PREDNJA K
LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU LETO I.	-------- —	  ŠTEV.	5.
V Ljubljani, dne 15. maja 1925.
Gradivo za vadbo članov
Prosti prevod po „Tčlocviku« br. Frante E r b e n a. Srbohrvatski prevod br. Sulceja, slovenski prevod br. dr. Kuščerja.
Nadaljevanje 2. ure.
2. Vzklopni naupor — podmetno naupor z zakoleboni — spad v vznosno veso — jezdni naupor z desno — spad, prevlek z desno, podmet.
3. Jezdni naupor z levo — spad in prevlek z levo v vznosno veso — vzklopni naupor — podmetno naupor z zakoleboni — podmet.
Pripomba. Koleb za jezdni naupor ne sme biti velik. Prevlek se ne sme izvesti prezgodaj. Lep utis napravi, ako dospemo z uleknjenim križem do mrtve točke predkoleba, bliskoma upognemo trup in hitro prevlečemo. Na ta način bomo lažje izvedli naupor. Jezdni naupor smo čisto pravilno izvedli samo tedaj, če se z nogama nismo dotaknili droga in če smo prešli v jezdno vzporo brez dotika droga — to je seveda precej težka vaja. — Pri izvajanju naupora s pod-metnim kolebom ne smemo pasti v globoko vznosno veso, ker se iz te le težko doseže močen koleb. Najbolje je, če se spustimo s stegni okolu droga v čim manj upognjeno vznosno veso in potem s sunkom nog poševno gor koleb še povečamo. Tukaj še bolj opozarjamo na možnost, da se telovadec v zakolebu odtrga od droga. Dobil bo na ta način nepričakovano močen koleb, ki mu bo v zakolebu odtrgal prste od droga. Na to nevarnost je treba vsekakor opozoriti in postaviti dva najzanesljivejša telovadca, da nudita varovanje.
4. Jezdni naupor z desno — spad, prevlek z desno, podmetno naupor z zakoleboni — spad v vznosno veso
—	vzklopni naupor — podmet.
Pripomba. Ni lahko, dobiti po prevleku zadosten koleb za izvedbo
Nastavak 2. sata.
2.	Upor usklopce — podmetno upor u zanjihu — spad nazad u visak oko-miti — upor jašeći desnom — spad nazad, provlak desnom, podmet.
B.	Upor jašeći lijevom — spad nazad, provlak u visak okomiti — upor usklopce — podmetno upor u zanjihu
—	podmet.
O p a s k a: Zamah za upor jašeči neka ne bude jak. Provlak se ne smije izvesti previše rano. Lijepo se dojim-lje, ako — došavši u rnrtvu točku pred-njiha — brzo izbočimo trup i odmah provučemo nogu. To če nam doprinijeti i lagljoj provedbi upora. Čist upor jašeči proveden je tek onda, kada se nogama ne dotaknemo preče i svršimo li upor sa dolaskom u potpor jašeči bez dotika, što je, dakako, dosta teško. — Pri izvodenju upora podmetnim zamahom ne smijemo pasti u duboki visak okomiti, jer se iz ovog teško dobiva jak zamah. Najbolje je spuštali se stegnima oko preče u čim manje sa-slavljeni visak okomiti i sunučem nogu koso gore zamah još ojačati. Ovdje još i više upozoravamo na mogučnost ot-kinuča ^ od preče prigodom zanjilia. Vježbač dobiti če takovim načinom zamah neočekivane jakosti, koji če mu u zanjihu otkinuti prste od preče. Na tu opasnost treba svakako upozoriti i postaviti najpouzadanije vježbače, da pripaze.
4.	Upor jašeči desnom — spad nazad, provlak desnom, podmetno upor u zanjihu — spad nazad u visak okomiti — upor usklopce — podmet.
O	p a s k a: Domoči se dostatnog zamaha za izvedbu upora podmetno u
naupora z zakolebom. Ni prav, če napravi telovadec prevlek prezgodaj. V vznosno veso padamo ob napetih nogah. Noga, ki dela prevlek, se skrči čim kasneje, zato pa ostro. Po prevlekli se mora ne samo napeti, ampak mora skupno z drugo nogo pridobiti potrebni koleb z visokim podmetnim sunkom.
5. Vzklopni naupor — spad v vznosno veso — jezdni naupor z levo — spad, prevlek z levo naprej, z desno nazaj — jezdni naupor z desno — spad, prevlek z desno, podmetno naupor z zakolebom — podmet.
2.	del: Konj na šir z ročaji.
Osnova:	Zanožni meti:	premah
snožno, kolo enonožno — odnožni meti: premah, kolo naprej in nazaj.
Iz čelne postave, pri lihih vajah leva roka na vratu, desna z notranjim prijemom na sprednjem ročaju, pri sodih desna na hrbtu, leva z notranjim prijemom na zadnjem ročaju; naskokoma :
1.	Premah zanožno v desno s celim obratom v levo oltolu desne roke v vzporo spredaj na ročajih — premah odnožno z desno naprej noter1 — premah odnožno z levo naprej zunaj — seskok s kolesom odnožno z desno nazaj s Vi obratom v levo.
Prlipomba. Za izvedbo p' r e-maha zanožno v desno s celim obratom okolu desne roke v vzporo spredaj na ročajih se moramo krepko odriniti z nogama od tal, da se lahkotno prenesemo čez konja, s prsmi obrnjeni proti zgornji površini konja. Roka, okolu katere se sučemo, mora biti popolnoma napeta. Da izvedemo kolo odnožno z desno s 'A obr. v levo in spojeno seskok, moramo po odnožnem pre-mahu nazaj prenesti težo telesa Čim
1	Mislim, da bi v tem primeru zadoščalo, če bi rekli »premah odnožno z d e s-n o». Premalia nazaj iz vzporo s p r e -daj itak no moremo delati; čo bi pa hoteli, da naj ostane d. noga po premahu zunaj, bi to posebej povedali. Vendar ostanemo do definitivne ureditve naše terminologije pri obširnejšem tekstu.	Op. K.
zanjihu poslije provlaka — nije laka izvedba. Sasma je pogrješno, kada vježbač ide prerano u provlak. U visak okomiti padamo napetim nogama. Noga, koja čini provlak, skuči se čim kas-nije, no zato živo. Ona se poslije provlaka ima nesamo napeti, nego mora zajedno s drugom da pripomogne odgovarajučem zamahu sa visokim su-nučem u podmet.
5.	Upor usklopce — spad nazad u visak okomiti — upor jašeći lijevom — spad nazad, provlak lijevom napred, desno nazad, upor jašeći desnom — spad nazad, provlak desom, podmetno upor u za njih — podmet.
2.	čest: Konj u šir sa hvataljkania.
Osnova: Metanja zanožna: premah sunoške, kolo jednonoške — odnožna: premah, kolo napred i nazad.
Iz postava čelnog, pri neparnim vjež-bama lijeva na vratu, desna nutarnjim hvatom na prednjoj hvataljci; pri parnim vježbama desna na hrptu, lijeva nutarnjim hvatom na stražnjoj hvataljci (mezimac napred); iz naskoka:
1.	Premah zanožni desno cijelim okretom lijevo oko desne ruke u pot-por prednji na hvataljkania — premah odnožni desnom napred unutra — premah odnožni lijevom napred van — saskolc kolom odnožnim desne nazad sa po okreta lijevo.
O p a s k a :	Za izvodenje p r e -
maha zanožnog desno cijelim okretom lijevo oko desne ruke u potpor prednji na hvataljkama potreban je snažan odraz nogama s tla, da se uzmognemo lagano prenijeti preko konja, okrenuti prsima spram gornje mu plohe. Ruka, oko koje se okrećemo, mora biti posve napeta. — Za izvodenje kola odnožnog desnom nazad sa p6 okreta lijevo u sa-slcok treba iza premaha odnožnog nazad prenijeti težinu tijela čim više na
bolj na desno roko, ker s tem inatiio olajšamo izvedbo zanožnega preinaha čez zadnji ročaj. Čim je desna noga premahnila čez ročaj, zgrabimo z levo roko zopet za zadnji ročaj in — obračajoč se istočasno v levo — se-skočimo pred sredino sedla z levim bokom h konju.
