List 39. Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. Ko sem pisal o potrebi mlekarske zadruge, poudarjal sem, da ima naše kmetijsko gospodarstvo še najzanesljivišo zaslombo v živinoreji, katera je pa tudi v resnici mogočen del kmetijskega premoženja v naši domovini, in zato je umestno, da poznamo to vrednost na podlagi dejanskih razmer, kakoršne more nam razkazavati kmetijska statistika. Iz nje morejo kmetovalci marsikaj sklepati in tudi učite se, da popravijo, kar je pomanjkljivega. Zato hočem podati našim živinorejcem številke in pojasnila o stanju naše živinoreje na podlagi uradne statistike, katero sem z ozirom na kmetijstvo sploh sestavil. Našo deželo delijo po naravnih ozirih v 3 glavne dele, in sicer v pokrajino a p n enih planin, v pokrajino predplaninsko in v pokrajino kraškega gorovja. K prvi spada gorenjsko, k drugi dolenjsko, k tretji notranjsko. V celi deželi znaša število govedi 225.144,gter,> in sicer 1165 plem. bikov, 86.452 krav, 55.642 y 5335 17817 35 13348 20331 65 Ribnica . . . 5916 12508 47 Velike Lašče , • I 5351 8955 59 III. Vrhnika . . • • > 8926 14829 60 6601 14045 46 528S 9247 57 Postojna • • • 5093 12277 41 Bistrica . . • • • 3948 10502 37 Senožoče • • • 2684 6674 40 Vipava . . 5454 12050 45 6158 14410 42 Iz teh številk razvidi se, da je v primeri številu prebivalcev najmanj govedi v okrajih: Črnomelj, Rudolfovo, Kostanjevica, Krško, Bistrica, Tržič, Brd, Mokronog, Idrija, Postojna, Senožeče, sploh pod srednjo številko cele dežele, katero pa daleč presezajo okraji: Kamnik, Radolica, Zatičina, Kočevje, Lašče, Vrhnika, Lož, Kranjska gora, Loka, Trebno. To so pa tudi okraji, kjer je še precej povoljno stanje^ kmetovalcev. Najnižjo število govedi imajo okraji: Črnomelj, Kostanjevica, Krško, Rudolfovo. Temu vzrok je, da ondi prevaguje trtoreja, a vsem tem sme se trditi, da prav v teh okrajih gospodarstva zelo hirajo, ker trtoreja jim neredno in revno donaša prihodke, živine pa imajo le malo. Zato bi prav tem okrajem bilo želeti, da bi se bolje poprijeli govedoreje. Poleg govede (225.144 glav) ima Kranjska še sledeče druge živali, in sicer: 21.975 konj, 67.431 ovac, 15.636 koz, 79.134 prešičev, kar nam zopet dokazuje, da je na Kranjskem najbolj govedoreja zastopana, ko se na priliko Primorska peča bolj z ovčjerejo, posebno pa Istra. Na 1000 glav govedi pripada v L pokrajini 108 konj, 336 ovac, 247 prešičev, v II. „ 86 „ 194 „ 447 „ V III. „ 96 „ 492 „ 404 „ v vsi deželi 97 „ 298 „ 351 „ Iz tega moremo presoditi, da se kranjski kmetovalci najbolj z govedorejo in svinjerejo pečajo, vsaj pa le v izvožnji govedi in prešičev imajo nekaj dohodkov, ko žita le malo pridelajo in se jim še to slabo splačuje. V primeri z drugimi deželami kaže se Kranjska, da ima dovolj razvito skoro močno govedorejo in prav močno svinjerejo. To nam pojasnuje sledeča tabela: 315 Precej razvita je konjereja, posebno v pokrajini gorenjski, kjer znaša 17% od skupne svote govedi, v dolenjski pokrajini le 8*6%, v notranjski pokrajini 9'5%. Najmočnejša je konjereja v okrajih: Kadoljica, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana in Rudolfovo. Najmočnejšo svinjorejo imajo okraji: Rudolfovo, Krško, Kostanjevica, Mokronog, Metlika. Okraja Krško in Kostanjevica imata celo večje število prešičev od govedi. Temu povod je pa vsakako, da pridelujejo ti okraji dokaj koruze in krompirja, s katerim spitajo prešiče, za katere vsaj nekaj skupujejo, ker jih iz-vožnja z drugo surovino zarad pomanjkanja železnic premnogo stane. Dokaj manjša je pa svinjereja v gorenjskih okrajih, kjer tudi pridelki iz njiv navadno le govedi pridejo na korist. Najvažniše podučljive posledice pa moremo izvajati iz primerjenja številk, katere nam podaje sledeča tabela in iz katerih je mogoče presojevati, v koliko kranjska govedoreja zadostuje pravilom umne živinoreje, na priliko, kako je s številom za pleme odločenih bikov, v kaki razmeri je število krav, volov mladine itd. na avstr. ? miljo na 100 prebivalcev Pripada • • v vsi na v vsi na Avstriji Kranjskem Avstriji Kranjskem govedi . . 