: Več sadnih shrankov.
Stanovska organizacija JUU
Iz Izvršnega odbora
—iz Izvršni odbor JUU v Beogradu je
prejel brzojavne pozdravne in solidarnostne izjave od sreskih društev: Prnjavor, Petrinje in Cetinje.
Iz druStev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v petek 18. junija ob 20. uri na dekliški šoli pri sv. Jakobu. Dnevni red: Učiteljica-žena in narodna prosveta. — Slučajnosti. — Pričakujemo polnoštevilno udeležbo, posebno s strani članic. — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je zborovalo dne 20. marca 1937. ob %9. uri v Mladiki. Navzočih 101.
1.	Predsednik čestita vsem onim, ki so napravili praktični učiteljskj_izpit.
2.	Omeni brošuro o brezposelnem učiteljstvu in našem"šolstvu in z njo poudari, kakt> resno se bavi sekcija s tem vprašanjem.
3.	Apelira na članstvo, da plača naročnino za SŠM.
4.	Obrazloži, da se je v okviru »Učit, po-kreta« "ustanovinTrožek za prvi razred, kTbo imel nalogo zbirati okrog sebe vse one, ki poučujejo v elementarnem razredu in ki bi se naj sestajali med seboj v cilju uvajanja sodobnih pedagoških načel pri pisalno-čitalni metodi.
O strnjenem pouku je predaval tovariš Vrane iz Maribora, ki je grafično nazorno prikazal svoja izvajanja o šoli kot produktu razvoja in kot tako vzporedno z njenimi ekonomskimi fundamenti. Prejšnje naziranje, da se da s šolo vse zboljšati, družbo in razmere, se je zadnje čase zbližalo z mnenji onih, katerim šola ni izključno duhovna stavba; temveč tudi socialno-gospodarska, samostojna in življenjska. Ravno to je predavatelj grafično prepričevalno pokazal, ko je posegel v razvoj šole od fevdalizma preko gospodarskega liberalizma in pozne kapitalistične dobe do sedanje socialno razgibane dobe. Z razvojem gospodarstva so se namreč vzporedno razvijale druge panoge, nam je na pr. stvarno tolmačil razvoj psihologije in bi zato naj današnja šola ustrezala vzporednosti tega razvoja v gospodarstvu, pedologiji, psihologiji in v vsem drugem. Še marsikaj je nanizal naš zastopnik strnjenega pouka v svojem re-
feratu. Pripominjal nam je, da je bistvo in izhodišče strnjenega pouka življenje, kateremu pa je zopet podlaga gospodarski razvoj. Zato pa je ravno potreba predvsem spoznavanje strukture domačega kraja! Ob koncu je še omenil ovire za izpeljavo strnjenega pouka, prenapolnjenost razredov, nestalnost, denarna kriza itd., ki že danes splošno dušijo rast našega šolstva. Zanimivo je tudi bilo, ko nam je povedal, zakaj ni prodrl s svojim učnim načrtom.
To zborovanje je poteklo prav za prav v okviru Vrančevega predavanja in smo se posvetili ves dopoldan in pozneje še popoldne, le in le aktualnemu pedagoškemu problemu, kot je ravno strnjeni pouk. Tudi debata je bila, ki se je pa stvari na škodo nadaljevala povsod drugod v ozkih skupinah, samo pred širšim forumom ne.
Drag. Zupančič, preds. Andrej Debenak, taj.
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
Obrtno-nadaljevalno šolstvo na Češkoslovaškem
(Konec.)
»Slovenec« od 17. VI. 1937. prinaša:
Razpisana učiteljska mesta
Belgrad, 16. jun. m. Prosvetno ministrstvo je razpisalo v Sloveniji naslednja prazna učiteljska mesta:
I.	Kraji, za katere je treba
10 let službe:
Okraj Ptuj: Ptuj-okolica 1 za moške, 1 za ženske.
II.	Kraji, za katere je treba
8 let službe:
Okraj Črnomelj: Črnomelj 1; Metlika 1. — Okraj Krško: Kostanjevica 1. — Okraj Lendava: Dol. Lendava 2 za moške, 1 za ženske. — Okraj Ptuj: Ormož 1. — Okraj Litija: Višnja gora 1 za moške, 1 za ženske. — Okraj Kranj: Tržič 1 za moške. — Okraj Laško: Laško 1.
