spedilione ln abbonsment« postale — Poitnlns platana t gotovini
Leto XXVI.
Ljubi
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za */* leta 50 lir, za '/< leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te denska izdaja letno 50 lir. PJača in toži sevLjubljanl.
TRGOVSKI
Številka 25.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61
^	_	_	-	-	.	Rokopisov	ne	vračamo. —
Časopis za trgovino, Industrllo, obrt la danarnlštvo
nici v Ljubljani St. 11.853.
iONCESSIONABlO ESCLOSIVO per la pubblicitft dl provenienca i ta liana ed eitera:
STITUTO ECONOMICO ITALI ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima [STITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO, Via GLazzaLilO
Liubliana, petek 26. marca 1943-XXI
Evropsko sodelovanje pri proizvodnji umetnih tkiv
Izhaia ,vsab .to™k
___________m	petek
Iz italijanskega gospodarstva
Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je objavil, da je bilo v Evropi (brez Sovjetske unije) v zadnjih petih predvojnih letih pose-lana površina zemlje zmanjšala manj ko 20 odstotkov vse evropske površine in približno tri petine orne zemlje. Pridelovalne razmere so bile približno iste ko v petih letih pred prvo svetovno vojno. Pač pa so nastale nekatere spremembe. Dočim se je v severni in srednji Evropi z žitom obde-delana površina zemlje zmanjšala za 9 odstotkov, se je v jugovzhodnih državah povečala za 12 odstotkov. Nadalje se je na splošno povečala gojitev pšenice in koruze, gojitev rži in ječmena pa se je zmanjšala.
Medministrski odbor za oskrbo
in cene je zasedal pod Ducejevim predsedstvom 9. marca ter je zlasti proučil stanje rudarske proizvodnje. Odbor je poudaril prizadevanja rudarske industrije, da pridobi deželi za izvoz potrebne surovine. Odbor je potrdil stop za cene za rudarske proizvode. Do-volil je, da država izda potrebne ukrepe za povečanje proizvodnje nekaterih surovin, kakor žvepla, svinca, cinka, mangana, boksita in železnega pirita. Končno je odbor razpravljal o pridobivanju in razr deljevanju nekaterih kromovih rudnin, ki so za vojno industrijo posebno važne.
S. A. ludustria Gonima Siiite-tica v Milanu, ki se je ustanovila 1. 1939. z glavnico 50 milijonov lir in s sodelovanjem državnega zavoda za obnovo industrije (1R1) ter družbe Pirelli, je izdelaLa velik investicijski program. Po tem načrtu bi se v petih letih izdalo za nove investicije 850 milijonov lir. Da se olajša izvajanje tega načrta, bo dajala italijanska država družbi pet let po 85 milijonov lir letnega prispevka.
47. sejem v Veroni, ki se je zaključil 15. marca in ki je trajal 6 dni, je dosegel velik uspeh. Na sejm je bilo prignanih nad 4000 konj, ki so bili prodani v 3 dneh. Po podatkih sejmske uprave se je za časa sejma sklenilo kupčij za 65 milijonov lir.
Italijansko-bolgarski dogovor o organizaciji blagovnega prometa med Italijo in Bolgarijo skozi Albanijo se začenja uresničevati. Bolgarska je že dobila v Antivariju posebno svobodno cono. Sedaj pa je kraljevi namestnik za Albanijo podpisal dekret, po katerem se more takoj pričeti zidati cesta od Pristanišč Durazzo in Antivari proti bolgarski meji. Z napravo te transbalkanske ceste bo mogoč tudi avtomobilski tovorni promet med Italijo in Bolgarsko.
Blagovni promet med Italijo in Dansko se bo po novi pogodbi povečal in bo dosegel vrednost 150 milijonov lir, dočim prej ni Presegel vsote od 60—80 milijonov lir. Tudi če se upošteva zvišanje cen, pomeni novi dogovor močno okrepitev trgovine med Italijo in Dansko. Italija bo uvažala iz Danske zlasti živino, ri-barske proizvode in posebne danske stroje, na Dansko pa bo izvažala sadje, tekstilno blago in vino.