1423 1243 367 467 konj . . . 270 121 70 45 ovac . . 963 372 248 140 koz . . . 187 86 48 32 prešičev . 489 437 126 164 na skupno na skupno m Pripadajo v okrajih na enega bika število govedi število govedi na iuu mladih volov na luu krav I. Gorenjsko....... 60 krav 19*% volov 38-0% mlad. 577, mlad. voličev 35% telic Okraj Brdo . . . 82 „ 20-9% „ o9'2 /u n 79% n ii 36% n „ Kamnik . . 98 „ 19'0% „ 34-4°.'. „ 50% n •n 29% n „ Kranj . . . 53 „ L6 o /<| „ 38-07« „ 52% n ii 33% ii „ Tržič . . . 56 „ 15 6% „ on..id/ 657, n ii 33% n „ Loka . . . 33 „ 19-3% „ 38*3 /„ „ 47% w ii 34% ii „ Radoljica . . 78 „ 9-6°/0 , 37-7% „ 43% n n 31% n „ Kranjska gora 55 „ 12 3»/, „ 48 3% „ 68% n ii 48% ii Okolica Ljubljana . 51 „ 18-8% , 36-7% „ 56 7, n ii 39% n Mesto Ljubljana 230 „ ¦^'9 /o n 21-9% n 67% n 71 9% n Litija..... 168 „ 27 9% n 38-9»/,, „ 667« 11 11 37% - 77 II. Dolenjsko . , 138 „ 30-9% „ 35'5 /0 „ 52% yy 11 35% 11 Okraj Zatičina . . 54 n 18-4% „ r*' x o » 1277« n 11 41% 11 „ Trebno . . . 228 „ 27 9% „ 40"4% „ 677« n n 37% TJ „ Žužemberk . , 102 „ 39-8° 0 „ 27-1J/0 „ 29% fl n 24% 11 „ Rudolfovo 109 „ 35-R% „ O O O /q „ 45% 11 ii 36% 11 w Mokronog . , 165 „ 26-8% „ 37-27, „ 65% n ii 39% 11 w Radeče . . , 172 „ 33-1% „ 35-9% „ 577« 11 n 40% n „ Krško .... 155 „ 31-7% „ 36-1% „ 367« 11 ii 38% ii „ Kostanjevica 95 ,, 29-1% „ 38-1% ,, 397, »J w 48% n „ Metlika . . 159 „ 41-1% „ 300% „ 307, 11 ii 30% ii „ Črnomelj . . , 350 „ 43-9% „ 2977,, „ 34", n n 28% ii „ Kočevje . . 253 „ °4»° /0 » 2'J 2 /q „ 417, 11 yy *9% ii „ Ribnica . . . 154 „ 14-8% „ 43-1% „ 127% n ii 42°/,, n ., Velike Lašče 288 n 22*2 /0 „ 3v y /o » 107% n ii 40% ii III. Notranjsko 59 „ 24-1% „ 43-6% „ 547, n ii 40% n Okraj Vrhnika . . . 57 „ 22-0% „ 84-27. „ 1057« y) n 105% 11 „ Logatec . . . 47 „ 29*5 /0 „ 32-8%, „ 46% n ii 32% TJ „ Lož .... 297 , 308% „ 35-4% „ 45"/, n n 22% 11 „ Postojna . . . 233 „ 20-5% „ OOO /q « 52% n n 20% 11 „ Bistrica . . , 252 „ CO V /q ;; 24-8'V. , 34% n ii 16% 11 „ Senožeče . . . 163 „ 20-4% „ 369% „ 61% ii ii 27% 11 „ Vipava . . . 138 „ 23*2 /0 n 35*9 /0 „ 497, « ii 31% 11 „ Idrija .... 19 „ 20-0°/0 „ 33-6% „ 13% n n 27% 11 Cela dežela .... 74 „ 24'7% „ 36'3 /, „ KO0< 04 /Q ii " 33% 11 Iz teh številk zamoremo prav natančno presojevati razmere govedoreje na Kranjskem, posebno pa, ker so številke vseh okrajev navedene, kar je neobhodno potreba, kajti v vsi deželi šteti biki zadosto- vali bi popolnoma številu krav, namreč za 74 krav 1 plemensk bik. A vse drugače je ta prevažna razmera v marsikaterih okrajih, ki imajo veliko pomanjkanje na plemenskih bikih. (Dalje prih.) 322 Živinoreja na Kranjskem. Spisal Pr. Povše. (L>aJje.) Najslabše je v tej razmeri priskrbljen okraj črnomaljski, kjer je za 350 krav en bik, potem okraj Lož z 297 kravami, „ Vel. Lašče z 288 ,. „ Bistrica z 252 „ „ Kočevje z 253 „ „ Trebno z 228 „ „ Postojna z 233 ,, „ Kadeče s 172 ,, „ Senožeče s 165 „ „ Mokronog s 165 ,, „ Litija s 168 „ „ Metlika s 159 n „ Krško s 155 „ „ Ribnica s 154 „ Vsi ti okraji tedaj nikakor ne zadostujejo poglavitnemu pogoju umne in vspešne govedoreje, ker na Švicarskem, ki more vsem drugim deželam služiti v izgled glede govedoreje, določuje posebna deželna postava, da za vsakih 80 