III.	Kraji, za katere je treba
5 let službe:
Okraj Brežice: Podsreda 1 za moške; Rajhenburg 1. — Okraj Celje: Vransko 1 za moške, 1 za ženske; Sv. Jurij ob južni žel. 1 za ženske. — Okraj Dol. Lendava: Turnišče 1 za ženske. — Okraj Kamnik: Domžale 1. — Okraj Konjice: Vitanje 2 za ženske. — Okraj Laško: Trbovlje 1 za moške; Trbovlje-Vode 1 za moške, 2 za ženske. — Okraj Ljutomer: Gornja Radgona 2 za ženske. — Okraj Logatec: Planina 1 za moške. — Okraj Maribor-levi breg: Sv. Lenart 1; Sv. Trojica 1 za ženske. — Maribor - desni breg: Makole 1 za moške, 2 za ženske; Studenice 1 za ženske; Sv. Lovrenc 1 za moške. — Okraj Novo mesto: Žužemberk 1 za moške. — Okraj Dravograd: Dravograd 1 za moške; Guštanj 1; Marenberg 1; Muta 1 za ženske. — Okraj Slovenj Gradec: Velenje 2 za ženske. — Okraj Škofja Loka: Železniki 1 za moške. — Okraj šmarski: Kozje 1 za moške, 3 za ženske; Lemberg 1 za ženske; Pilštajn 1 za moške, 1 za ženske; Rogatec 2 za ženske; Šmarje 1 za moške.
Prazni oddelki po vaških
šolah:
Okraj Brežice: Bizeljsko 2, Blanca 1 za moške, Kapela 1 za ženske, Pečice 1 za ženske, Pišece 1 za ženske, Senovo 3 za ženske, Vel. Dolina 1 za ženske, Videm 1 za ženske, Zabukovje 1 za ženske, Čatež 1 za moške, 1 za ženske.
Okraj Celje: Nova cerkev 1 za ženske, Gomiljsko 1 za ženske, Liboje 1 za ženske, Sv. Pavel pri Preboldu 1 za ženske, Kalobje 1 za moške, Dobrna 1 za moške.
Okraj Črnomelj: Stara lipa 1 za ženske, Sela 1 za ženske, Radatoviči 1 za moške, 1 za ženske, Preleka 2 za ženske, Štrekljevec 1 za ženske.
Okraj Dol. Lendava: Bogojina 1 za ženske, Beltinci 2 za ženske, Pince 1 za moške, 1 za ženske, Velika Polana 1 za ženske, Do-brovnik 2 za ženske, Gornji Lakoš 1 za ženske, Črensovci 1 za ženske.
Okraj Dravograd: Črna 2 za ženske, Črneče 1 za ženske, Sv. Danijel 1 za ženske, Ojstrica 1 za ženske, Prevalje 3 za ženske, Sv. Primož 1 za moške, 1 za ženske, Remšnik 1 za ženske, Kapla 1 za ženske, Vuhred 1 za ženske.
Okraj Gornji grad: Nova Štifta 1 za moške, Gorica 1 za ženske, Skorno 1 za moške, Šmartno ob Dreti 1 za moške, Šmihel nad Mozirjem 1 za ženske, Solčava 1 za ženske.
Okraj Kamnik: Čemšenik 1 za ženske, Krtina 1 za ženske, Peče 1 za ženske, Vodice 1 za ženske, Sv. Ožbolt 1, Moravče 1, Sela 1 za moške.
Okraj Kočevje: Loški Potok 1 za ženske, Stari Log 1 za ženske, Štalcerji 1 za ženske, Kuželj 1, Faravas 1 za moške, Dol. Topla reber 1, Gora 1, Dolenja vas 1 za ženske.
Okraj Konjice: Sv. Florijan 1, Zreče 1 za moške, 1 za ženske.
Okraj Kranj: Besnica 1 za moške, Olše-vek 1 za ženske, Podbrezje 1 za ženske, Križe 1 za ženske, Voklo 1 za moške, Mavčiče 1 za moške, 1 za ženske.
Okraj Krško: Kal 1 za ženske, Leskovec 1, Št. Janž 1 za moške, Št. Jernej 2 za ženske, Trebelno 1, Veliki Trn 1 za ženske, Dobovec 1 za moške, Škocjan 1, Cerklje 1, Svibno 2 za ženske, Boštanj 1 za ženske, Sv. Križ 1 za moške, 1 za ženske.