2. Na drugo stran.
3. Premah zanožno v desno s celini obratom okolu leve roke v vzporo spredaj na ročajih — premah odnožno z desno naprej noter — premah odnožno z levo naprej noter — seskok z zanožnim kolesom z levo s Vj obratom v desno.
4. Na drugo stran.
5. Premah zanožno v desno s celim obratom v levo okolu desne roke v vzporo spredaj na ročajih — kolo odnožno z desno naprej — premah odnožno z desno naprej noter — premah odnožno z levo naprej noter — kolo zanožno z levo zunaj — seskok s kolesom odnožno z desno nazaj s 'A obr. v levo.
6. Na drugo stran.
desnu ruku, jer čemo time znatno olak-šati provedbu premaha zanožnog preko stražnje hvataljke. Odmah, kako je desna noga minula hvataljku, ponovno čemo lijevom rukom dohvatiti na stražnju hvataljku i — okrenuvši se istodobno sa po okreta lijevo — doskočiti pred sredinu sedla lijevim bokom ka konju.
2.	Obrnuto.
S. Premah zanožni desno cijelim okretom lijevo oko desne ruke u pot-por prednji na hvataljkama — premah odnožni desnom napred unutra — premah odnožni lijevom napred unutra — saskok kolom zanožnim lijeve sa po okreta desno.
4. Obrnuto.
5. Premah zanožni desno cijelim okretom lijevo oko desne ruke u pot-por prednji na hvataljkama — kolo odnožno desnom napred — premah odnožni desnom napred unutra — premah odnožni lijevom napred unutra — kolo zanožno lijevom van — saskok kolom odnožnim desne nazad sa po okreta lijevo.
C. Obrnuto.
3.	čest: Skok u visinu s m jesta bez mostiča.
Osnova: Skokovi strance.
Upučujemo na pojpis načina Skokova strance u I. skupini na str. 33.
3.	broja sa primjedbom, da se ovaj težak skok ne može da nauči u jed-nome satu.
Priprave skakanju izvodimo istodobno sa svim vježbačima, a usto treba da ih potaknemo, da pripravne skokove kušaju samostalno.
III.	skupina.
Ruče do glave: Potpor, izmjene pot-pora: u potpor nap. r.: zanjihom iz potpora o zalakticama, prednjihom iz skleka — izdržaji: prednos jedno-noške, stoj o ramenima — metanja za-nožna: preskok.
Doskočile ljestve vodoravne: Po-micanja raznoručke u visovima prostim napred, nazad, strance.
Skok u daljinu s mjesta s mostiča: Skok prednožni skučeni.
3.	del: Skok v višino z mesta brez deske.
Osnova: Skoki vstran.
Opozarjamo na opis načina skakanja vstran v I. skupini na str. 33. s pripombo, da se ta težek skok ne more naučiti v eni uri.
Pripravljalne vaje za skok izvajamo istočasno z vsemi telovadci, razun tega pa jih podžigajmo, da se sami vadijo v pripravljalnih skokih.
III. skupina.
Bradlja dočelna:	Opora, izmene
opore: vzpora z zakolebom iz opore na zalaktju, s predkolebom iz skleka
—	drže: prednos enonožno, stoja na ramenih — zanožni meti: preskok.
Vodoravna lestev, doskočna: Roč-kanje raznoročno naprej, nazaj in vstran v prostih vesah.
Skok v daljino z mesta z deske: Skok prednožno skrčno.
1.	del: Bradlja, dočelna.
Osnova:	Opora,	izmene	opore:
vzpora z zalcolebom iz opore na za-laktju, s predkolebom iz skleka — drže: prednos enonožno, stoja na ramenih — zanožni meti: preskok.
Znotraj bradlje iz koleba v opori na lehteh:
1. Z zakolebom vzpora — prednos z desno — predkoleb z levo — zanožka v desno.
2. Z zakolebom vzpora — prednos z levo — predkoleb z desno — zanožka v levo.
Pripomba. Pravilen položaj prednosa enonožno: noga vodoravno ali še višje, trup v enem pravcu z drugo nogo.
3. Z zakolebom vzpora — z med-kolebom stoja na ramenih — z med-kolebom zanožka v desno.
Pripomba. Kedar delamo stojo na ramenih, moramo postaviti ramena tesno pred roke; lakti ne smejo sme-riti vstran; trup je zmerno upogniti, stopala so nad glavo, glava pa je krepko dvignjena.
4. Z zakolebom vzpora — prednos z desno — predkoleb z levo — z zakolebom stoja na ramenih — z medkole-bom zanožka v levo.
5. Z zakolebom vzpora — prednos z levo — predkoleb z desno — z zakolebom stoja na ramenih — predkoleb sklecno — zanožka v desno.
Pripomba. Predkoleb sklecno moramo izvesti skozi najgloblji sklek, iz katerega se na koncu predkoleba dvignemo v vzporo s silnim zamahom nog navzgor.
2. del: Vodoravna lestev, doskočila.
Osnova: Kockanje raznoročno naprej, nazaj in vstran v prostih vesah.
Na začetku iz zgibe spredaj:
1. Bočno, leva z zunanjim prijemom (podprijemom) na lestvini, desna z nadprijemom na klinu, s čelom noter: ročkanje raznoročno naprej z oprijemom na vsak klin, od sredine lestve naprej isto v iztegnjeni vesi; na koncu seskok.
2. Bočno, z nadprijemom, leva na klinu, desna na lestvini (z notranjim
1.	čest: Ruče do glave.
Osnova: Potpor, izmjene potpora: u potpor nap. r.: zanjihom iz potpora o zalakticama, prednjihom iz skleka — izdržaji: prednos jednonoške, stoj o ramenima — metanja zanožna: preskok.
Unutar ruča iz zamaha u potporu o zalakticama:
1. U zanjihu potpor nap. r. — prednos desnom — prednjih lijevom — za-noška desno.
2. U zanjihu potpor nap. r. — prenos lijevom — prednjih desnom — zanoška lijevo.
O p a s k a. Pravilan položaj prednosa jednonoške: noga vodoravno ili više od vodoravnog, trup sa drugom nogom u jednomu pravcu, ovjesno.
3. U zanjihu potpor nap. r. — medu-zamahom stoj o ramenima — medu-zamahom zanoška desno.
O p a s k a. Pri izvodenju stoja o ramenima postavit nam je ramena ti-jestio pred ruke; lakti ne smiju biti širom. Trup je mirno uvit; stopala nad glavom, a ova čestito uzdignita.
4. U zanjihu potpor nap. r. — prednos desnom — prednjih lijevom — zanjihom stoj o ramenima — meduza-mahom zanoška lijevo.
5. U zanjihu potpor nap. r. — prednos lijevom — prednjih desnom — zanjihom stoj o ramenima — prednjih sklekom — zanoška desno.
O p a s k a. Prednjih sklekom treba izvesti u najdublji sklek, iz kojega se na koncu prednjiha dignemp u potpor nap. r. silnim zamahom nogu prama gore.
2.	čest: Doskočilo Ijestvo vodoravno.
Osnova: Pomicanjp raznoručke u vi-sovima prostim: napred, nazad, Strance.
Na početku iz zgiba prednjeg:
1. Bočki, lijeva vanjskim hvatoni (pothvatom) na motci, desna nathva-tom na prečci, čelom unutra, pomica-nje raznoručke napred dohvatoin na svaku prečbu, od polovice isto u višku prednjem, na koncu saskok.
2. Bočki, nathvatom, lijeva na prečci, desna na motci (nutarnjim hvatom).
prijemom), s Selom ven: ročkanje raz-noročno nazaj z oprijemom na vsak klin; od sredine lestve isto v vesi; na koncu seskok.
3- Čelno, z nadprijemom, leva na zadnji lestvini, desna na klinu: roč-kanje raznoročno vstran z oprijemom na vsak klin; od sredine lestve isto v vesi; na koncu seskok.