krav mora biti priskrbljen en plemensk bik in da mora za to skrbeti sleherna občina. Pa vzemimo, da se določi en bik za 100—125 krav, razvidno je, da tej razmeri zadostujejo večinoma le oxraji na Gorenjskem izvzemši okraj litijski, večinoma pa okraji na Dolenjske ji in Notranjskem ne, kakor nam zgoraj navedene številke dovolj jasno spri-'čujejo, da je v celi deželi le 14 okrajev, ki imajo manj od 100 krav za enega bika. Idrijski okraj je v tem o aru najboljše preskrbljen, ker za 19 krav je en bik. Navada je namreč v tem okraju blizo enako kakor v sosednjem primorskem okraju Cirkno, da spuščajo zelo mlade bike, katere potem režejo in za vprego porabijo, a prav to je tudi pomanjkljivo, ker niso plemenjaki dovolj razviti, toraj tudi čvrste govede ni pričakovati. Naj toraj poklicani krogi, ki imajo nalogo in dolžnost, varovati interese kmetovalcev in pospeševati njih blagor, delujejo na to, da se ta razmera zboljša, vsaj bo sleiiern priznati moral, koliko pripomore pravilnost vplemenenja k napredku govedoreje, kakor nam to kaj jasno dokazuje uredba cesarskih žrebčarskih postaj, katerim se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je naša konjereja tako lepo napredovala. Najrevniše je v tem oskrbljen okraj črnomeljski, kjer je itak jako revna živina. Ali moremo potem pričakovati zboljšanja, ako se rabi za pleme junec, ki je slaboten in poleg tega ima služiti za tako veliko število krav. Ali je potem čuda, da tožijo gospodarji, da se krave ne obrejijo? Ali ni to za gospodarja velika škoda, da mora kravo po trikrat, celo večkrat dope-ljavati k juncu in da se mu krava za več mesecev zakasni v teletenji, tako da včasih po 2 leti preteče, predno teleti. Kolika zguba na mleku, tako da je taka krava v pravo škodo gospodarju, ker žre zastonj, ne da bL gospodarju dajala najmanjšega dobička. Poleg potrate časa, katerega zgube hlapci, ko ponovljeno vodijo krave k juncu, zgubi tedaj gospodar kaj veliko na dohodku. To naj bi naši gospodarji prevdarili, morda bodo spoznali, kolike važnosti je za vspešno govedorejo, da je dovolj dobrih ter sposobnih plemenskih juncev priskrbljeno. Pravo domoljubno dolžnost bodo izpolnile naše kmetijske podružnice, če dosežejo s svojim vplivom, da se občine prepričajo o tej pre-važni zadevi, ter da občine same sklenejo skrbeti za to, da se v občini nastavi toliko plemenskih juncev, kolikor jih je treba, in sicer računši po 100 krav za enega junca. S tem, da se dotičnemu gospodarju iz občinske blagajne prizna kaka mala podpora, našli se bodo gospodarji, ki bodo redili bike in naj v obšir-niših občinah se za to skrbi, da se za posamezne vasi tako priskrbi, da ne bodo imele predaleč do plemenskih postaj, ker s tem bo prihranjeno dokaj potrate časa in gotovo je tudi, da nič kaj ne ugaja obrejenju izredno daljna gonja krave. Kmetijska družba pa naj blagovoli posebno navedenim okrajem, ki imajo toliko pomanjkanja plemenskih juncev, pomagati, ker tam je treba najprvo prihiteti v pomoč, kjer je sila najhujša. Pa tudi na kakovost ali dobre lastnosti plemenskih bikov bi morali naši gospodarje dohaj več skrbeti, ker nikdar ne smemo pozabiti, da od pokveke ni pri* čakovati kaj prida blaga! (Dalje prihodnjič) 330 Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. (DaJje.) Pa o tem bi moral toliko v dokaz pisati, da bi prekoračil namen mojega spisa, s katerim želim le pokazati posameznim okrajem naše domovine, da skušajo zboljšati, kar je najnujnišega in potrebnišega. Nadalje vidimo iz navedene tabele, da odpade na Kranjskem 247 odstotkov od svote govedi na vprežno živino, to je, na vole. Najmočnejši je ta odstotek na Dolenjskem z 309%, najmanjši