Žična vzpenjača, ki bo vezala Genovo s plovnimi rekami Padske nižine, bo po vesti neke rimske
Najostrejše britansko orožje proti evropski celini je blokada, ki naj odreže Evropo od čezmorskih dovozov. Da se ta angleška želja ni posrečila, piše zadnji »Siidost-Echo«, je zasluga obeh daleko-vidnih nemških štiriletk. Na podlagi teh je mogla Nemčija iz nemških surovin proizvajati najvažnejše izdelke za vojno, da je bila obrambno gospodarsko od dovoza surovin neodvisna. Tako je proizvajala gonilna kuriva, lahke ko-vine, buno, umetna blaga, umetne tkanine itd. Prav tako pa je tudi Italija v celoti izkoristila vse možnosti za proizvajanje novih izdelkov. 2e pred začetkom te vojne dosežena kapaciteta novih proizvodenj je bila zadostna, da popolnoma pokrije potrebo na surovinah.
Večina drugih evropskih držav pa ni bila tako previdna in je računala na nemotene dovoze iz čezmorskih dežel. Ni se posrečil tudi račun Anglije, da bi z blokado vse Evrope propadli zavezniki Osi zaradi pomanjkanja blaga in da bi morala Os tem dajati iz svojih zalog. Kajti te države niso čakale, da bodo popolnoma odrezane, temveč skrbele, da si same pomagajo in to novo evropsko sodelovanje se je zlasti pokazalo pr,i proizvajanju umetnih tkiv.
V Italiji in Nemčiji se je razvijala proizvodnja umetnih tkiv že leta dolgo z ustanavljanjem novih in razširjevanjem starih tovarn za umetno svilo, lanital, PCA tkiva in perlon-zavodov ter tovarn za stanično volno. Istočasno se je silno razširila podlaga za umetna tkiva, da se danes ne uporabljajo kot surovina za umetno svilo in stanično volno samo smrečne sta-ničnine, temveč tudi borovina, bukovina, slama, trsje in krompirno zelje. Poleg tega se uporabljajo za izdelovanje lanitala posneto mleko in kalcijev karbid z aperlon-svilo. Tako Italija ko Nemčija sta bile torej dobro pripravljene ob izbruhu konflikta.
Precej drugačen pa je bil tedaj položaj v skoraj vseh -evropskih državah. Ko je angleška blokada zadela tudi nevtralne države in tudi prejšnje angleške zaveznike, so bile te nakrat postavljene pred problem, kako se oskrbeti v zadostni meri s tekstilnim blagom. Povsod so se zato morala začeti prizadevanja za ustanovitev tovarn za umetna tkiva. Dostikrat so se te tovarne ustanovile v ozkem sodelovanju z Italijo in Nemčijo.
Nove tovarne na jugovzhodu
V jugovzhodni Evropi se bavijo z načrti ustanovitve tovarn za umetno svilo in stanično volno Slovaška, Madžarska, Romunija, i vaška j® ustanovila s pomočjo d. d. Dinamit-Nobel v Bratislavi in od Praške družbe finansirane kemične industrije srednje veliko
agencije, postavljena. Vzpenjača bo dolga okoli 35 km ,in bo lahko na leto prepeljala 5 milijonov ton blaga.
tovarno za stanično volno, ki ozko sodeluje z I. G. Farben. Na Madžarskem zida Madžarska Visoosa d. d. prvo tovarno za stanično volno. Kot surovina bo služila tej tovarni smrekova staničnina iz Norveške. Romunska Viscosa Roma-neasca trenutno razširja svojo tovarno stanične volne v Lupeni. Na Bolgarskem so začeli zidati prvo tovarno za umetna tkiva.