4- Čelno, leva z nadprijemom na klinu, desna s podprijemom na sprednji lestvini: ročkanje raznoročno v levo z oprijemom na vsak klin; od sredine lestve isto v vesi; na koncu seskok.
5-—8. = 1.-4., toda oprijem nasprotno, t. j.: kjer je prej bil predpisan oprijem na lestvino, tukaj je zdaj oprijem na klin in narobe; razun tega prva polovica ročkanja v iztegnjeni vesi, druga v zgibi.
Pripomba. Ročkanje bodi mirno, v pravilnem položaju trupa, brez brcanja z nogami in v enakomernem tempu. Ako hočemo, da telovadci bolj točno zadoste tej zahtevi, štejmo: «eden, dva».
3. del: Skok v daljino i mesta z deske.
Osnova: Skoki prednožno skrčno. Skok pričnemo vaditi na majhno razdaljo. Desko oddaljujemo začetkoma za približno 10 cm, kasneje za 5 cm.
IV. skupina.
Drog, doskočni: Proste vese: iztegnjena vesa in zgiba čelno in bočno; izmene vese s spuščanjem, pritezanjem in z obratom.
Koza vzdolž: Raznožni meti naprej: vzmah, vsed, preskok.
Raznoterosti: Vsed in zopetna vzravnava dvojic, četvoric, osmeric.
1. del: Drog, doskočni.
Osnova: Proste vese: iztegnjena vesa in zgiba čelno in bočno; izmene vese s spuščanjem, pritezanjem in z obratom .
Naskokoma:
1. Zgiba spredaj z nadprijemom — Polagoma (iztegnjena) vesa — seskok.
čelom van, pomicanje raznoručke na-zad dohvatom na svaku prečku, od polovice isto u višku prednjem, na koncu saskok.
3. Čelno, nathvatom, lijeva na straž-njoj motci, desna na prečci, pomicanje raznoručke desno Strance dohvatom na svaku prečku, od polovice isto u v,isku prednjem, na koncu saskok.
4. Čelno, lijeva nathvatom na prečci, desna pothvatom na prednjoj motci, pomicanje raznoručke lijevo strance dohvatom na svaku prečku, od polovice isto u višku prednjem, na koncu saskok.
5.—8. = 1.—4., no dohvat obrnutim načinom, t. j.: gdje je propisan dohvat na prečku dohvača se na motku i obr-nuto; mimo toga početi iz viška pred-njeg i od polovice pomicati u zgibu.
O p a s k a. Pomicanje ima da bude mirno, u pravilnom položaju visa bez zbrcavanja nogama i j e d n a k i m tempom. Hočemo li, da vježbači bolje udovolje ovome zahtjevu, onda moramo brojati: cjedan, dva».
3.	čest: Skok u daljinu s mjesta s mostiča.
Osnova: Skok prednožni skučeni. Skok počnemo na malu udaljenost. Mostič udaljujemo ispočetka nekih
10	cm, poslije uvijek za 5 cm dalje.
IV.	skupina.
Doskočna preča: Vis prosti: visak, zgib, čelni, bočki; izmjene visa spušta-njem, pritezanjem i okretom.
Kozlič uz duž: Metanja raznožna na-pred: zamah, zasjed, preskok.
Raznolikosti: Posjedanja i dizanja dvojicS, četvoricS, osmorica.
1.	čest: Doskočna preča.
Osnova: Vis prosti:-visak, zgib, čelni, bočki; izmjene visa spuštanjem, pritezanjem i okretom.
Iz naskoka:
1.	Zgib prednji nathvatom — pola-gano u visak prednji — saskok.
2.—1., toda s podprijemom.
Pripomba. V zgibo moramo naskočiti tako, da so roke čim bolj upognjene, hrbet pa se pri tem ne sme grbasto upogniti. Visoko zgiba često zapelje v to napako, razen tega tudi k prednoževanju. Zato moramo že takoj začetkoma opozarjati telovadce na te pogreške.
3. Zgiba spredaj bočno z nadprije-mom, leva spredaj, glava na levi strani
—	polagoma s pol obratom v desno v veso spredaj čelno, leva nad-, desna podprejem — seskok.
4. Nasprotno.
5. Vesa spredaj z nadprijemom — polagoma zgiba — seskok.
6. Vesa spredaj s podprijemom — polagoma zgiba — polagoma vesa — seskok.
Pripomba. Če ni v opisu vaje rečeno bočno, potem vadimo vedno čelno. Ravno tako se samo na sebi razume, da delamo vajo z onim prijemom, ki je določen pri prvi vaji, če ni posebej drugače odrejeno.
7. Vesa spredaj, leva pod-, desna nadprijem — polagoma s pol obratom v desno v zgibo bočno z nadprijemom, glava na desni strani — seskok.
8. Vesa spredaj, desna pod-, leva nadprijem — polagoma s pol obratom v levo v zgibo bočno z nadprijemom, glava na levi strani — polagoma s pol obratom v desno v veso spredaj čelno, ■desna pod-, leva nadprijem — seskok.
2.	del: Koza vzdolž.
Osnova: Raznožni meti paprej: vz-mah, vsed, preskok.
1.	Iz stoje na deski vzmah raznožno naprej.
P ij i p o m b a. Pri raznožnem vz-maliu odskočimo tako visoko, da nam pride hrbet do-vodoravne lege. Roke napete, glava dvignjena nazaj; razno-ženje pa bodi čim širje, noge napete. Dviganje nog nazaj je nepravilno — noge naj smere navpično dol! Pred povratnim doskokom na desko spoji noge!
2. = 1. pothvatom.
O p a s lc a. U zgib treba naskočiti tako, da nam roke budu čim više sag-nute, no leda ne smiju da budu zgrbljena. Visoki zgib često zavodi u ovu pogrješku, a osim toga u prednoživa-nje. Zato treba odmah ispočetka upo-zoravati vježbače na ove pogrješke.
3. Zgib prednji bočki nathvatom, lijeva sprijeda, glava uz lijevu stranu — polagano sa po okreta desno u višale prednji čelni, lijeva nat-, desna pothvatom — saskok.
4. Obrnuto.
5. Visak prednji nathvatom — polagano zgib — saskok.
6. Visak prednji pothvatom — polagano zgib — polagano u visak — saskok.
Opaska. Nije li u opisu vježbe oznaka bočki, onda se vježba izvodi čelno. — Isto tako ima se samo po sebi razumijevati, da vježbu izvodimo onim istim hvatom, koji je odreden kod prve vježbe, ako u opisu vježbe nije ništa spomentito.
7. Visak prednji lijeva, pot-, desna nathvatom — polagano sa po okreta desno u zgib bočki nathvatom, glava uz desnu stranu — saskok.
8. Visak prednji desna pot-, lijeva nathvatom — polagano sa po okreta li-jevo u zgib bočki nathvatom, glava uz lijevu stranu — polagano sa po okreta desno u visak prednji čelni, desna pot-, lijeva nathvatom — saskok.
2.	čest: Kozlić uz diiž.
Osnova: Metanja raznožna napred. zamah, zasjed, preskok.
1.	Iz postava na mostiču zamah r nožni napred.
Opaska. Pri zamahu raznožnom odskočimo tako visoko, da nam le la dodu do vodoravne višine. Ruke napete glava nagnuta rmzad, a raznoženje neka bude čim šire i napetim nogama. Di-zanje nogu prama nazad je pogrješno, jer one imadu biti ovjesno. Prije po-vratnog doskoka na mostič treba noge spojiti.
2. Z zaletom in sonožnim odrivom vzmah raznožno naprej.-’
3. Iz stoje na deski vsed raznožno
—	sesed nazaj.
Pripomba. Čitaj pripombo na str. 42. štev. 3. po 1. vaji; tam je povedano, kako se pravilno izvaja vsed.