pa na Gorenjskem z 191%, kjer opravljajo toliko poljska dela, kakor tudi prevožnjo blaga večinoma kouji, katerih posebno v okraju radoljškem, po Bohinjskem dokaj rede. Okraj radoliški ima le 9% volov, zato pa največ konj. Na Notranjskem ima okraj ložki največi odstotek volov, to pa tudi odtod prihaja, ker imajo v obloški pokrajini navado, da kupujejo suhe vole iz drugih krajev, katere potem bolje izredijo ter sposobne pripravijo za tržaške mesarje, ki v ta okraj pogostoma prihajajo kupovat vole za mesnice. Tudi je v tej pokrajini dokaj volov potrebnih za izvožnjo obilnega lesa iz on-dotnih gozdov do železnice. Iz tretje rubrike pa zamoremo razvideti, da se Kranjska močno peča z odrejevanjem mlade živine, ker od skupnega števila govedi odpade 36*3% na mlado živino. Najbolj se pečajo z odrejevanjem mlade živine sledeči okraji; Vrhnika z 84%, Kranjska gora z 47%, Ribnica z 43%, Trebno z 40%, Brdo z 39%, Litija z 39%, Kamnik z 38%. Kranj z 38%, Loka z 38%. Izredno močna je tedaj spodreja mlade živine v vrhniškem okraju, kjer boljši gospodarji večinoma vsa teleta privežejo za spodrejo in tudi še celo dokupujejo od drugih krajev mlado živino za nadaljno odrejo. Eazkazanih je 105 mladih voličev na vsakih 100 doraslih ali vprežnih volov. Sploh se naša dežela v od-rejevanji volov odlikuje, vsaj pa tudi naši sosedje v Primorskem vedo za to in so naši najboljši kupci za vole, katerih ondot doma posebno nekateri okraji kaj malo izpodrejajo, kakor nam morejo to spričati sledeče statistične številke: okraj tominski ima od skupnega števila govedi le 4*8% volov, okraj bovški celo le 0-27%, kanalski 19%. Sežana 28%. Prav tako je od skupnega števila govedi mlade živine, na priliko v okraju ajdovskem 18%, goriškem 13%, Sežani 10%, bovškem 20%. Dokaj se pečajo z izpodrejevanjem volov še sledeči okraji: Zatičina, Ribnica, Lašče z blizo enako množino, kakor vrhniški okraj (nad 100%), brdski z 79%? Litija z 67%, prav tako Trebno in Mokronog; Kranjska gora in Tržič z 62%, Senožeče z 61%, Sadeče z 57%, Postojna z 52%. Kamnik z 50%* Loka z 47%. Lož z 45, Radolica z 43% Kočevje z 41% itd. Nekoliko manjše je število mladih krav ali telic, katerih je 33% od skupne svote govedi. Najbolj se še pečajo z izpodrejevanjem telic — krav okraji: Vrhnika z 105, Kranjska gora z 48%, Lašče z 40%, Ribnica z 40, Radeče z 40%, Mokronog z 39%, Litija z 37%, Krško z 38%, Trebno z 38%, Rudolfovo z 36%, Brdo z 36%, najmanj pa okraji: Lož z 22%. Postojna z 20%, Bistrica z 16%. Prav iz teh številk pa moremo sledeče izvajati in spoznavati, koliko govedi (mladih volov in krav) more naša dežela vsako leto oddati ptujim kupcem. (Dalje prihodnjič.) 331 338 Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. (Dalje.) Računi se navadno, da je treba 50° 0 mladih vo-ličev za vedno nadomestilu starejih vprežnih volov in 30% telic za vedno nadomestilo starih krav. Pokrajina L ali Gorenjska ima 39.532 krav. Za redno nadomestilo treba je 30%, torej 11.859 glav, volov pa ima.....17.969 glav, za te treba je 50% za redno nadomestilo, torej......... 8984 ,. torej skupno.......... 20.843 glav, od mlade živine, katere pa ima ta pokrajina ........... 35.501 ,. tako da preostaje za odprodajo . . . 14.656 ,. Pokrajina II. ali Dolenjska šteje krav........29.040 glav, za te 30% nadomestilo, torej..... 8712 ,, volov pa......27.015 glav, za te 50% nadomestila, torej .... 13.507 „ skupno za nadomestilo ......22.219 glav. od skupne svote mlade živine, katere ima ta pokrajina.......31.069 „ tako, da tudi tej pokrajini preostajo za odprodajo na leto..... . «850 „ Pokrajina III. ali Notranjska šteje 17.8s0 krav, za te 30%, nadomestila torej.......... 