Druge države
Dosedaj edini švedski producent stanične volne d. d. Svensk Konst-silke gradi novo tovarno za umetno svilo in stanično volno, pripravlja pa se še tretja tovarna za stanično volno. Edina norveška tovarna za umetno svilo in stanično volno Notoden je naročila v Nemčiji stroje za razširjenje svojih obratov. Ustanovila pa se je še neka družba, ki naj postane vele-producent za umetna tkiva.
Tudi zapadno evropske države imajo velike načrte glede pridobivanja umetnih tkiv. Švicarska družba Soc. de la Viscose Suisse, Emmenbrucke, ki je dosedaj izdelovala stanično volno samo za po-skušnjo, jo bo sedaj začela izdelovati na debelo. Tudi neka druga tovarna je začela izdelovati stanično volno. V Nizozemski izdeluje velik koncern za umetno svilo Algemeene Kunstzijde Unie sedaj tudi sama stanično volno. Pripravlja pa se tudi na proizvodnjo umetnih tkiv iz slame. V Belgiji S ) se že 1. 1935. izvedli poskusi za izdelovanje stanične volne. Izvedla jih je družba Fabelta, ki je šele sedaj zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga ustanovila Soc. Bel-g<> de Fibranne, ki je v ozkem sodelovanju z nemškimi tovarnami. V Franciji sodeluje v skupni družbi francoske industrije umetne svile France Rayon neka nemška družba, ki pomaga francoski
družbi s stroji in z dobavo sta-ničnine.
Od evropskih držav dela Italija stalno za nadaljnje razširjenje svojih tovarn za umetno svilo in stanično volno. Snia Viscosa, ki je vodilni italijanski producent umetnih tkiv, je imela posebne uspehe z zasaditvijo trsja v zamočvirjeni delti reke Pad. Tudi Španija je vstopila v vrste evropskih producentov stanične volne. Kot prvo špansko podjetje je dobila družba Felasa ugodnosti po industrijskem zakonu ter je na podlagi teh ugodnost' postavila tovarno za stanično volno v Mirandi. Nekoliko kasneje so ustanovile španske banke Snia-ce, družbo za izdelovanje umetnih tkiv. Tehnično vodstvo pri tej druzDi je prevzela Snia Viscosa. Poleg tega namerava družba Ce-lulosa Aila začeti izdelovati v razum obratih celulozo za umetno svilo tudi iz listov palm in sladkornega trsa. V Španiji pa se namerava tudi povečati gojitev rastlin, iz katerih se morejo izdelovati umetna tkiva.
Od italijanske skupine Snia Viscosa izdelani postopek, po katerem se iz posnetega mleka izdeluje lanital, je bil oddan raznim evropskim državam kot licenca. Po začetnih težavah se je proizvodnja lanitala zelo razveseljivo razvila.
Iz tega pregleda se vidi, da niso zaradi vpliva vojne postale glede oskrbe tekstilnimi tkaninami avtarkične le osne sile, temveč skušajo to postati vse evropsKe države. Ker so v te tovarne investirani velikanski kapitaii, bodo te tovarne obratovale tudi po vojni. Pri tem je posebno značilno, kako italijanske in nemške družbe pomagajo v okviru evropskega gospodarskega sodelovanja drugim deželam, da si ustanove lastno industrijo stanične volne in umetne svile.
Cena 0'80
Vse te organizacije so v sedanji vojni pokazale izredno prožnost. One izvajajo direktive in nadzorstvo v imenu države na posameznih področjih in sicer v najtesnejšem sodelovanju z odločilnimi državnimi uradi. Istočasno so te organizacije poskrbele za razmestitev podjetij po vsem državnem ozemlju, kolikor je to zahtevala potrošnja. Že pred vojno, še bolj pa v sedanji vojni, so se mnoge države naslonile na korporativno organizirano trgovino. Tako sta Italija in Nemčija uresničili načelo samouprave in zasebne iniciative v okviru smernic, ki jih daje država.