4. Z zaletom in sonožnim odrivom vsed raznožno — sesed naprej.
5. Z zaletom in sonožnim odrivom vsed raznožno, odročiti — z oprijemom pred sebe sesed raznožno naprej.
6. Z zaletom in sonožnim odrivom raznožka.
Pripomba. Začetek skoka je enak vzmahu, (Spisanemu po prvi vaji. Potem se z rokama odrinemo od koze in silno uleknemo križ in na ta način preskočimo kozo. Kdor nudi varovanje, naj se postavi nekoliko vstran od mesta, na katero bo telovadec doskočil; to ne samo zato, da ga ne ovira, ampak da ga zamore pravočasno prijeti, če bi se mu skok ponesrečil.
3.	del: Raznoterosti.
Osnova: Vsed in zopetna vzravnava dvojic, četvoric, osmeric.
1.	Vsed in vzravnava dvojice telovadcev, ki stojita s hrbtom drug proti drugemu, zavešena v laktih. Telovadci se uvrstijo v dva reda. Med boki naj bo razdalja vsaj za en korak. Zdaj se telovadci — vsaka dvojica namreč — primejo z lakti; nato izvedejo na «eden» počep na eni nogi, z drugo pa prednože; na «dva» postavijo tudi drugo na tla in se spuste v sed. Pri sedu je treba paziti na to, da se telovadci opirajo s hrbti po celi dolžini. Na «tri» se postavi ena noga, silno skrčena, s celim stopalom na tla. Na «Stiri» stori isto tudi druga noga, nakar se telovadci, vedno oprti s hrbti drug na drugega, vzravnajo v spetno stojo.
—	To vajo lahko delamo tudi na dve dobi. Na «ena» se spustimo v sed s skrčenimi nogami brez prednoženja, na <dva» se vzravnamo. To vajo delamo brez zavešanja v laktih.
2	Mislim, da tukaj označbo naprej lahko izpustimo; čo bi hotel imeti vsed raznožno n a v z a d, bi moral to posebej povedati.	Op. K.
2. Iz zaleta odrazom sunoške zamaa raznožni napred.
3. Iz postava na mostiču zasjed raznožni napred — sasjed nazad.
O	p a s k a. Čitaj opasku na str. 42. 3. broja iza 1. vježbe. Tamo češ nači, kako se ima izvesti zasjed.
4. Iz zaleta odrazom sunoške zasjed raznožni napred — sasjed napred.
5. Iz zaleta odrazom sunoške zasjed raznožni napred, odručiti — dohvatom pred sebe sasjed raznožni napred.
6. Iz zaleta odrazom sunoške raz-noška.
O	p a s k a. Početak skoka istovjetan je sa zamahom, opisanim iza prve vjež-be. Poslije toga odrazimo se rukama sa kozliča i silno uvinemo križa, te tako preskočimo. Onaj, koji pazi, da vježbač ne padne, neka se postavi ponešto Strance od mjesta, na koje če vježbač da doskoči, i to nesamo radi toga, da mu ne smeta, nego i zato, da ga uzmogne za vremena uhvatiti u slučaju neuspjelog skoka.
3.	čest: Raznolikosti.
Osnova: Posjedanja i dizanja dvojica, četvorica, osmorica.
1.	Posjedanje i dizanje dvojice vjež-bača, stoječih ledima k sebi i zavješe-nih u laktima. Vježbači nastupe u dva reda. Izmedu bokova dvojica ima da bude razmak barem za korak. Sada se vježbači, naime svaka dvojica, ulivate laktima, a nato če na «jedan» izvesti počučanj prednožni jednonoške, na 2. pretkročiti če i drugom nogom i spustiti se u sjed. Kod sjedenja treba paziti na to, da se vježbači upiru ledima po čitavoj duljini. Na «tri» postavi se jedna noga — silno skučena — na tlo sa punim stopalom. Na «četirb> učini to isto i druga noga. Sada se vježbači, upiruči se medusobno ledima, dižu u stoj spetni. — Ova se vježba može da radi i samo na dvije dobe. Na 1. spustimo se u sjedenje skučenih noga bez prednoživanja, na 2. se izvede dizanje. — Ova vježba izvodi se bez zavješivanja u laktima.
2. Četvorice, postavljene s hrbti proti sebi, izvajajo prej opisano vajo. Telovadci so zavešeni v laktih.
3. Isto dela na dve dobi osem in več telovadcev, pri čemur so sodi obrnjeni s čelom noter, lihi pa ven.
C.	Skupne vaje.
Pohod s petjem.
2. Četvorice križom ledima k sebi postavljene izvedu sprijeda opisanu vježbu. Vježbači zavješeni u laktima.
3. Istu vježbu izvode na dvije dobe 8 i više vježbača, kod čega su parni okrenuti čelom unutra a neparni van
i	obrnuto.
Skupne vježbe.
II	o d a n j e u z p j e v a n j e.
Gradivo za vadbo članic
Prosti prevod po sestavku s. Milade Male v „Cvičitelki“. Srbohrvatski prevod br. Šulceja, slovenski prevod s. Trdinove.
2. ura.
Skupne vaje: Proste vaje: Gibi iztegnjenih rok, upogibanje in iztegovanje — nožne stoje in počepi.
I. četrt: Poševna lestev: Stopanje po spodnji strani — ročkanje v vesi. Vložka: Prisunski korak.
II. četrt: Miza na Sir: Meti za-nožno (za boljše telovadke tudi prevali). Vložka: Vaje z nogami v leži.
III. četrt: Kiji: Veliki in srednji čelni kolebi in krogi (boljše telovadke tudi s celim obratom). Vložka: Izmena stoje s poskokom.
Proste vaje.
Gibi iztegnjenih rok, upogibanje in iztegovanje — nožne stoje in počepi.
Takt: */«•
Najprej je vaditi na štetje v srednjem ali počasnem tempu. Potem na pesem: «Još nijedan Zagorao.
Temeljna postava: spetna stoja — priročiti.
I.	sestava.
I. 1. Prednožna stoja z d. — pred-
ročiti, dlani noter;
2. počep zanožno z d. — skozi od-ročenje zaročiti, dlani ven;
II. 1. vzravnava, prednožna stoja z d.
—	predročiti, dlani noter;
2.	počep zanožno z d. — skozi od-ročenje zaročiti, dlani ven;
III. 1. a) vzravnava, s prisunom z d.
spetna stoja — upogniti zaročno, roke pod ramami, dlani noter; b) mahniti nazaj, dlani ven;
2.	sat.
Skupne vježbe: Proste vježbe: Gibanja rulcfl napetih i sagibanjem i spruživanjem — stojevi nožni i počuč-njevi.
I. četvrt: Kose Ijestve: Uspi-njanja po donjoj strani — pomicanja u visu. Uloška: Priključni korak.
II. četvrt: Stol u šir: Metanja za-nožna (za bolje vježbačice i koloturi). Uloška: Vježbe nogu u ležanju.
III. četvrt: Cunje vi: Veliki i srednji čelni zamaši i krugovi (bolje vježbačice i sa celim okretom). Uloška: Izmjene stoja poskokom.
Proste vježbe.
Gibanja ruk it napetih i sagibanjem
i	spruživanjem — stojevi nožni i po-čučnjevi.
Takt: V*.
Najprije se vježba ш brojanje u srednjem ili polaganom tempu. Po tom uz pjesmu: «Još nijedan Zagorao.
Temeljni postav: stoj spetni — pri-ručiti.
I.	sastav.
I.	1. Stoj prednožni desnom — pred-ručiti, dlanovi unutra;
2.	počučanj zanožno desnom — od-ručenjem zaručiti, dlanovi van;
II.	1. dizaj, stoj prednožni desnom — predručiti, dlanovi unutra;
2.	počučanj zanožno desnom — od-ručenjem zaručiti, dlanovi van;
III.	1. a) dizaj, priključenjem desne stoj spetni — sagnuti ?,a-ručno, pesnice pod rameni-ma, dlanovi unutra; b) spružiti nazad, dlanovi van,
2.	a) upogniti zaročno, roke pod ramami, dlani noter; b) mahniti nazaj, dlani ven;
IV.	1. vzpon — odročiti, dlani gor;
2.	spon — priročiti.