5364 „ volov pa 10.658, za te 50% nadomestila, torej............ Otj&v n skupno za nadomestilo ......10.693 glav, od skupne svote mlade živine, katere ima ta pokrajina.......19.267 „ tako, da preostaje za odprodajo še . . 8.584 „ 1 Naša dežela toraj zamore na leto odprodati doma in izven dežele p tujim kupcem 32 080 glav, za kar s izkupi gotovo lepa sveta, katera pa bi bila še mnogo veča, ko bi bolje skrbeli za res žlahtno živino, katera bi še bolje vabila ptujcev kupcev v deželo. Tu je še vir, kateri bi nam obilniših dohodkov prinašati mogel, ne mudimo tedaj zboljšati ga! Prienačimo še število mladine živine s številom krav, da moremo presoditi, koliko mlade govede pripada na pr. na slehernih 10 krav. V I. pokrajini (Gorenjsko) je 39.532 krav in 35.501 mlade govedi, torej na 10 krav 8*9 telet; v II. pokrajini (Dolenjsko) je 29.050 krav in 31.069 mlade govedi, torej na 10 krav 10*6 telet; v III. pokrajini (Notranjska) je 17.880 krav in 19.267 mlade govedi, torej na 10 krav 107 telet, ali v celi deželi je 86.452 krav in 85.837 mlade govedi, torej na 10 krav 9-9 telet. Ce primerjamo te številke z onimi v drugih deželah, razvideti moremo, da Kranjska spada v vrsto onih dežel, ki se v našem cesarstvu odlikujejo po veči odreji mlade govede. 339 Kranjska ima na 10 krav 9*9 telet, Štajerska ., „ 10 „ " 8*0 ,, Koroška „ „ — „ 11*6 „ Sicer pa so posamezni okraji še dokaj močneji v tem oziru, tako: okraj Zgornji Zeiring 17, Obenvolz 19, Judenburg 15 (Štajersko), Murau 14, Špital na Koroškem 13, Št. Vid na Koroškem 14, Slov. Bistrica na Štajerskem 15. Ampezzo na Tirolskem 19, Landek in Sarntal na Tirolskem 17. Pa tudi nekateri okraji v naši domovini se jako odlikujejo v tem, tako okraj Vrhnika z 22*7, Zatičina z 139, Trebno z 13*8, Litija z U'8, Kranjska gora z 12 5, Kostanjevica z 117, Radeče z 1T6, Krško z 11*2, Mokronog z 10, Metlika z 10, Eibnica z 10, Velike Lašiče z 10, Rudolfovo 10. Za naše narodno-gospodarske razmere je kaj zanimivo vedeti, za koliko je naša govedoreja v poslednjem desetletji napredovala Da bodo posamesni okraji našo domovino zamogli presoditi to, podajem preraču-neno sledečo tabelo: Te številke kažejo, da se je število govedi na Kranjskem v preteklem desetletji dokaj, in sicer za 18% pomnožilo. Najbolj se je pomnožila goved v po-•krajini L (Gorenjsko), in sicer za 21%> v II. pokrajini za 18%, v III. (notranjski) pa manj, in sicer za 13%. Izredno visoko število pomnožitve kaže okraj zatiški; res je, da tam se je tudi pridelovanje detelje silno, kakor nikjer drugod v deželi, pomnožilo; vendar pa mora biti pri štetvi kak pogrešek. (Gosp. J. K. se zahvaljujem za doposlano opazko, katera me je dovedla, da sem stvar vsestransko preiskoval. Tudi meni dozdevalo se je, da je tu kaka 4- + 1 Število govedi oŠ 2^ Mlada goved a3 e8 i Pokrajine oziroma okraji ^ačuii tevil nožit ali njšai * 5 > 3 S 1. 1869 1. 1880 5>M o S 1. 1869. 1. 1880 3 = © S P-i N I. Gorenjsko...... . 76989 93658 121 |- 21"/,, 24735 35501 143 + 43% Brdo . . . ? 7836 8801 112 1-12% 2749 3457 125 + 25%, Kamnik . . 8711 10196 117 hI 7% 2737 3507 128 + 28% Kranj . . . 9645 11734 121 h-21% 2944 4466 151 + 51% Tržič . . . 1687 2255 133 M3% 438 885 202 +102% Loka .... 10478 13160 125 L25% 3572 5046 141 + 41% Radoljica . . 11198 12032 108 - 8% 4164 4545 109 + 9% Kranjska gora 2906 3904 134 l-34"/o 1192 1889 158 + 58% Ljubljana . . 15958 20416 128 -28% 4601 7519 163 - 63% Mesto Ljubljana 951 935 98 - 2% 167 *05 122 -- 22% Litija . . . 7619 10225 135 +35 % 2171 3982 183 - 83% II. Dolenjsko . 73431 87334 118 +18 7o 19127 31069 162 + 62% Zatičina . . 