Okraj Litija: Dobovec 1 za moške, Dole 1 za ženske, Javorje 1 za ženske, Sv. Križ 1 za ženske, Polica 1 za moške, 2 za ženske, Veliki Gaber 1 za ženske, Izlake 1, Polšnik 1 za ženske.
Okraj Laško: Jurklošter 1 za moške, 1 za ženske, Sv. Lenart 1 za moške, 1 za ženske, Sv. Miklavž 1 za ženske, Razbor 1 za moške, Reka 1 za ženske, Turje 1 za ženske.
Okraj Ljubljana - okolica: Iška vas 1 za ženske, Sv. Jošt 1 za moške, Št. Jurij 1, Horjul 1, Ig 1 za moške, Bevke 1 za moške, Za-plana 1 za moške, žažarji 1.
Okraj Logatec: Bloke 1 za moške, 1 za. ženske, Iga vas 1, Stari trg 2 za ženske, Sveta Trojica 1 za moške, Sv. Vid 2 za ženske, Rov-te 1 za moške, 1 za ženske.
Okraj Maribor-levi breg: Sv. Benedikt 1 za moške, 1 za ženske, Sv. Duh na Ostrem vrhu 1 za ženske, Sv. Jakob v Slovenskih goricah 2 za ženske, Selnice ob Dravi 1 za ženske, Slatki vrh 3 za ženske, Zg. Sv. Kungota 1 za moške, 1 za ženske, Št. Ilj 1 za ženske, Sv. Križ 1 za ženske.
Maribor - desni breg: Laporje 1 za ženske, Limbuš 1 za ženske, Šmartno 1 za ženske, Tezno 1 za ženske, Sv. Venčeslav 1 za ženske, Sv. Miklavž 1 za ženske.
Okraj Murska Sobota: Bakovci 2 za ženske, Gederovci 1 za ženske, Gor. Lendava 1 za moške, 1 za ženske, Markovci 2 za ženske, Prošenjakovci 1 za ženske, Sv. Jurij 1 za moške, 1 za ženske, Tišina 3 za ženske, Vidonci 3 za ženske, Ženavlje 1 za ženske, Sebeborci 1 za moške, Dol. Slaveči 2 za ženske, Krog 1 za ženske, Šulinci 1 za moške, Križevci 1 za ženske, Cankova 1 za ženske.
Okraj Novo mesto: Čatež 1 za moške, Hinje 1 za ženske, M. Slatnik 1, Stopiče 1, Šmihel pri Žužemberku 1 za moške, 1 za ženske, Švirče 1 za ženske, Vavta vas 1 za moške, Soteska 1,'DoIž 1 za moške, Podgrad 1 za moške, 1 za ženske, Gabrje 1 za moške, Ajdovec 1 za ženske, Podstenice 1.
Okraj Ptuj: Dornava 1 za ženske, Maj-šperg 1 za ženske, Sv. Bolfenk 1 za ženske. Sv. Lovrenc 1 za ženske, Sv. Katarina 1 za ženske, Sv. Tomaž 1 za ženske. Sv. Urban 1 za ženske, Sv. Barbara v Halozah 1 za ženske, Sv. Duh 1 za ženske, Sv. Marko niže Ptuja 1 za ženske, Naraplje 1 za ženske, Svetinje 1 za ženske, Vel. Nedelja 1 za ženske, Št. Vid 1 za ženske, Zavrč 1 za ženske, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah 1 za ženske, Sv. Andraž 1 za ženske, Št. Janž 1 za ženske, Sv. Lenart 1 za ženske.
Okraj Radovljica: Dobrava 1 za ženske, Breznica 1 za moške, Kor. Bela 1 za moške.
Okraj Slovenj Gradec: Sv. Andraž 1 za ženske, Bele vode 1 za ženske, Št. Ilj pod Turjakom 1 za ženske, Št. Janž 1 za ženske, Ravne 2 za ženske, Škale 1 za ženske, Šmartno 1, Velenje 2 za ženske, Sv. Jošt na Kozjaku 1 za ženske.
Okraj Škofja Loka: Sovodenj 1 za ženske, Sv. Lenart 1 za ženske, Zali log 1 za ženske, Trata 1 za ženske.