V-—VIII. takt = I.—IV. taktu, toda stoje z 1. nogo.
II.	sestava.
I- 1. Prednožna stoja z d. noter — skozi odročenje vzročiti, dlani noter — pogled gor;
2.	počep odnožno z d. — odročiti, dlani gor — pogled v d.;
4.	1. vzravnava in dalje kakor 1.1.; 2. = I. 2.;
III. 1. a) vzravnava, s prisunom z d.
spetna stoja — zasukati dlani dol — pogled naprej; b) upogniti odročno, spodnje lehti pred zgornjimi, dlani dol;
2.	a) mahniti vstran, dlani dol;
b) = l.b);
IV. 1. vzpon — mahniti vstran, dlani
dol;
2.	spon — priročiti.
V.—VIII. takt => I.—IV. taktu, toda stoja z 1. nogo.
Ko izvajajo telovadke obe sestavi pravilno, vadimo menjaje: prvih osem taktov sestavo I., drugih osem taktov sestavo II. Z boljšimi telovadkami vadimo tako, da izvajajo v prvih osmih taktih lihe I. sestavo, sode II., v drugih osmih taktih pa lihe II. sestavo, sode I.; lažje je to v vrzelnem razstopu,3 nekoliko težje v navadnem razstopu.4
PošCTna lester.
Stopanje po spodnji strani — roč-kanje v vesi.
Lestev tvori s tli kot 45° ali več (lestev še bolj strma).
1.	stopnja.
Iz vzpona pod lestvijo a čelom k nižjemu koncu.
* L L L ‘ S L S L S g S	S	L	S	L
L L L	S	L	S	L
S S S
2. a) sagnuti zaručno, pesnice pod ramenima, dlanovi unutra; b) spružiti nazad, dlanovi van; IV. 1. uspon — odručiti, dlanovi gore;
2. stoj spetni — priručiti.
V.—VIII. takt == I.—IV. taktu sa raz-likom stoja lijevom nogom.
II. sastav.
I. 1. Stoj prednožni desnom unutra — odručenjem nadručiti, dlanovi unutra, pogled gore;
2. počučanj odnožno desnom — odručiti, dlanovi gore, pogled desno;
II. 1. dizaj i dalje kao I. 1.;
2. = 1. 2.;
III. 1. a) dizaj, priključenjem desne
stoj spetni — zasuk dlanova dolje, pogled napred; b) sagnuti odručno, predlaktica pred zalakticom, dlanovi dolje;
2. a) spružiti Strance, dlanovi dolje; b) = 1. b);
IV. 1. uspon — spružiti Strance, dla-
novi dolje;
2. stoj spetni — priručiti;
V.—VIII. takt = I.—IV. taktu sa raz-likom stoja lijevom nogom.
Poslije pravilnog izvođenja obiju sa-stava prijeći ćemo smenjenom vjež-banju: prvih osam taktova I. sastav, drugih osam taktova II. sastav. S bo-ljim vježbačicama vježbamo tako, da neparne izvode prvih osam taktova I. sastava, parne II., a drugih osam taktova neparne II. sastav, parne I. Laglje je to u međurazmaku,8 ponešto teže u običnom.4
Kose ljestvo.
Uspinjanja po ddnjoj strani — po-micanja u visu.
Ljestva tvori s tlom kut od 45° ili više (strmije).
1. s t u p a n j.
Iz uspona ispod ljestava čelom ni-žemu koncu:
* N N N ‘ P N P N P	P P	P	N	P	N
N	N N	P	N	P	N
1. Nadprijem za klin; z vstopom z d., z 1. na klin ležna vesa spredaj pred-nožno — stopati gor izmenskonožno s prisunom, začne d., v veso s podporo5 skrčno — stopati dol izmenskonožno (nalično stopanju gor) v ležno veso — seskok snožno nazaj.
2. =з 1., toda vnanji prijem za lest-•vine, pri stopanju gor in dol začne 1.
3. Prijem kakor pri 1. vaji; z vsko-lcom z 1., d. na klin ležna vesa spredaj prednožno — ročlcati izmenskoročno na mestu — seskok snožno nazaj v veso, nogi sta skrčeni prednožno — polagoma iztegniti dol v stojo na tleh v vzponu — priročiti.
4. Prijem kakor pri 2. vaji; z vsko-kom z 1., d. na klin- ležna vesa spredaj prednožno — ročlcati izmenskoročno dol naprej v veso s podporo skrčno
— ročlcati izmenskoročno gor nazaj v ležno veso prednožno — seskok kakor pri 3. vaji.
5. Prijem kakor pri 4. vaji; s snož-nim vskokom na klin ležna vesa spredaj prednožno — stopati gor izmenskonožno s prestopanjem v veso s podporo skrčno — ročkati izmenskoročno gor nazaj v ležno veso spredaj prednožno — ročkati izmenskoročno dol naprej v veso s podporo skrčno — stopati dol izmenskonožno s prestopanjem v ležno veso — seskok kakor pri
3,	vaji.
6. => 4., toda ročkati dol in gor so-ročno.
7. = 5., toda ročkati gor in dol so-ročno.
8. Nadprijem za klin; s sonožnim vskokom ležna vesa spredaj prednožno
— vstop izmenskonožno z d., 1. za en ldin višje — preprijem z d., 1. za en klin višje — še enkrat na isti način vstop in preprijem — potem polagoma skrčiti prednožno in z iztegnjenjem dol vesa — seskok v počep, predročiti — vzravnava, priročiti.
“ Ob stopalih.
1. Nathvat na prečci; iskorakom li-jeve, pa desne na prečku: visak pred-nožno-ležeči — uspinjanje raznonoške priključivanjem0 (počinje desna) u visak skučenim upiranjem (o stopala)
—	silaženje raznonoške (slično uspi-njanju) u visak prednožno-ležeči — saskok sunoške nazad — priručiti.
2. => 1., tek vanjskim hvatom na pritke; pri uspinjanju i silaženju počinje lijeva.
3. Hvat kao pri 1. vježbi, naskokom desne, pa lijeve na prečku: visak prednožno-ležeći — pomicanje razno-ručke na mjestu — saskok sunoške nazad u visak — skučiti prednožno — napinjati do uspona na tlu — priručiti.
4. llvat kao pri 2. vježbi, naskokom desne, pa lijeve na prečku: visak prednožno-ležeči — pomicanje raznoručke dolje u visak skučenim upiranjem (o stopala) — pomicanje raznoručke gore u visak prednožno-ležeči — saskok isti, kao pri 3. vježbi.
5. Hvat kao pri 4. vježbi, naskokom sunoške na prečku: visak prednožno-ležeči — uspinjanje raznonoške sa korakom7 u visak skučenim upiranjem (o stopala — pomicanje raznoručke gore u visak prednožno-ležeči — pomicanje raznoručke dolje u visak skučenim upiranjem (o stopala) — silaženje raznonoške korakom u visak prednožno-ležeči — saskok isti, kao pri
3.	vježbi.
6. =■ 4., sa razlikom pomicanja su-ručke gore i dolje.
7. = 5., sa razlikom pomicanja su-ručke gore i dolje.
8. Nathvat na prečci, naskokom sunoške na prečku: visak prednožno-ležeči — uspeti se raznonoške za prečku više: desnom, pa lijevom; pomicanje raznoručke za prečku više: desnom, pa lijevom — ponoviti isto (uspeti se i pomaknuti) — po tom polagano skučiti prednožno i napeti u visak saskok u počučanj, predručiti — dizaj, priručiti.
” Priključivanjem ili priključnim kora-
kom: stane li jedila noga na prečku, a na to još i druga na istu prečku.
' Korakom: preko pritka.
9- = 8., toda vstop in preprijem z 1., d. — v vesi ročkati na mestu — seskok kakor pri '8. vaji.
2. stopnja.
S Celom k nižjemu koncu.
1. =* 5. vaji v 1. stopnji.