Po zmagi nemškega in zavezniškega orožja čakajo nemško trgovino vse večje in važnejše naloge, nego so bile one, ki jih je imela v začetku vojne. V vzhodnih pokrajinah in v poljski generalni guberniji se je organizacija trgovine z nemškimi elementi ze močno utrdila. Mnogo večje so naloge nemških trgovskih podjetij v ruskih zasedenih conah. Rezultat dvajsetletnega kolektivnega gospodarstva sta popolna dezorgaiuzacija in gospodarski polom dežele, ki je tako bogata. Pomisliti je treba še na uničenja, ki jih je povzročila sedanja vojna, potem j«: slika sedanjega položaja dovolj jasna. Kolektivne organizacije seveda ni mogoče kar na hitro roko spremeniti v zapadno. 2e zadržanje prebivalstva, ki se je odvadilo sleherne oblike neodvisnega in samostojnega dela, tega ne bi pripustilo. Ta neizmerni prostor kliče po iniciativnosti evropskih ljudi, po industrijcih in delodajalcih.
Iz tega razloga so se nemški trgovci naselili v onih conah, kjer razvijajo kot pooblaščenci nemške uprave plodovitno delavnost za vzpostavitev gospodarstva na ruski zemlji. Trgovski izvedenci morajo imeti veliko spretnost, da navežejo gospodarstvo neizmernega vzhodnega prostora z evropskim. Neogibno je sodelovanje najspret-nejših trgovcev iz vse Evrope.
Za uspeh evropskega gospodarstva je potrebna in bo ostala potrebna zasebna iniciativa, katere ne more nadomestiti nikaka državna organizacija. To dokazuje že polom sovjetskega kolektivizma. Zato se mora zasebno gospodarstvo izpopolniti z direktivami države. Glavni smoter trgovine bo povsod ohranitev in pospeševanje stika med vsemi produktivnimi silami ne samo v lastni državi, ampak tudi onstran državnih meja med proizvajalnimi silami vseh držav.
Izvajanje turško-madžar-ske trgovinske pogodbe
Carigrajski izvozniki so sj ma-džarsko-turško trgovinsko pogodbo, ki je bila podpisana 24. februarja v Budapešti, zelo zadovoljni. Potrebne priprave za njeno izvajanje so se že začele. Po novi pogodbi bo dobavljala Turčija Madžarski zlasti ovčjo volno, oljnate rastline, bombaž in bombažne odpadke. Madžarska bo kompenzirala dobavo bombaža med drugim z dobavo lOOOft sladkorja. Pogoji za prevzem kontingentov so že določeni. Sladkor bo poslan še ta teden, nakar pošlje Turčija na Madžarsko bombaž.
Nemška trgovina v sedanii volni
Pod tem naslovom priobčuje rimski list >Autarchia e Cominer-cio« članek z naslednjimi izvajanji:
2e ob izbruhu vojne so bile v nemškem zasebnem gospodarstvu organizacije, ki so nadzorovale in vodile podjetja. Te organizacije so jamčile za neposredno in brezpogojno uresničenje smernic, ki jih je dajala država nemški trgovini. Nad milijon nemških trgovinskih podjetij je bilo včlanjenih v >Reichsgruppe«. Na ta način organizirana podjetja so se sčasoma prepričala, da sta vodstvo in nadzorstvo s strani države le v korist posameznikov in celote, čeprav se mora posameznik včasi odreči kaki koristi v blagor skupnosti. Zato ni bilo težko spraviti nemške trgovine v okvir vojnega gospodarstva, ki je naložilo trgovcem nove naloge in dolžnosti.
Izkušnja je pokazala, da je v vojnem času decentralizirana trgovina, ki sloni na odgovornosti slehernega trgovca, največjega po-
mena za preskrbo prebivalstva. Pokazalo se je tudi, da razpolagajo manjša in srednja podjetja z delovnimi močmi, ki jih v večini primerov predstavljajo sorodniki.
Še nikoli niso bile: naloge in odgovornost političnega značaja, ki jih imajo trgovci, tako očitne kakor prav v sedanjem trenutku.