Okraj Šmarje: Sv. Florijan 1 za ženske, Sv. Peter pod Svetimi gorami 1 za moške, 1 za ženske, Polje 1 za moške, 1 za ženske, Slivnica 2 za ženske, Olimje 1 za moške, Zagorje 1 za moške, 1 za ženske, Sv. Štefan 1 za ženske, Sv. Vid pri Grobelnem 1 za ženske, Sv. Vid pri Planini 1 za ženske, Zibika 1 za ženske.
Prošnje za razpisana mesta je vložiti najkasneje do 25. t. m. po službeni poti. Šolska upraviteljstva in okrajni šolski nadzorniki imajo nalog tozadevne prošnje poslati s svojimi predlogi takoj na višje instance. Podrobni pogoji so razvidni iz uradne objave.
f CENE NIZKE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26
KUPUJTE PRI TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Namestitev obrtno-nadaljevalnih šol.
Obrtno-nadaljevalne šole so v največ primerih nameščene v poslopjih drugih šol — v glavnem v poslopjih narodnih in meščanskih šol. To dejstvo pa ima zelo senčne strani: V obrtno-nadaljevalni šoli je mogoče poučevati le tedaj, ako je na pripadajoči šoli prosto. Pohištvo v učilnicah — posebno na narodnih šolah — ni primerno za gojence obrtno-nadaljevalnih šol, dostikrat ni prostora za redno in pregledno namestitev učnih zbirk, pa tudi z ureditvijo šolskih delavnic se javljajo velike težkoče. Našteti nedostatki se prav posebno občutijo na velikih šolah, t. j. v velikih krajih, kjer je nadaljevalno šolstvo dobro razvito.
Da bi bil razvoj obrtno-nadaljevalnega šolstva kolikor mogoče ugoden, se je že v polpretekli dobi začelo z graditvijo samostojnih poslopij za 6brtno - nadaljevalne šole. Leta 1927. je bila otvorjena prva stavba, namenjena specialno za obrtno šolske namene. Z zakonom iz leta 1926. je bil osnovan fond za obrtno-nadaljevalne šole, iz katerega so se podelile podpore občinam in korporacijam, ki so se namenile zgraditi te stavbe.
Državne podpore za zidanje obrtno-nada-
ljevalnih šol znašajo praviloma eno tretino proračunske vsote, razen tega se nudi stavbnim odborom še posebna podpora za notranjo ureditev šole, seveda, ako je za to proračunska možnost.
Do leta 1932. je bilo zgrajenih skupaj 31 poslopij obrtno-nadaljevalnih šol, v številnih drugih krajih se poslopja pravkar zidajo, v mnogih krajih se pa ustanavljajo odbori za zidanje teh šol.
Didaktična reforma vajenškega šolstva.
Leta 1928. je bila ustanovljena komisija za napravo učnih osnov na vajenških šolah. Ta komisija pa je bila izpremenjena v ekspertno didaktično komisijo za reformo vajenškega šolstva. Naloga te komisije je, skrbeti, da se izobrazba in vzgoja obrtno-nada-ljevalnega naraščaja dovrši v vseh pogledih. Ta komisija skrbi tudi za izdajo novih učnih osnov, za reformo učiteljske izobrazbe, dalje skrbi za nabavo potrebnih učnih pripomočkov. Čeprav opisana komisija še ne funkcionira dolgo, je vendar napravila že ogromno delo. Zasluga za to delo gre predvsem predsedniku ministrskemu svetniku ing. Arnoštu Rosyju.
Novosti na Knjižnem trgu
Fr. Fink:
Začetni čitalni in pisalni pouk.
(Pedagoški priročnik, XIX. zvezek.)
To je druga med letošnjimi knjigami SŠM. Avtor v nji razpravlja o raznih načinih in oblikah začetnega bralnega in pisalnega pouka. V uvodu analizira čitalni in pisalni akt sam, nato pa daja nekak pregled različnih metod. A nato ga sam pušča na strani ter niza različne metode po vrsti, kakor so si v zgodovini sledile.