2. Naskokoma vesa z nadprijemom za klin — zanožiti in s skrčenjem pred-nožno ležna vesa spredaj prednožno na klinu — stopati gor izmenskonožno s prestopanjem v veso s podporo skrčno
— ročkati izmenskoročno gor nazaj s prisunom na klinih, d. začne, v ležno veso — ročkati in stopati dol na isti način — seskok.
3. Vesa — zanožiti in s skrčenjem prednožno ležna vesa spredaj prednožno — skrčiti prednožno in polagoma iztegniti dol v veso (brez koleba)
— to še dvakrat ponoviti — potem iz ležne vese spredaj 2. vaja, toda pri roč-kanju začne 1.
4. Z vnanjim prijemom za lestvine stopati gor izmenskoročno in izmenskonožno s prestopanjem — zgoraj preprijem na klin — stopati dol izmenskoročno in izmenskonožno s prestopanjem.
5. => 1., toda ročkati soročno z vnanjim prijemom za lestvine.
в.	Z nadprijemom za kline stopati gor izmenskoročno in izmenskonožno s prestopanjem — zgoraj polagoma skrčiti prednožno in iztegniti dol v veso — preprijem izmenskoročno za lestvine — zanožiti in s skrčenjem prednožno ležna vesa spredaj prednožno, noge na klinu
— stopati dol soročno in izmenskonožno.
7. Z vnanjim prijemom za lestvine stopati gor soročno in izmenskonožno
— zgoraj polagoma vesa — ročkati polagoma izmenskoročno z majhnimi koraki dol naprej.
8. Ročkati izmenskoročno gor nazaj z vnanjim prijemom za lestvine — zgoraj preprijem izmenskoročno v veso z nadprijemom za klin — zanožiti in ležna vesa spredaj prednožno na klinu
— stopati dol izmenskoročno in izmenskonožno.
9. = 8., sa razlikom uspinjanja i po-micanja lijevom, pa desnom — u višku pak pomicanje na mjestu — saskok isti, kao pri 8. vježbi.
2. st upanj.
Čelom spram nižega konca:
1. = 5. vježba u 1. stupnju.
2. Naskokom visak nathvatom na prečci — zanožiti i prednožnim sku-čenjem u visak prednožno-ležeči na prečci — uspinjanje raznonoške korakom u visak skučenim upiranjem (o stopala) — pomicanje raznoručke gore sa priključivanjem (desna počne) u visak prednožno-ležeči — silaženje i pomicanje dolje istim načinom — saskok.
3. Naskokom visak nathvatom na prečci — zanožiti i prednožnim sku-čenjem u visak prednožno-ležeči na prečci — skučiti prednožno i polagano napinjati u visak (bez zamaha) — isto dvaput ponoviti — visak prednožno-ležeči i 2. vježbu, samo sa razlikom po-micanja, koje počinje lijevom.
4. Vanjskim hvatom na pritkama: uspinjanje raznonoške korakom i pomicanje raznoručke — gore: prehvat na prečku — silaženje raznonoške korakom i pomicanje raznoručke (izostav-ljanjem jedne prečke).
б. = 1. sa razlikom pomicanja s u -r u č k e sa vanjskim hvatom na pritkama.
6. Nathvatom na prečci: uspinjanje raznonoške i pomicanje raznoručke korakom — gore: polagano skučiti prednožno i napeti u visak — prehvat raznoručke na pritke — zanožiti i sku-čenjem prednožnim u visak prednožno-ležeči (noge na prečci) — silaženje raznonoške i pomicanje suručke.
7. Vanjskim hvatom na pritkama: uspinjanje raznonoške i pomicanje suručke — gore: polagano u visak — pomicanje raznoručke dolje (malim ko-racima).
8. Vanjskim hvatom na pritkama pomicanje raznoručke gore nazad — gore: prehvat raznoručke u visak nathvatom na prečci — zanožiti i visak prednožno-ležeči (noge na prečci) --silaženje raznonoške i pomicanje raznoručke.
\
B. stopnja.
S čelom k nižjemu koncu.
1. Naskokoma vesa z nadprijemom za klin — zanožiti in ležna vesa spredaj prednožno na klinu — polagoma vesa (brez koleba) — zanožiti in s skrčenjem prednožno vesa s podporo skrčno približno dva klina višje — iztegniti noge in polagoma skozi pred-nos vesa — isto še enkrat, a zopet približno dva klina višje — seskok.
2. Naskokoma vesa z vnanjim prijemom za lestvine — zanožiti in s skrčenjem prednožno vesa s podporo skrčno — ročkati soročno gor v ležno veso prednožno — polagoma vesa — isto ponavljati do vrha — stopati dol soročno in sonožno.
3. Z vnanjim prijemom za lestvine ležna vesa spredaj prednožno — stopati gor soročno in sonožno — zgoraj polagoma vesa — preprijem izmenskoročno v nadprijem za klin — ročkati dol naprej izmenskoročno s prestopanjem.
4. Stopati gor kakor v 3. vaji — zgoraj polagoma vesa — ročkati dol naprej soročno.
5. Stopati gor kakor v 3. vaji — zgoraj polagoma vesa — cel obrat izmenskoročno v 1. v nadprijem za klin
— ročkati dol nazaj izmenskoročno s prestopanjem.
6. S čelom k višjemu koncu, z d. vnanji prijem za lestvino, z 1. nadprijem za klin, ročkati naprej gor — zgoraj cel obrat izmenskoročno v d. v veso z vnanjim prijemom za lestvino
— ležna vesa spredaj prednožno — stopati dol soročno in sonožno, s kolikor mogoče dolgimi skoki.
7. =■ 6. nasprotno.
8. S čelom k nižjemu koncu z vnanjim prijemom za lestvine stojna vesa spredaj prednožno — stopanje gor soročno in sonožno s kolikor mogoče dolgimi skoki — zgoraj vesa — cel obrat izmenskoročno v 1. v veso z notranjim prijemom za lestvine — ročkati izmenskoročno dol nazaj.
9. S čelom k višjemu koncu z vnanjim prijemom za lestvine ročkati izmenskoročno naprej gor — zgoraj cel obrat izmenskoročno v d. v veso z
3.	s t u p a n j.
Čelom nižeinu koncu:
1. Naskokom u visak nathvatom na prečci — zanožiti i visak prednožno-Iežeči (noge na prečci) — polagano u visak (bez zamaha) — zanožiti i sku-čenjem prednožnim u visak skučenim upiranjem (o stopala) otprilike dvije prečke više — napeti noge i polagano kroz prednos u visak — isto ponoviti, no opet otprilike dvije prečke više — saskok.
2. Naskokom u visak nathvatom na prečci — zanožiti i slcučenjem prednožnim u visak prednožno-ležeći — po-micanje suručke gore u visak prednožno-Iežeči — polagano visak — isto ponoviti sve do gore — silaženje su-noške, pomicanje suručke.
3. Vanjskiin hvatom na pritkama: uspinjanje sunoške; pomicanje suručke
— gore: polagano u visak — prehvat raznoručke u nathvat na prečci — silaženje korakom i pomicanje raznoručke.
4. Uspinjanje kao pri 3.vježbi; gore: polagano u višale — pomicanje dolje suručke.
6.	Uspinjanje kao pri 3. vježbi; gore: polagano u visak — okret lijevo raznoručke u nathvat na prečci — silaženje nazad korakom i pomicanje raznoručke.
6. Čelom višemu koncu: pomicanje napred, desnom vanjskim hvatom na pritci, lijevom nathvatom na prečci — gore: okret desno raznoručke u visak vanjskim hvatom na pritkama — visak prednožno-Iežeči — silaženje sunoške i pomicanje suručke (čim duljim Skokovima).
7. => 6., no obrnuto.
8. Čelom nižemu koncu, vanjskim hvatom na pritkama: visak prednožno-Iežeči — uspinjanje sunoške i pomicanje suručke čim duljim poskocima — gore: visak — okret lijevo raznoručke u visak nutarnjim hvatom na pritkama
— pomicanje dolje nazad.