V	zadnjih treh letih se je pokazalo, da je avtonomno upravljana organizacija nemške trgovine na višku. »Reichsgruppe« predstavlja celotno organizacijo vseh podjetij v Nemčiji ter ima še pet podrejenih gospodarskih skupin, ki predstavljajo trgovino na debelo, zj-nanjo trgovino, trgovino na drobno, potujoče prodajalce, posredovalce in zadruge. Vsaka od teh korporativnih skupin ima še svoje strokovne skupine, ki sodelujejo v posameznih področjih v obliki konzorcijev. Trgovina je poleg tega zastopana tudi v okrožnih gospodarskih zbornicah, kakor tudi v pokrajinskih zbornicah za industrijo in trgovino.
Preureditev komercialne in kontrolne službe pri ravnateljstvu železnic v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Iz prometno-komerci-alnega oddelka ravnateljstva železnic v Ljubljani se izloča komercialni odsek. Zato dobi oddelek naziv »Prometni oddelek«.
Komercialni odsek je neposredno podrejen ravnatelju ob kontroli Delegacije vzhodnih železnic.
Člen 2. — Ustanavlja se »Odsek za kontrolo dohodkov« s področjem enakega urada bivših jugoslovanskih železnic, ki je imel svoj sedež v Subotici.
Odsek je neposredno podrejen ravnatelju ob kontroli Delegacije vzhodnih železnic.
Člen 3. — Dosedanja pristojnost načelnika »Prometno-komercialne-ga oddelka« preide glede odsekov iz prednjih členov na ravnatelja.
Člen 4. — Vse osebje odsekov iz členov 1. in 2. te naredbe je v staležu prometnega oddelka, ki ga upravlja po svojem občem odseku.
Člen 5. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 19. marca 1943-XXI.
Zaposlenost delavstva v februarju
Po izkazu Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani je bilo skupno zavarovanih v februarju 14.165 moških in 10.324 žensk, torej skupno 24.489 zavarovancev. Število bolnikov je padlo v primeri s stanjem v februarju 1942 za 44 na 811.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je zvišala za moške za 2.73 na 27.67, za ženske za 1.67 na 16.88, skupno pa za 2,14 na 23.12 lire.
Celotna dnevna zavarovana mezda je znašala 566.133 lir.
Večje pridobivanje surovih kož v Romuniji
Ker so se zrahljale v Romuniji omejitve glede potrošnje mesa in znižalo število brezmesnih dni od 4 na 2, se je povečalo klanje živine in zato naraslo pridobivanje surovih kož. Proizvodnja surovih kož je narasla od 552,457 kg v januarju 1942 na 1.129.400 kg v septembru 1942 in na 1.274.980 kilogramov v novembru 1942. Računajo, da bo v 1. 1942 narasla vsa količina proizvedenih surovih kož na več ko 10 milijonov kg, kar po>-meni povečanje proizvodnje v primeri z ono v 1. 1941 za 10 odstotkov. V primeri z 1. 1940, ko še ni bilo nobenih omejitev glede potrošnje mesa, pa je ta proizvodnja še zelo nizka, kajti v 1. 1940 je dobila Romunija 19.2 milijona kg govejih kož.
Svinjskih kož je pridobila Romunija v 1. 1941 552.846 kg, iza leto 1942 pa računajo s proizvodnjo 620.000 kg svinjskih kož.
Proizvodnja konjskih kož je nekoliko nižja ko prejšnje leto in je znašala 43.396 kosov. Proizvodnja kozjih kož v višini 66.796 kosov pa je celo nižja ko prejšnje leto. Značilno je, da se v uradnem izkazu za mesec november prvič omenjajo tudi pasje kože. Teh je bilo izdelanih 620 kosov. Izkušnje romunskih usnjarn s pasjimi kožami so zadovoljive.
ŽII 21 Dl
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Denarništvo in zavarovalstvo	! Gospodarske vesti
Vsem zavodom — članom Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine
Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine je prejelo navodila, ki jih je izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino glede devinkula-cij kavcijskih pologov, ki so bili izvršeni pred zasedbo Ljubljanske pokrajine.