Najprej prikazuje črkovalno metodo, ki je naučila učence takoj v začetku vseh črk in njihovih imen po abecedi. Šele nato je čisto mehanično vadila branje. Šolniki so ga skušali nekoliko olajšati z zlogovanjem, to je s sestavljanjem črk v zloge in šele nato v besede. Še bolj pa so skušali premagati nastale težave z glaskovalno metodo, ki je pustila imena črk in delala s čistimi soglasniki. Ta metoda je po zamisli tudi že precej stara, a nadomestila je prejšnjo šele v drugi polovici 19. stoletja.
Izprva (pred iznajdbo tiska) so se učenci učili branja in pisanja skupno, pozneje pa se je pisanje zanemarilo. Zato so nastopili možje, ki so hoteli oboje zopet združiti, zlasti s pisalnočitalno metodo, ki je nastopila v različnih oblikah, vendar se je rada vezala s tako imenovano sintetično metodo ter prehajala od elementov do celote. S tem je vzbudila odpor, pojavili so se novi poizkusi in razvila se je tudi normalnobesedna metoda, ki izhaja od celote in je v bistvu analitična. Izhodišče so ji določene besede, iz katerih šele dobiva elemente črke, zloge).
Naslednja je fonetična metoda, ki hoče podajati glasnike izolirano, to je ločeno drugega od drugega, in sicer čim najbolj jasno in s tehtnim poudarkom. Zaradi ponazoritve sega po vzklikih, izrazih začudenja, strahu itd. Dobljene glasove nato veže v večje enote.
Bolj obširno razpravlja avtor o čitalnih metodah v delovni šoli. Naglaša, da se ta ne veže na nobeno določeno metodo, temveč zastopa stališče, da je dobra vsaka, ki upošteva psihološko stališče otrok do čitanja in ki razvija učno napredovanje tako, da se pravilna psihološka načela smotrno porabljajo. Nato prikazuje različne poizkuse in začetnice evropskih narodov ter govori še posebej o začetnem pisalnem pouku, zlasti o prehodu od tiskanih do pisanih črk.
Razmeroma najobširneje pa govori o globalni ali celotnočitalni metodi. Ta priporoča, naj bi se otroci že pri začetnem čital-nem pouku učili čitanja tako, da nakrat dojemajo cele besedne slike. Zato ne začenja z deli, z glasniki in črkami, ampak s stavki
ali z besedami, ki jih imajo otroci tiskane pred seboj. Podrobneje nas seznanja avtor z Decrolijevimi in Malischevimi poizkusi ter s Prihodovim prizadevanjem in s češkimi začetnicami. Krajše pa omenja v tem poglavju tudi Rostoharjeve nazore o psihologiji začetnega čitanja.
Pri razpravljanju o različnih metodah se avtor ozira tudi na naše prilike ter pripoveduje, kdaj in koliko smo se jih posluževali tudi mi. Škoda le, da so ti pogledi tako ne-sistematski, nekako slučajni.
Besedilo podpirajo risbe, ki jih je izvršil prof. R. Klopčič. Vrlina knjige pa je tudi v tem, da avtor le hladno in neosebno poroča, se ne spušča v boj za nobeno metodo in se ne bori posebno proti nobeni.	V. B.
—k »Planinski vestnik« za junij prinaša sledeče: Marijan Lipovšek: Od jezera do jezera v Bohinju. — Janko Mlakar: Spomini in opomini. — Slavko Perko: V divjini Rokavov. — Reševalno delo bratov Erjavškov. — B. Rotter: Nova pot na Raduho. — Vsaka številka »Planinskega vestnika« je opremljena z mnogimi slikami posnetki fotografij, ki bi jih marsikateri učitelj s pridom uporabljal pri domoznanskem pouku.
—k »Ženski svet« s prilogama »Naš dom« in »Modna priloga« izhaja vsak mesec. Letna naročnina 64 din. Izšla je junijska številka s sledečo vsebino: Mejniki (Ljuba Pre-nar), Lepoti (Ruža-Lucija Petelinova), Cilinder (Draga Hudalesova), Naša pomlad (Iva Berščakova), Zgodovinski razvoj slovenske ženske knjige. Obe prilogi vsebujeta mnogo dobrih nasvetov za vsako gospodinjo.
Mali oglasi
Hali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne nanese Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
(ipraian optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
SOBO ODDAM
2 učiteljema (icama) julija in avgusta. Pretnar — Ljubljana, Mestni trg št. 17.