4458 7939 180 +80% 1137 3739 320 +220% Trebno . . 5632 5813 103 + 3 "/o 1476 2354 158 1 OO /0 Eudolfovo . . 7723 10059 130 +30% 1579 3350 212 + 112% Žužemberk 3294 4754 144 +44% 855 1311 153 | + 53% Mokronog . . 4436 5400 121 +21°/,, 1194 2010 168 + 68% Radeče . . . 3359 3926 117 +17% 708 1413 199 + 99% Krško . . . 4699 5366 114 +14% 1037 1935 186 + 86 "/0 Kostanjevica 3462 4101 118 +18% 718 1561 217 +117% Metlika . . 8371 10026 119 1 lv /O 1774 3015 169 + 69% Črnomelj . i 5430 5335 98 90/ * In 1662 1586 95 j - 5»/,, Kočevje . . > 11884 13348 112 -12% 2930 4104 140 + 40%, Ribnica . . . 5887 5916 1004 L 4% 2235 2555 114 + 14% Velike Lašče 4796 5351 111 -11% 1822 2136 127 + 27% III. Notranjske ) . 39117 44152 113 + 13% 11396 15261 133 + 33%. Vrhnika . . . 7742 8926 115 +15% 2530 3513 139 + 39% Logatec . . . 6057 6601 109 - 9% 1900 2169 114 + 147,, Lož..... 4908 5288 107 - 7%, 1542 1872 121 + 21% Postojna . . . 5174 5093 98 - 2% 1408 1707 121 + 21%, Bistrica . . . 2965 3948 133 -33% 417 980 235 +135% Senožeče . . . 2576 2684 104 -4% 924 987 105 + 5% Vipava .... 4796 5454 113 -13% 1420 1958 137 + 37% Idrija .... 4899 6158 125 +25% 1255 2075 165 - 65% Cela dežela . . 189540 225144 118 rl8% 55258 81831 148 + 48*/o pomota in našel sem, da mora biti pomota v tem, da veljajo številke za Metliko, katere so navedene za Črnomelj, ker ni misliti, da bi se v okraju Metliki pomnožila goved od 5430 na 10026 glav, nasprotno pa v okraju črnomeljskem znižala od 8371 na 5335. Ko bi moje prenarejene številke smele veljati, bi podala se kot poprečna številka 44 za metliški in 56 za črnomaljski okraj. To sem naznanil tudi velesl. kmetijskemu ministerstvu. Nemogoče pa mi je, na lastno roko tako preminjati številke, katere so povzete iz uradne statistike, izdane od centralnega statističnega c. kr. ravnateljstva, ker potem se podere vsa statistika, ko bi vsakater po svojem mnenji prenarejal stavke. Žal, da smo še v začetku, še v prvih pojavih statistike ter da je ta še zelo pomanjkljiva. Upajmo, da bodo prihodnje štetve bolj natančne in vestne!) (Dalje prihodnjič.) 340 List 44. Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. (Dalje in konec.) Srednjo številko 18% ^od cele dežele prekoračujejo v tem še okraji: Litija, Žužemberk, Tržič, Kranjska gora in Idrija. ^Žall! da se je število govedi celo znižalo v okrajih Črnomelj in Postojna, in sicer za 2°/0, kar je jako obžalovati, ker itak uže v teh okrajih vlada velika beda, vsaj vzemimo le uradni dnevnik in videli bomo, koliko javnih dražeb, v tem listu objavljenih, pripada prav na te okraje! K temu je v črnomaljskem okraju sicer poleg občne revščine pripomogla tudi živinska kužna bolezen, ki je mnogo govedi pobrala. Naj bi si. vlada in kmetijska družba prav na ta okraj obrnili vso pozornost ter pripomogle, da se ondotna govedoreja zboljša. Res niso ondotni pašniki kaj posebno prida, pa vendar ima ta okraj dokaj pašnikov in travnikov (17.036 oralov pašnikov in 5973 oralov travnikov in 4430 oralov pašnikov z lesom ter 11.842 oralov senožeti z lesom) in nekaj se bo še dalo doseči, ako bodo ondotni kmetovalci podpirani s podukom in z dobro plemensko govedo. Saj sem ravnokar omenjal, da prav v tem okraju pripada 350 krav na enega plemenjaka. Za ta od dežele po visokem gorovju nekako odločeirifr kraj bi pač morda bilo pravično in tudi umestno, akV bi se zarad ondotne revščine izjemoma pošiljali plemenski junci brezplačno v okraj, kajti ondotni gospo- darji so v ogromni večini malopremožni, da bi, če tudi po znižani ceni, kupovali pleraenjakov; tudi imajo jako daleč do krajev, kjer se plemenjaki navadno prodajajo. V ta okraj je pa tudi v istini dosedaj le jako malo plemenske govedi prišlo, ki se od kmetijske družbe iz državnih subvencij kupuje in razdeluje po deželi. Iz uradnih zapisnikov o razdelitvah plemenske govedi razvidno je, da od leta 1869., odkar je visoko kmetijsko ministerstvo pričelo deliti podpore za po-vzdigo govedoreja do 1. 