9. Čelom višemu koncu, unutarnjim hvatom na pritkama: pomicanje gore napred — gore: okret desno ‘raznoručke u visak vanjskim hvatom na
vnanjim prijemom za lestvine — ležna vesa spredaj prednožno — stopali dol kakor v 6. vaji.
Navodila prednjačici: če začenja vaja naskokoma, zahtevaj vedno iz vzklonjene spetne stoje pod lestvijo: zaročiti, oči uprte na mesto oprijema — z zmernim počepom prožen odriv in visok lep naskok. Ne pomagaj pri tem telovadki, niti dotakniti se je ne smeš. Seskok naj izvrši iz mirne vese v zmeren počep; globok čep ni lep, peti naj bosta spojeni, koleni zmerno narazen, trup popolnoma vzklonjen.
Zanoženje pred ležno veso ali oporo napraviš tako, da nagneš trup naprej, takoj nato, pri prednožnem skrčenju, trup zmerno nazaj, noge pa z lahkoto dvigneš. Če pomagaš, primi telovadko za pas ali za boke in v trenutku, ko skrči prednožno, potegni s hitrim gibom telo пекоЦко nazaj. (Pri 1. vaji
3.	stopnje.)
Če vaja ne gre, vadi prehod v veso s podporo skrčno z mahanjem. Štej:
1. prednožiti, telo se nagne nazaj,
2. zanožiti, telo naprej, 3! skrčiti prednožno in vesa s podporo skrčno.
Z malim trudom boš zadovoljna ti in tvoje telovadke.
če pri ročkanju ni izrecno določeno kolebanje vstran, vadi, v kolikor je to možno, popolnoma mirno, nogi naj sta iztegnjeni, spojeni, stopali spojeni, prsti naj smere v tla; izvajaj vse enakomerno in z vedno enako dolgimi koraki.
Prisilnslii korak.
Telovadke stoje v krogu s čelom noter in se drže za roke.
pritkama — visak prednožno-ležeći — silaženje i pomicanje kao pri 6. vježbi.
•Up ute prednjačici: Počinje
li	vježba naskokom, to isti treba da bude iz uspravnog stoja s p e t n o g pod ljestvama; zaručiti, oči uprte na mjesto dolivata. Na to mirnim počuč-njem pružan odraz i lijep, visok naskok. Ne pomaži vježbačici, niti je se ne takni. Saskolc je uvijek iz mirnog viška u miran počučanj. Duboki čučanj nije ugledan. Pete sestavljene, koljena po-nešto udaljena, trup sasma uspravan.
Zanoženje prije viška ležefieg, ili upiranjem, radi se tako, da se trup giblje napred, a odmah poslije toga pri prednožnom skučenju trup mirno na-zad i time ćeš lako diči noge. Pri uvjež-bavanju pomažeš tako, da uhvatiš vjež-bačicu u struku ili bokovima, u trenu pak prednožnog skučenja povuci trup sa dosta brzom kretnjom ponešto u n a-za d. (Pri 1. vježbi III. stupnja.)
Ne radi li se vježba kako treba, onda češ uzeti visak skučenim upiranjem sa mahanjem. Broji: 1. prednožiti, trup se giblje nazad, 2. zanožiti, trup napred, 3! skučiti prednožno i visak skučenim upiranjem.
Tek sa malo truda biti češ zadovoljna ti i tvoje vježbačice.
Nije H pri pomicanju izričito od-redeno njihanje Strance, to treba da vježbaš čim mirnije i sa napeto sestavljenim nogama i stopalima. Sve treba da bude izvodeno jednakomjernim tempom i jednalco dugim koracima.8
Priključni korak.
Vježbačice stoje u krugu, čelom unutra, i drže se rukama.
8 Nazivi uspinjanje i s i 1 a ž o n j e odnose se samo na nogo, a razumijeva so pod u s p i n j a n j e m:t h o d a n j e gore, a pod silaženjem: h o d a n j e dolje. Izvodi li se uspinjanjem ili silaženjem poni i c a 11 j e, to, nije li Sto drugo spome-nuto, treba uvijek razumijevati, ako jo uspinjanje, da je onda pomicanje rukama gore i obrnuto: pri silaženju je pomica-njo d o 1 j e. Kada kažem samo o k r e t, razumijevaj cijeli okrot. Manji ili veći ima se napose istaknuti. — Nazivom: pred-nož no-ležeći služeni so nesamo zbog kratkoće, nego i zato, jer držim, da je pri stupniji shvačanju i bržoj predodžbi vjež-
1.	Šest prisunskih korakov v d., vsak korak na dve osminki — tri topoti na mestu ==> d., 1., d., vsak topot na eno osminko — na zadnjo osminko drža — isto v nasprotno stran.
Štej: e-na, dve in tri in štir’ in e-na dve in (prisunski koraki) tri in štir (topoti in drža).
Pesem: «Složno, složno bra-co mil a!»
2.	1.) Dva prisunslca koraka v d.;
2.) tri topoti, z d. na četrtinko, z 1., d. na dve osminki;
3.) in 4.) isto v 1.;
5.)-8.) =* 1.-4.);
9.) => 1.);
10.) dva topota na dve četrtinki;
11.) in 12.) = 1.) in 2.);
13.) =3.);
14.) = 10.);
15.) in 16.) => 3.) in 4.).
Pesem: «D o b a r v e č e r, A n k o».
3.	in 4. = 1. in 2. toda telovadke v krogu s čelom ven, drže se za roke.
5. = prvi štirje takti kakor 1., toda s tremi topoti cel obrat v d., spojiti roke in druge štiri takte kakor 3., toda s tremi topoti cel obrat v 1.
6. = spojeni 2. in 4.
1.) dva prisunska koraka v d.;
2.) topot z d., z dvema majhnima korakoma na mestu (1., d.), cel obrat v d., spojiti roke, s Celom iz kroga;
3.) dva prisunska koraka v 1.;
4.) topot z 1. in z dvema korakoma na mestu cel obrat v d., spojiti roke;
I. Šest priključnih koraka desno, svaki korak na dvije osminlce — tri topota na mjestu =* desnom, lijevom, desnom, svaki topot na jednu osminku
—	na zadnju osminku izdržaj; isto na suprotnu stranu.
Broji: je-dan, dva-i, tri-i, če-tir, je-dan, dva-i (priključni korači), tri-i, če-tir (topoti i izdržaj).
Pjesma: «S 1 o ž n o, složno, bra-čo mila!»
2. 1.) Dva priključna koraka desno;
2.) tri topota desnom na četvr-tinku, lijevom, desnom na dvije osiriinke;
3.) i 4.) isto lijevo;
5.)—8.) = 1.-4.);
9.) = l.);
10.) dva topota na dvije četvrtinke;
II.) i 12.) =. 1. i 2.);
13.) = 3.);
14.) => 10.);
15.) i 16.) = 3.) i 4.).
Pjesma: «D o b a r v e č e r, A n k o».
3. i 4. =3 1. i 2., no vježbačice u krugu čelom van; drže se za ruke;
5.	=• prva četiri takta kao 1., no sa tri topota cijeli okret desno, uhvatiti se za ruke i druga četiri takta kao 3., no sa tri topota i cijeli okret lijevo.
(i. = 2. i 4. spojeno = čelom u lcrug;
1.) dva priključna koraka desno;
2.) topot desnom, sa dva mala koraka na mjestu (lijevom, desnom) cijeli okret desno, uhvatiti se za ruke, čelom iz kruga;
3.) dva priključna koraka lijevo;
4.) topot lijevom i sa dva koraka na mjestu cijeli okret desno, uhvatiti se za ruke;
be. Dakle: viskuprednožno-leže-č e m stoji naprotiv dosadanjo nazivanje vis ležeči prodnji prod ruka-m a, a to nesamo da je predugo, nego onaj: pred rukama, za ruk a m a, pa dometneš li k torne još s u n o ž n o ili r a z n o ž n o, uvodi vježbače i vježbačice u labirint, koji ih Cesto zbunjuje. Držeči se toga principa, nazivali bismo, služeči se na pr. potporom na ručama: p o t p o r z a n o ž n o - r a z n o ž n i umjesto dosa-danjeg: p o t p o r ležeči razno ž n i za napetim rukama. Taj primjer smatram dovoljnim za opravdanje gornjega. Kod zgode još koju.	Op. pr.