ZAMENJAM
učiteljsko mesto na štirirazrednici v lepem in zdravem kraju na Štajerskem tik ob železnici z enakim na Dolenjskem ali Gorenjskem, ne predaleč ob Ljubljane. Naslov pri upravi.
Knjigarna
»Učiteljske tiskarne
regisirovane zadruge 3 orne f eno zaveso«
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
Podružnica Maribor, palača banovinske hranilnice
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna I — Izdeluje diazo - amoniak - papir „ J A S N I T " , za kopiranje načrtov, ki je edini 100% domač izdelek te vrste v državi!
2301020000010101000002010102020223020101010101000000
Knjižni oglas.
Poštnina plačana v gotovini.

Vaša deca je Vaš najdragocenejši zaklad, ki Vam je izročen v varstvo . . . Resno Vas vprašujejo nedolžne otroške oči:
„Mi se zavedate svoje velifie odgovornosti? Ali veste, da je vzgoja najlepša, a tudi najtežja dejavnost na svetu?'1
V današnji tako neustaljeni in razvrvani dobi je vzgoja še posebno težka naloga, ki ji starši brez strokovne pomoči navadno niso kos. Posledica je rastoče število nepravilno vzgojene ali celo nevzgojene dece. Bogatašu je lahko: on si za svoje otroke najame poklicnega vzgojitelja. Vitega ne zmorete, dasi tudi Vi krvavo potrebujete zanesljivega, dobrega in cenenega vzgojnega svetovalca.
Tak svetovalec Vam bo ► ^OdltCljS^i USt <
poljudno vzgojeslovno glasilo za slovenske starše, ki bo na preprost način razpravljalo o vseh perečih vprašanjih domače vzgoje.
Izdajati ga začne s j. septembrom 1937 Pedagoška centrala v Mariboru, dolgoletna pobornica za izboljšanje domače vzgoje.
Matere, očetje, vzgojitelji!
„ "Roditeljski list" bo namenjen vsem staršem
■■i^BHHHBnnUBHMil^^HHH
ne glede na njih stan, položaj, svetovni nazor in politično prepričanje; ne glede na starostno stopnjo njihove dece; ne glede na šolo, ki jo le-ta poseča.
Ako hočete svojim otrokom dobro, morate tudi Vi postati naročnifi „ "Roditeljskega listaPoglejte, kaj Vam bo nudil sta malenkostno naročnino:
V prikupljivi, preprosti in po možnosti šegavi besedi Vam bo prinašal vsak mesec mnogovrstne, zanimive in nevsiljivo poučne sestavke:
1.	Poučil Vas bo o Vašem otroku, kako raste in se razvija, katera razdobja so za vzgojo važna, kako spoznate posebnosti, po katerih se loči od vseh drugih otrok; kako je treba z njim postopati.
To je važno! Od vzgojitelja je odvisno, ali se posebnosti tega ali onega otroka obrnejo v pravo smer.
Počasni Blaže k, ki ne zahteva mnogo od odraslih, je prav radi tega prepuščen samemu sebi. Napačno ! Ker sam ničesar ne stori, rabi mnogo pobude od drugih.
2ivahni Mihec, ki se vsakomur prijazno nasmehlja, je ljubljenec rodbine. Vsakdo se ukvarja z njim. To ni potrebno. On se itak sam zanima za vse ter je neprestano zaposlen.
Kujastega Jake a, ki se v svoji preveliki občutljivosti cmeri za vsako malenkost, se vsakdo najrajši izogne. Toda baš on, ki tako rad izgubi ravnovesje, rabi mnogo negovalne ljubezni.
2.	Razpravljal bo o neštetih vzgojnih vprašanjih, zlasti o pravilni rabi vzgojnih sredstev. Posebno pozornost bo posvečal napakam domače vzgoje:
Odkrival bo vzroke, ki vodijo do vzgojnih težkoč: na eni strani preplašna in preobzima vzgoja, ki otroka razneži, na drugi strani prestrogi in poveljujoči način, ki vede otroka k plašnosti ali pa gospodovalnosti. Oba vzgojna načina pa imata za posledico nesamostojnost mesto samostojnosti.
3.	Obravnaval bo vzgojo kakor koli oškodovane dece (slepe, gluhoneme, pohabljene, duševno zaostale) in dajal primerne nasvete.