1885. je prišlo v okraje: Radoljica 51 belanskih bikov, 54 belanskih telic, 3 muricodolski biki in 3 muricodolske telice. Kranjska gora 24 belanskih bikov, 17 belanskih telic. Tržič 6 belanskih bikov, 13 belanskih telic. Kranj 30 belanskih bikov, 63 belanskih telic in 7 muricodolskih bikov. Loka 22 belanskih bikov, 28 belanskih telic, 12 muricodolskih bikov in 2 L muricodolskih telic. Kamnik 4 belanski biki, 15 muricodolskih bikov in 11 muricodolskih telic. Brd 17 muricodolskih bikov, 5 muricodolskih telic in 2 belanski telici. Okolica Ljubljana 63 muricolskih bikov, 94 muricodolskih telic, 28 belanskih bikov in 20 belanskih telic. Litija 6 muricodolskih bikov, 2 muricodolski telici, 1 belanski bik in 2 belanski telici. Z a ti čina 13 muricodolskih bikov, 3 muricodolske telice, 1 belanski bik in 2 belanski telici. Trebn o 3 muricodolski biki in 8 muricodolskih telic. Radeče 5 muricodolskih bikov, 1 muricodolska te-lica, 4 belanski biki in 1 belanska telica. Krško 10 muricodolskih bikov in 14 muricodolskih telic Kostanjevica 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice. Rudolfovo 17 muricodolskih bikov in 10 muricodolskih telic. Mokronog 2 muricodolska bika m 3 muricodolske telice. Metlika 4 muricodolski biki, 1 muricodolska telica in 3 belanski biki. Črnomelj 1 muricodolski bik. Kočevje 9 muricodolskih bikov, 3 telice in 3 belanski biki. Velike Lašče 3 muricodolski biki in 2 muricodolski telici. Ribnica 7 muricodolskih bikov in 2 muricodolski telici. Lož 8 muricodolskih bikov. Logatec 22 muricodolskih bikov in 12 muricodolskih telic. Vrhnika 16 muricodolskih bikov in 2 muricodolski telici. Postojna 14 muricodolskih bikov, 22 muricodolskih telic in 2 belanska bika. Vipava 9 muricodolskih bikov, 10 muricodolskih telic in 1 belanski bik. Idrija 5 muricodolskih bikov, 3 muricodolske telice, 4 belanski biki in 3 belanske telice. Bistrica 3 muricodolski biki in 2 muricodolski telici. Senožeče 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice. Skupno torej 268 bikov in 238 telic muricodolskega, in L84 ,, ,, 277 „ belanskega plemena. Res je, da so okraji, ki so le malo plemenjakov dobili, sami krivi, vendar mora modro postopanje vedno jemati v poštev poleg revščine tudi maloskrbnost, indoienco ljudstva, katero se skuša prav z darili odpraviti ! Upajmo, da bo naša kmetijska družba se tudi na te zanemarjene okraje ozrla in poskusila tudi ondot živinorejce k boljšemu dovesti! Povdarjai sem, da se vendar le še nekaj zamore doseči v črnomaljskem okraju, ako je le dobra volja, pravi navod in vstrajaost. in dandanes, ko je edina še živinoreja, ki se še splačuje gospodarjem, treba na to neumorno delovati, da se ta zboljša posebno pa v takih okrajih, ki so tako slabo oskrbljeni z dobrimi cestami, ki so skoro dan hoda oddaljeni jd /.eleznic, tako, da je za nje ie živina, ki more peš hoditi daljne poti, še kaj vredna. Domoljubi v črnomaljskem okraji pa naj ne obupajo, saj je celo tužna Čičarija za 2370 napredovala v število goveje živine. Pa tudi drugi okraji naj pomnožijo govedorejo ter odločijo v to en del nj?v za pridelovanje dobre umetne krme (detelje, vsejanih trav, zelene koruze, krmenske pese itd.), ker pri današnjih razmerah more naš, kmetovalec le še v živinoreji najti rešitev. Z radostjo pa moram tudi priznati, da se je govedoreja na Kranjskem v preteklem desetletji