Zainteresirani zavodi — člani Združenja morejo pogledati omenjena navodila v pisarni Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov ob običajnih uradnih urah. *
Iz bilance »Union«, hotelske in stavbinske d. d. navajamo naslednje postavke:	aktiva:	stavbišče
75.269, stavba Union 1,713.603, garaže 231.299, elektrarna 23.045 adaptacije 196.649, zemljišče v Kranjski gori 70.036, deleži pri hotelski družbi v Celju 23.750, vsa aktiva 2,532.130; pasiva: dobiček
43.910, račun izgube in dobička, 12°/o odpis od inventarja 88.199, 15 %> odpis od adaptacij 58.994 lir, davki in pristojbine 219.413 lir Kavarna je dala 87.825, hotel 203 187 najemnine pa 210.570 lir. Za leto 1942 se izplača p0 15.20 lire na delnico, odštevši razne dajatve Mestna hranilnica v Črnomlju je c-bjavila v »Službenem listu« svojo bilanco ter račun izgube in dobička. Skupna aktiva so izkazana v višini 3,876.985 lir. Lastna sred-stva znašajo 18.398, hranilne vloge na knjižice 1,954.027, vloge po tek. računu 667.421, vloge po § 9 uredbe o obč. hranilnicah 672.358 čisti dobiček je izkazan z 38.644 lir’ Bolgarski finančni minister Boži-ov je predložil sobranju zakonski načrt o izdaji novega bolgarskega notranjega posojila za kritje večjih vojnih izdatkov. Posojilo bo deloma obvezno. Vsak, kdor ima 100 tisoč levov premoženja, mora podpisati posojilo za 2 odstotka svojega premoženja,. Ta odstotek se pri večjih premoženjih stopnjujejo in naraste za one, ki imajo 50 milijonov levov premoženja na 8 odstotkov. To velja tako za posameznike ko za družbe. Prvo bolgarsko notranje posojilo iz 1. 1941 je dalo 9 milijard levov.
Prilagoditev nekaterih cen iz kavarniškega maksimalnega cenika — cenam v gostinskih obratih
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi določil čl. 1. naredbe od 9. V. 1941-XIX, št. 17, Sl. list 38/41 v zvezi z določili čl. 2 uredbe o cenah, Sl. list 238/26/41, na podlagi določil čl. 2 uredbe o kontroli cen Sl. list št, 68/15/41 ter na podlagi prošnje Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine — sindikat gostinskih podjetij v Ljubljani od 4. III. 1943-XXI za prilagoditev nekaterih cen iz kavarniškega cenika — cenam v gostinskih obratih, odločil;
Za gostinske obrate, razvrščene v »posebno«, »prvo«, »drugo«, retjo« in »četrto« kategorijo' veljajo za pijače, katere niso navedene v ceniku za vina z dne 6. V.
1942-XX štev. 83, Sl. list 37/42, cene, ki so predvidene za kavarniške obrate v maksimalnem ceniku z dne 1. X. 1942-XX št. 186, SI. 1. 79/42, in sicer:
a) za gostinske obrate kategorija »posebna« — tarifa za kavarne I. kategorije,
b) za gostinske obrale kategorija »prva« in »druga« — tarifa za kavarne II. kategorije,
c) za gostinske obrate kategorija »tretja« in »četrta« — tarifa za kavarniške obrate III. kategorije.
Pripominja se pa, da čl. 4 uredbe Vis. komisarja z dne 19. II.
1943-XXI štev. 27, Služb. 1. 18/43 prepoveduje točenje žganih alkoholnih pijač in likerjev.
Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru.