б.)-8.) => 1.)—4.);
9.) = 10;
10.) z dvema korakoma na mestu cel obrat v d., spojiti roke;
11.) in 12.) = 10 in 2.);
13.) => 3.);
14.) = 10.);
15.) in 16.) = 3.) in 4.).
7.	=» 6., toda obrati vedno v 1.
Miza na šir.
Meti z a n o ž n o (za boljše telovadke tudi prevali).
1.	stopnja.
Preden se uče telovadke odriv na prožni deski, vadijo v nekaterih prejšnjih urah pri skoku v daljino z navadno desko: skok z natekom in s o n o ž -n i m odrivom. Pazimo na to, da je pred sonožnim odrivom enonožen odriv na tleh pred desko — ne smeta torej biti dva odriva na deski.
Potem je priporočljivo vaditi dvo-skok: prvi odriv enonožno (pravilno je menjaje z d. in z L), drugi odriv so-nožno. Vadimo lahko na več načinov: a) oba odriva na deskah; b) prvi odriv na deski, drugi v razdalji pred doskočiščem; c) brez deske, z dobro vidnega prvega odrivišča (črta na tleh); d) smotreni pripravi odriva na prožni deski odgovarja najbolj: prvo odri-višče označeno na tleh en korak pred desko, snožni odriv na deski.
Vadba odriva na prožni deski:
1. Iz stoje na deski, z oprijemom za bližnjo stran: z vskokom, sonožno odriv sonožno na deski — vzmah skrčno — seskok sonožno in z medskokom sonožno isto še enkrat — s tretjim odrivom seskok v d.
2. => 1. toda brez medskoka, seskok na desko je obenem odriv za vzmah — seskok v 1.
Z začetnicami vadimo zanožne mete le iz klečne ali čepne vzpore.
5.) - 8.) = l.)-4.);
9.) -1.);
10.) sa dva koraka na mjestu cijeli okret desno, uhvatiti se za ruke;
11.) i 12.) = 1.) i 2.);
13.)	3.);
14.) = 10.);
15.) i 16.) => 3. i 4.).
7.	= 6., no okreti uvijek lijevo.
Stol u šir.
Metanja z a n o ž n a (za bolje vjež-bačice i koloturi).
I.	s t up a n j.
Prije nego čemo s vježbačicama pri-ječi učenju odraza na pružnom mostiču, treba da poduzmemo, u kojem od pret-hodnih satova, vježbu u skakanju u daljinu sa običnim mostičem: skok u daljinu sa sunožnim odrazom. Pazimo, da prije sunožnog odraza bude odraz jednonoške na tlu ispred mostiča, a nipošto dva odraza na mostiču.
Po tom preporučamo vježbanje dvo-skoka: prvi odraz jednonoške (uz re-dovitu smjenu: desnom, pa lijevom), drugi odraz sunoške, doskok sunoške. Vježba se na više načina: a) oba odraza na mostičima; b) prvi odraz na mostiču, drugi na prostoru pred do-skočištem; c) bez mostiča sa valjano označenog prvog odrazišta (crtom na tlu) i d) načinom, koji najviše odgo-vara svrsi vježbanja odraza na pruž-nome mostiču: prvo odrazište označeno na tlu otprilike korak ispred mostiča, odraz sunoške s mostiča.
Primjeri za vježbanje odraza na pružnome mostiču:
1. Iz postave na mostiču dohvatom na bližu stranu: naskokom sunoške odraz sunoške na mostiču i zamah sku-čeni — saskok sunoške i meduskokom sunoške isto još jedamput — trečim odrazom saskok desno.
2. =j 1., no bez meduskoka; saskok na mostič služi ujedno kao odraz zamahu — saskok lijevo.
Sa početnicama vježbamo metanja zanožna samo iz potpora u klečanju ili čučnju.
3. Iz postave na mostiču dohvatom na bližu stranu: naskok sunoške u pot-por klečeči — saskok sunoške nazad i jednim odrazom (bez međuskoka) još jedamput isto — trečim odrazom na mostič »saskok desno.
Iz zaleta odrazom: jednonoške i s -pred mostiča, sunoške na mostiču, dohvatom na bližu stranu; mjesto, s kojeg izvodimo odraz, možemo označiti na tlu i na mostiču na udaljenijoj tre-čini, t. j. na najpružnijem mjestu. Do-hvat treba učiti za tren iza odraza.
4. Naskok sunoške u potpor klečeči
— sunuti desnom nazad visoko — spustiti napetu nogu do dotika o brid stola
— žestokim i visokim zanoženjem desne saskok nazad sunoške na mostič
— saskok desno.
5. = 4. obrnuto.
6. Naskok sunoške u potpor klečeči
— dohvat desno Strance na desnu tre-činu stola, odskok (klečeči) desno u potpor klečeči na desnoj trečini stola (goli,jeni na bližoj strani, kao pri prvom naskoku, samo ponešto dalje Strance) — sunuti desnom nazad visoko itd. kao u 4. vježbi — saskok nazad (na tlo).
7. = 6. obrnuto.
3. Iz stoje na deski, z oprijemom za bližjo stran: vskok sonožno v klečno vzporo — seslcok sonožno nazaj in z enim odrivom (brez medskoka) isto še enkrat — s tretjim odrivom na deski seskok v d.
Z zaletom z odrivom enonožno pred desko, sonožno na deski, z oprijemom za bližjo stran; odrivišče lahko zaznamujemo na tleh in na deski, in sicer v oddaljenejši tretjini, na najbolj prožni točki. Oprijem je za hip pozneje kakor odriv.
4. Vskok sonožno v klečno vzporo
— suniti z d. nazaj visoko — spustiti iztegnjeno nogo, da se s kolenom dotakne mize — s hitrim visokim za-noženjem z d. seskok sonožno nazaj na desko — seskok v d.
5. = 4. nasprotno.
6. Vskok sopožno v klečno vzporo
— preprijem v d. na d. tretjino mize, odskok sonožno (klečno) v d. v klečno vzporo na d. tretjini mize (goleni na bližji strani, kakor pri prvem vskoku, le nekoliko bolj vstran) — suniti z d. nazaj visoko itd. kakor v 4. vaji — seskok nazaj v stojo na tleh.
7. =i 6. nasprotno.
8. Zamah nizek — z odrivom na deski seskok v d.
9. => 8. nasprotno.
10. Odsun zanožno v d.
11. = 10. nasprotno.
12. Vskok sonožno s Vi obratom v 1. v klečno vzporo bočno na sredi mize (oprijem oberočno v 1. tretjini, d. za I.)
— suniti z d. nazaj v klečno vzporo, zanožno z d. — suniti z 1. nazaj v ležno vzporo spredaj zanožno, stopala so oprta navpično ob mizo — z odrivom snožno seskok zanožno v d.
13. — 12. nasprotno.
14. Vskok v klečno vzporo bočno kakor v 12. vaji — vskok skrčno in vzravnava — čepna vzpora in z istočasnim odrivom sonožno seskok zanožno v d.
15. = 14. nasprotno.
(Se nadaljuje.)
8. Zamah niško — odrazom na mostiču saskok desno.
9. = 8. obrnuto.
10. Odsun zanožni desno.
11. = 10. obrnuto.
12. Naskok sunoške sa po okreta li-jevo u potpor klečeči bočki na sredinu stola (dohvat objeručke na lijevu tre-činu, desna iza lijeve) — sunučem desne nazad potpor klečeči zanožno desnom — sunuti lijevom nazad u potpor zanožno ležeči (stopala su uprta o stol okomito) — odrazom sunoške saskok zanožni desno.
13. = 12. obrnuto.
14. Naskok u potpor klečeči bočki kao u 12. vježbi — naskok skučeni i dizaj — potpor čučnjem, no istodobno odrazom sunoške saskok zanožni desno.
15. = 14. obrnuto.
(Nastavit če se.)
SO