4.	Posebno pozornost bo posvečal zaščiti otrok, mladinskemu in rodbinskemu skrbstvu ter nravstveno oškodovani deci. Danes, ko sta pogosto oče in mati zaposlena izven doma ter je otrok prepuščen samemu sebi, je skrb nas vseh, da se brigamo zanj. Ker starši vsega vzgojnega dela ne zmorejo sami, se stavljajo državi, banovini in občinam nove naloge, ki jih morajo izpolniti.
5.	Brigal se bo za razna šolska vprašanja, poročal o stremljenjih za izboljšanje šolstva vseh vrst, prinašal upravičene kritike sedanjih šolskih prilik, skrbel za tesne stike med šolo in domom, nudil nasvete, kako naj starši pomagajo svojemu otroku pri učenju itd.
6.	Pomagal bo pri izbiranju poklica, s tem da bo seznanjal starše z raznimi poklici, zlasti z zahtevami, ki jih stavijo do otrokovih sposobnosti, poročal o vsakokratnem stanju na delovnem trgu ter opozarjal, kateri poklici še niso prenapolnjeni.
7.	Materam bo prikazoval najrazličnejše možnosti za pametno zaposlitev majhne dece ter jim bo sploh pomagal z dobrimi nasveti pri njih težkem vzgojnem delu.
To je bežen pregled bogate vsebine, ki jo bo imel »Roditeljski list«. Najboljši slovenski vzgojeslovci so že obljubili svojo pomoč. Besedo pa
bodo imeli tudi starši sami! Zlasti, ako se v njihovem vzgojnem delu pojavijo nepremagljive težkoče, se lahko obrnejo za pomoč in nasvete do »Roditeljskega lista«, ki bo poedina vprašanja obravnaval v posebnem kotičku („Vzgojna posvetovalnica"). List bo imel še sledeče stalne kotičke: Kaj naj deca čita? - Kafko naj se deca oblači? - Otroški zdrav-nič. - Prinašal bo tudi poročila o toditeljstiifi sestanfiifi na raznih šolah in ob raznih prilikah. - V vsaki številki bo firajša povestica, ki bo na mikaven način obravnavala kako važno vzgojno vprašanje.
»Roditeljski list«, bo izhajal mesečno (10 krat na leto) v obsegu 24 strani revijalne oblike. Celoletna naročnina bo znašala Din 24'—, polletna Din /2*—, četrtletna Din 6'—, na vse ti šolati pa, kjer bo imel list svoje poverjenike, bo možno tudi mesečno plačevanje po Din 2'50.
»Roditeljski list«, ki ga doslej pri nas še nismo imeli, se je porodil iz resnične potrebe. Zato ne odlašajte nego takoj izpolnite prijavnico, s katero se priglasite kot naročnik »Roditeljskega lista«. Pošljete jo lahko naravnost na naslov Pedagoške centrale v Mariboru, ali pa jo oddajte poverjeniku lista na šoli, 6i jo poseča Vaš otrofi.
Naročnino boste poravnali šele po prejemu 1. številke, hi izide l. septembra 1957.
Trdno uverjeni, da Vas bomo čim prej mogli pozdraviti kot svojega naročnika, Vas pozdravljamo z našim geslom: „Vse za otrofial"
Pedagoška centrala v Mariboru Drž. učiteljska šola.
Točno izpolnjeno prijavnico odstrizite ter jo ali oddajte poverjeniku lista ali pa jo pošljite v kuverti na naš naslov! - (Znamka za 25 par!)
Nensfrezaloče prečrtajte f
PRIJAVNICA.
Podpisani se obvezno prijavljam kot naročnik ,, Roditelj s /tega tista", poljudnega vzgojeslovnega glasila za slovenske starše,
ki ga bo izdajala počenši s 1. IX. /937 Pedagoška centrala v Mariboru. Po prejemu 1. številke bom plačal naročnino
celoletno v znesku Din 24'—, polletno v znesku Din 12'—, četrtletno v znesku Din 6'—, mesečno v znesku Din 2'50 s čekovno položnico ali pa poverjeniku „Roditeljskega lista" na šoli
__________________________________________________________... v_________________________________________________________________
Točen naslov:
1937.
Podpis (čitljivo):



(. à»,».,
■





«Sí- ' . . ¿ ; «. iti;_____.. .;;„;..


--»-•.Ji....
■

jI t,r,	, . ■ ■ \s\ -