V gostinskih obratih veljajo odslej sledečo cene:
Kategorija:
a) Kavarne:	I.	II.	III.
b) Restavracije, gostilne, bifeji;	ekstra	I.-II.	III.-IV.
ekspresna kava	1.80	1.70	1.30
5ma kava, kapucin	2.—	1.80	1.40
bela kava, mleko	2.50	2.—	1.60
ledena kava
(mazagram)	2.50	2,—	1.60
mlečna kava, mrzla čokiofadia, kailcao ruski čaij ča j s citrono ruski čaj v 'kozarcu
2.50	2,-	1.60
4.—	3,—	2.50
3.50	2.50	2.—
3.75	2.75	2,35
2.50	1.80	1.25
čaj v kozarcu s citron® 2.75	2.—	I.75
punč, grog	5,—	4,—	3.50
limonada vroča	2.30	1.50	1.25
limonov sok	2.50	1.80	1.30
oranžev sok	3.—	2.20	1.70
11 mlinov ec, 1 im orna da, oramžada	2.20	1.80	1.25
cranžada S. Pelilegirino, steklenica % 1	4,—	4,—	3.50
mineralna voda 2 dl S. Pelilegir/ino	1.30	1,—	0.70
pivo, steki. K 1	4.60	4.60	4.60
vermut, originalna znamka, v kozarcu 3.50	3,—	2.50
vermut znamke Kar-pano	3.75	3.25	3.—
vermut z grenčico	3.70	3.20	2.70
vermut kina	3.70	3.20	2.70
vinjak	4.50	3.50	3.—
Amerikam© temen ali svetel	4.—	3.75	3.25
Sefekit	4,—	' 3.75	3,25
lliittcr Čampami	4.—	3.75	3.25
kornet Branca	4.—	3:75	3.25
Rarnazzotti	4.—	3.75	3.25
Rabarbaro S. Pelle-grimo	4.50	4.25	4.—
med, marmelada	3.—	2,50	2.—
sladoled, porcija	5.—	4.—	3.—
Za vina veljajo najvišje cene, določene za gostinske obrate z na-redbo z dne 6. maja (19421XX, št. 83.
Pri pijačah s sodo se računa pribitek lir 0.30.
Pripomba:	Prepoved točenja
žganih pijač in likerjev ter postrežbe z mlekom in belo kavo ostane še vedno v veljavi.
Sol za izdelovanje sladoleda
Vse gostinske podjetnike, ki nameravajo v letošnjem poletju izdelovati sladoled, prosimo, da takoj prijavijo, koliko potrebujejo soli za izdelovanje sladoleda oz, za slajenje sladoleda.
Gostinski podjetniki naj vlože takoj prošnje po Sindikatu, naslovljene na Monopolsko upravo v Ljubljani. V prošnji naj točno navedejo količino soli, ki jo bodo mesečno potrebovali, ter vrsto soli, ker za hlajenje zadostuje tudi neočiščena sol. Prošnje vložite v pisarni najkasneje do 3. aprila 1.1. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
TISKARNA MERKUR
J2.ju.btj ana, J^-tagolčLčaoa 23
LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila
hitlo. tično in po zmami ce.nL
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
TELEFON
25-52
; a___________________________________
Švica je uvozila v februarju 1943 blaga v vrednosti 150,5, v 1. 1942 za 138,1 in v 1. 1941 za’156,9 milijona šv. fr. Izvozila pa je blaga za 110,9, oz. 118,2 oz. 123,1 milijona šv. fr.
Romunsko ministrstvo za delo je
odredilo, da mora biti v zasebnih podjetjih nameščenoi do 10 °/o vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot, v drugi vrsti pa se morajo pri namestitvah upoštevati frontni bojevniki.
Po odredbi ministra za kmetijstvo in gozdove v Češko-Moravski
se morata 2 odstotka površine vseh njiv posejati z makom. Nadalje se mora na vseh poljih, kjer se gojijo sladkorna in krmilna repa, cikorija in redkev, hkratu posejati tudi mak. Povprečno naj bo na vsak m2 ena makova rastlina.
Od nastanka Slovaške pa do konca 1. 1942. je izdala Slovaška za državne ceste 618,7 milijona Ks.
Med Beogradom in Zemunom vozijo sedaj ladje desetkrat na dan v vsako smer.
