IV t> 12 O 1 Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 2. JOLIET. ILLINOIS, SO. NOVEM Bit A 1917. J : x LETNIK XXVII. _ y .» Jritanci napadajo na zapadni fronti. London poroča ljute boje pred mestom Cambrai, kjer so Nemci v največji stiski. NOVI BOJI OB REKI PIAVE. Italijani dobili pomoč in se branijo baje z uspehom. True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Rim, 26. nov. — Včeraj so sovražna mnoštvi, podpirani po težki artiljeriji, zopet poskušala napasti naše postojanke med rekama Brenta in Piave. Ob našem levem krilu so bile sovražne prizadeve naperjene proti okolišu Monte Pertica. Bile so takoj zlomljene, in smrtonosen in dobro izveden protinapad od naše 'Strani je bil podjet v odgovor na vsak nov poskus sovražnikov. Pri Tassonu je Monte Rosa bataljon alpinov uničil svoje napad-nike. V našem središču, kjer je bil sovražnikov pritisk najmočnejši, je 56. divizija bila zopet na zavisti vrednem višku svoje hrabrosti. Sovražne kolone, ki so s trdovratno ljutostjo napadale od severozapada in 'severa v smeri Monte Casonet Col del L'Orso, Monte San Larolo in Monte Spinoncia, so bile pokošene po našem streljanju, ponovno presenečene z ljutimi protinapadi in končno odbite. Več nego 300 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Na naši desni se je sovražnikov napad začel od vzhodnih slemen Monte Monfenera. Naskočni oddelki so bili najprej ustanovljeni po našem topništvu in pozneje po protinapadih ter končno odbiti po naših hrabrih aipiriih. Nekaj tucatov mož smo ujeli. True translation" filed vvith the post-master at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. i Berlin poroča uspehe. Berlin, 26. nov. — V krajevnem po-gorskem bojevanju smo pridobili u-spehov in jih obdržali proti italijanskim protinapadom. True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on November 30, 1917, as reciujred by the act of October 6, 1917. Italiji prihaja pomoč. » Rim, 26. nov. —< Ko prihaja na tiso-francoskih in britanskih vojakov v kraje blizu fronte, je Italija danes ve- sela nad sijajnimi bojnimi uspehi gen. Diazovih čet v spopadih z nemškimi najzanesljivejšimi enotami. Nocoj izdano naznanilo vojnega u-rada pravi, da «o tevtonski voditelji zopet pognali močnih čet proti italijanskim postojankam med rekama Brenta in Piave, ki so bile vse odbite. Naznanilo iz Berlina poskuša na nič devati te obrambe, češ, da so bili samo krajevni spopadi, ki so se končali u-godno zanje. True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Lahi odbili sovražnika. Rim, 27. nov. — Včeraj popoldne je sovražnik po ljutem bombardiranju naših postojank na Col Della Berretti, vzhodno od Brentske doline, podjel proti istim mnoštven napad s celo pehotno divizijo. Nastala borba je bila zelo ljuta fh branitelji, osamljeni vsled silnega streljanja, bi bili morebiti prisiljeni k u-meknitvi z ozirom na velikost napadajoče bojne moči in silovitost njenega napada, ako ne bi bila dospela o pravem času njih podpora, sestavljena iz sijajnih Sicilijanov starodavne in slavne Aosta-brigade, z oddelki 94. peš-polka in bataljona alpinov iz Brentske doline. Ko so prekoračile smrtni pas z navdušenjem, so se naše hrabre čete zagnale proti sovražniku z nepremagljivo silnostjo in so ga prisilile k umek-nitvi z zelo težkimi izgubami, tako da je pustil ujetnikov v naših rokah. Škrobova in Obovščina, je bilo opaziti, kako so se družili in blatili. Jugozapadna in rumunska fronta: Bilo je streljanje. Zrakoplovstvo. Dne 23. nov. je južno od Voločjaka francoski bojni zrakoplov zbil nemški stroj. Pilota sta bila ujeta. Južno od Husjatyna je naš zrakoplovec, praporščak Smirnov napadel dva sovražna stroja in zbil enega njiju ter tako pridobil svojo deveto zmago v zraku. Sovražni stroj je bil razdejan in zrako-plovca usmrčena. Južno od črnovic je bil v zračnem spopadu zbit sovražen stroj v sovražnikovih linijah. True translation filed with the post-master at Joliet, HI., on November 30, 1917, as required by the act of Octobef 6, 1917. Makedonska fronta. Pariz, 26. nov. — Blizu Vardarja je sovražnik po večkratnem bombardiranju in bobnečem streljanju napadel na več točkah ob fronti z oddelki razne jakosti. Bili so povsod odbiti. V Bi-toljskem okraju in ob Črni reki so naši topničarji in