ne le po številu, ampak tudi po kakovosti in dobroti zboljšala Denarna podpo.a katero je kmetijsko ministerstvo po naši kmetijski družbi razdelilo po deželi, je gotovo obilno dobrega provzročila, in ko bi bile vse državne denarne podpore tako vspešno porabljene, gotovo bi postal tudi jaz iskren zagovornik takega postopanja. Da bi naši živinorejci le vstrajno in vedno po določeni poti napredovali in na to delovai, da bi posa-mesne pokrajine še to dosegle, da bi bila vsa goveda enakolična. Kako je to lepo pa tudi za kupčijo koristno, da se nahaja v širni pokrajini le goveda ene sorte. Tako na pr. ima cela belanska dolina le cikasto živino, ves gorenji Štajer le sivo muricodolsko goved, ves Pincgav le pmcgavske cike itd. Uže sedaj prihajajo kupci iz Italije in Nemčije, posebno iz Bavarskega, po našo goved, in ko bi našli trge z lepo enakolično živino, zagotovljeni smemo biti, da bi še več jih prihajalo na naše trge. Sedaj se bliža taki enakoličnosti le Gorenjsko, krog Ljubljane je vse polno mešanice; poleg sivke, plavka, pobg te dima, poleg te črna itd. celo v enem hlevu se take razlike nahajajo. Posebno krog grajščine Fužinske se taka razlika nahaja. Silno je prav ta grajščina pripomogla, da se dokaj lepili goved v okolici nahaja. Naj bi naši gospodarji le na to še ozirali se, ko vodijo krave k oplemenenju, da izbero onega bika, od katerega imajo pričakovati njih nameram najprimernišega vspeha. Komur je mar za mleko, posebno za veliko mleka, naj zbira holandskega bika; kdor želi dobrega mleka, naj prosi za pincgav-skega ali še bolje za dimastega Švicarja-Montafunerja ali Untenvaldenca; komur pa je mar izpodrejati za vprego sposobno čvrsto goved, ta naj izbira sivega muricodolskega plemenjaka. — Na omenjeni grajščini, koje gospodarstvo je pač v prelep izgled celi deželi, je nastavljeno tudi za poskušnjo dimasto „švicskotf pleme, ki je jako mlečno in tudi silno krepkega života. Kolikor sploh govejih plemen poznam, in teh poznam mnogo, za nobeno nisem toliko prepričan, kot za dimasto švicarsko, ker to je goved silno mlečna (gostega mleka), izredno krepkega života in čvrstih nog. Goriška kmetijska družba je za „Krasa vpeljala švicsko Untenvaldensko pleme in kmetovalci kraški so s tem plemenom jako zadovoljni, ko se poprej niso mogli navdušiti za nobeno vpeljano drugo pleme. Untenval-denska švicka (ne švajcarsko, ker le en kanton se kliče švicki) pokrajina pa je tudi silno kamnita in gorata, 346 ¦v zato je tudi ondotna goved jako utrjena. Zal, da je nekoliko pretemno-dimaste barve, ko bi bila bolj siva, bi je pač boljše ne bilo za naše razmere. Skrbimo toraj, da bomo zenačili našo goved, da jo tudi dobro oskrbujemo in krmimo in upati smemo, da pridobimo dobro ime v ptujini, ki bo pošiljala stalnih kupcev na naše živinske trge. Naši državni poslanci naj vedno skrbijo za to, da se našim avstrijskim živinorejcem zagotovi vspešnost reje ter da se jih veruje ptuje konkurence, ki je nas itak na žitnem trgu popolnoma vničila. Visoka vlada pa naj bode prepričana, da bodo naši živinorejci se še v obširniši množini poprijeli govedoreje, da bodo zamogli zadostovati trgu in konsumu po domačih mestih Dunaj itd., vsaj dokazuje uradna statistika, da se je na Kranjskem reja mlade živine v minulem desetletji za celih 48% pomnožila, tako tudi po dragih, posebno planinskih deželah. Jalov je tedaj ugovor velikih dunajskih mestjanov, da ni dovolj domače govede za trg mesarski, da mora prihajati pitana živina iz Eumunije, Ruskega itd. Pa saj nizka cena jasno oporeka tam ugovorom, menda dunajski židje hočejo imeti monopol, ubogi živinorejec pa naj se zadovoli z bornim dohodkom. — 347