Hrvatska ima po zadnjih statističnih podatkih 1600 industrijskih podjetij z okoli 2200 obrati.
Da se ne bi kmetijska proizvodnja beograjske občine zaradi pomanjkanja delovnih moči zmanjšala, je predsednik občine odredil, da formirajo občinski nameščenci posebne delovne skupine. V teh skupinah morajo sodelovati vsi občinski nameščenci brez izjeme. Delovna obveznost traja najmanj de. vet tednov.
V neki nemški tovarni za težko industrijo dela orjaški plavž z dnevno kapaciteto 250 ton jekla.
Delniška družba »Sudost-Montan« z glavnico 30 milijonov mark se je ustanovila v Berlinu. Naloga družbe je, da odkupi ali uredi rudarska podjetja na ozemlju bivše Jugoslavije.
Bolgarska vlada je sklenila da zaradi varčevanja s papirjem ukine izhajanje 286 časopisov, od katerih je izhajalo 115 v Sofiji, 171 pa v drugih mestih.
V Carigrad je prišla finska trgovinska delegacija, da obnovi dosedanjo finsko-turško trgovinsko pogodbo.
Na Spodnjem štajerskem se s
j 1. aprilom uvedejo- nemški predpisi 'glede zemljarine in zgradarine.
Švedski državni dolgovi so se v februarju povečali od 8.24 na 8.28 milijarde šv. kron.
Iz zadružnega registra
»Marad« osrednja zadruga za lesa z o. j. v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: inž. Žumer Alojzij, inž. Sonnblchier Franc, inž. Zupanc Jernej, Potočnik Ivan in Selih Ivan, vpišejo se pa člani upravnega sveta: Rudež Marko, industrialec v Ribnici, Jordan Karel, industrialec v Št. Jerneju, Kosler Oskar, industrialec v Orteneku in Šerko Dane, industrialec v Cerknici.
i
Tel.
40
88
PitiMOG
GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
Ameriška zunanja trgovina
Trgovinsko ministrstvo v Wa-shingtonu je izdalo poročilo, iz katerega je razvidno, da soi Zedinjene države lani izvozile blaga v vrednosti 7826 mil. dolarjev, uvozila pa v vrednosti 2743 mil. dolarjev, piše rimski list »Autarchia e Com-mercio«. Izvoz je v primeri s prejšnjim letom poraste! skoraj za 59%, uvoz se je pa zmanjšal. Agencija United Press pripominja, da je iz objavljenih številk razvidno, kako močno vpliva na ameriško trgovino podmorska vojna. Nemogoč je uvoz kave iz Brazilije', banan iz Osrednje Amerike, sladkorja s Kube, kož iz Argentine, kakava iz Ekvadorja in petroleja iz Venezuele.
Colonificio di Canegliano | Tovarna za bombaž f
MILANO VIA BAROZZI, 5
Filatura e ritorcitura ottone — g	Filatura flocco
^ dal N. 4 al N. 32. Filati misti canape e liocco dal N. 4 al N. 16 |j 9 Predilnica in česalnica za bom- Q=i v baž — Predilnica za »liocco« p! ■o od št. 4 do št. 32. Mešana preja v, g iz konoplje in »fiocca« od št. 4 g |	do št. 16	g
In vendita Dobi s
II mio bambino b a letto con l’influenza...
Moj otrok je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren-dono, accanto alia vera influenza, quel complesso di malattie invernall rappre-sentate da tosse, febbre, faringiti, tra-cheiti, bronchiti.
In tutti i malanni da raffredamento č rimedlo sovrano la In tutte le armade
e * vsaki lekarni Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
RODINA
Contro U raftreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
Maj"
E’INUTILE SOFFRIUE
ZAKAJ BI TRPELI
Podružnica Ljubljana
Centrala v Zagrebu
Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun
Delniška glavnica: Kn 100,000.000'— Rezerve cca Kn 30,000.000 —
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje!
Gč$29SKS23Q,SlSa9Sl?32fl'
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.