zrakoplovni oddelki kazali živahno delavnost. True translation filed vvith the post-master at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. London, 26. nov. — Na bojni fronti pred mestom Cambrai sovražnik ni ponovil svojih napadov proti postojanki Bourlon, odkar mu je izpodletel poskus včeraj opoldne, in položaj je neizpremenjen. , Severovzhodno od Ypresa je bila znatna topniška delavnost na obeh straneh rano snoči v odseku Paschen-daele, ali pehotnega napada ni bilo. True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, 26. nov. — Armada nemškega prestolonaslednika: Po zelo močnem narastku v topniškem streljanju so Francozi napadli na širini štirih kilometrov med Samogieux in Beau-montom. Prvi valovi napada so bili razkropljeni po našem pehotnem in topniškem streljanju, in sovražnik se je umeknil v svoje odhodišče. Mnogi napadi po svežih četah so se zlomili v našem obrambnem pasp. Številne Turčine, Zuave in druge francoske vojake smo ujeli. Močno ■streljanje se je raztezalo od bojišča do sosednih odsekov in nadaljevalo ves dan z veliko silnostjo, zlasti na obeh straneh Ornesa. "Naša pehota in zasledujoči zrakoplovci so se vkljub hudi nevihti uspešno vmešavali v bojevanje na bojišču blizu Cambraia in ob reki Meuse so podpirali naše neutrudno vodstvo in čete." True translation filed vvith the post-rnaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Rusko-rumunska fronta. Petrograd, 25. nov. (Zakesnelo.) — Severna fronta: Bojevanje je bilo o-mejeno na streljanje in spopade med ogledovalci. Zapadna fronta: Bilo je streljanje. Južno od Naroškega jezera, blizu vasi True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on'No»ci-.:1-" 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Pariz poroča. Pariz, 26. nov. — Na desnem bregu reke Meuse je bila živahna topniška delavnost v okraju severno od Griča 344, kjer naše čete utrjujejo postojanke, ki so jih osvojile. Sovražen napad na naša mala stra-žišča v okraju Bezonvaux je bil odbit po našem streljanju. Noč je bila pokojna povsod drugod. Večerno naznanilo. Prav silno topniško bojevanje je bilo v Belgiji in severno od reke Chemin . ? True : trans'ation filed vvith the postmaster af Joliet, 111., on November 30, 1917, as requiredby the act of October 6, 1917 ;n '""—francoske čete, kažoče na korist ameriškim vojakom na Francoskem način prodiranja za napad s plinom Izdefmen*>m-' 2~Kana^:i na zapadni fronti, poslužujoči se stare nemške grmade streliva kot opazovališča. 3— ovanje jadrovine v Združenih Državah, katera obrt je bila poživljena vsled rabe ladij jadrnic. WILS0N PROTI VOJNI Z AVSTRIJO. Predsednik in njegov kabinet odločili, ostati zazdaj v miru z dvojno monarhijo. PIVO BO MANJ ALK0B0LNAT0. Ameriške žrtve in ameriški odlikovan« na Francoskem. True translatiqji filed vvith the post-ma-iter at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Pivo manj alkoholnato. VVashington, D. C., 26. nov. — Predsednik VVilson je odločil danes, da bodi pivo (beer), varjeno zanaprej v Združenih Državah, manj upijanljivo. Potrdil je priporočilo po živilskem upravitelju Hooverju, da se zmanjša alkoholna vsebina piva na 3 odstotke in zmanjša tudi znesek žita, rabljenega v pivovarstvu, na približno 70 odstotkov sedaj rabljene množine. Po ^manjšanju alkoholne vsebine od sedanjega povprečnega obscžka 4 odstotkov na 3 odstotke bo mogoče zvariti •sedaj použivano množino piva iz 70 odstotkov sedaj uporabljenega zneska žita. Potemtakem ne bo zmanjšana zialoga piva, ali pivo bo manj upijanljivo. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Združene Države in Avstrija. VVashington, D- C., 26. nov. —. Gibanje ^ prid napovedi vojne proti Avstriji pridobiva pristašev v upravi in v kongresu. Senator Levvis, Illinois, je rekel, da bo gla^ncf vprašanje pred kongresom zadrž:.t»ie zavezne vlade napram zaveznicam Nemčije. •'Združene Države morajo nastopiti proti Avstro-Ogrski, Turčiji in Bolgariji", je rekel g. Levvis. "Skupaj se vojskujejo proti našim aliirancem. Obenem pa ne dvomim, da se bode ob napovedi vojne proti Avstriji razlikovalo med Avstrijci ter Ogri in Čehi. Ogri in Čehi žele ustanoviti demokratski obliki vladarstva. "Razlikovati moramo tudi med Avstrijci in Poljaki. Jaz ne mislim, da se nas more smatrati za podpira tel je načrtov, ki jiii ut»?ne imeti Italija za vzetje ozemlja od Avstrije. "Če naturalizirani državljani nočejo podpirati vjlade, se nočejo bojevati zanjo, potem, pravim, odvzernite njih državljanstvo in jih pošljite nazaj v deželo, s katero sočuvstvujejo. "Vsi tisti, ki razdevajo živež, namenjen za armado, polagajo* bombe, iz- des Dames. Na desnem bregu reke Meuse so naše baterije zajele pod svoj ogenj in razkropile sovražne osredo-točbe severno od včeraj osvojenih postojank. Topniško bojevanje se je nadaljevalo prav živahno v tem odseku. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Turška fronta. Petrograd, 26. nov. — Kavkaska fronta: V okolišu črnomorske brezine, jugozapadno od Gumišhana, so naše čete odbile napade po močnih turških oddelkih. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Palestinska fronta. London, 26. nov. — Britansko konji-štvo je zavzelo postajo Bittir, kakih šest' milj jugozapadno, in Ain Karirn, polčetrto miljo zapadno od Jeruzalema, kakor poroča britansko uradno naznanilo, izdano nocoj. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Velik parnik pogreznjen. London, 27. nov. — Ameriški parnik "Actaeon" je bil torpediran v nedeljo, poroča brzojavka iz Corunne, Špansko. Enoindvajset preživelcev je dospelo v Port Camarinas. Trije čolni, v katerih je bilo sedemintrideset mož, ostanek posadke, se pogrešajo. vršujejo 'sabotage' ali razdevajo mostove, naj se izročijo vojnim sodiščem. Ko bodo nekateri izmed njih obešeni ali ustreljeni, ne bomo več imeli toliko sramotnih činov." True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Wilson še noče vojne z Avstrijo. Washington,. D. C., 27. nov. — Predsednik Wilson in njegov kabinet so odločili danes, da ne bodo ničesar u-krenili zazdaj glede vojne napovedi proti Avstrp-Ogrski. Po temeljitem razgovoru o položaju so predsednik in njegovi svetovalci prišli do zaključka, da obstoječe okoliščine ne bi dovolile niti pripoznanja vojnega stanja z dvojno monarhijo. Ameriške pritožbe proti Avstriji so smatrane za resne, a ne zadosti resne, da bi prevagovale preudarke, ki napo-tujejo vlado, ostati v miru tako dolgo kakor mogoče z Nemčije prvo zaveznico. V soglasju s tem odlokom dovršuje sedaj predsednik svojo poslanico kongresu, ki jo bo prečital prihodnji torek, izključujoč vse, kar bi utegnilo biti podobno priporočilu vojne napovedi. To začasno stališče se utegne izpre-meniji vsak čas po kakem posebnem sovražnem činu od strani Avstrije, kakor bi bil n. pr. potop kake ameriške riške ladje po kakem avstrijskem podmorskem čolnu. Vlada ni prejela popolnih podrobnosti o potopu ameriške ladje "Schuylkill" po nekem podmorskem čolnu v Sredozemskem morju zadnji teden. Če bi se ugotovijo, da je bila kaka avstrijska ladja odgovorna za ta sramotni čin, bi imele Združene Države nov in zadosten vzrok za napoved vojnega stanja z dunajsko vlado. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Ameriške žrtve na Francoskem. VVashington, D. C., 27. nov. — Dva ameriška vojaka sta bila usmrčena in pet je bilo hudo ranjenih v topniškem dvoboju z Nemci dne 20. nov., je danes izporočil gen. Pershing. Usmrčena sta bila prostaka Harry L. Miller, Baker, Ore., in Čharles Rissmiller, Read-ing, Pa. Gen. Pershing je tudi izporočil dva smrtna slučaja vsled pljučnice. To sta bila prostaka W. J. Hogan, Atkins, S. C., in H. J. Morrison, Punxsutavvney, Pa. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Medalje za Američane. Z ameriško armado na Francoskem, ponedeljek, 26. nov. — Ganljiva svečanost je značila včeraj podelitev francoskega vojnega križca ameriškim vojakom, ki so prestali prvi nemški napad začetkom tega meseca. Petnajst častnikov in vojakov, omenjenih z njih stotnijo po francoskem generalu, ki poveljuje v tistem odseku, je bilo odlikovanih. NA RUSKEM VEDNO VEČJE ZMEŠNJAVE. Petrograd in Berlin v brezžični zvezi, ker baje Nemčija podpira boljševike. ZDRUŽENE DRŽAVE POZORNE. Tuji poslaniki zapuste Petrograd, če Huni podpirajo Lenina. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, II}., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Petrograd in Berlin v zvezi. VVashington, D. C., 26. nov. — Petrograd in Berlin sta v brezžični zvezi. Ruskim severnim armadam baje že primanjkuje živeža in v Petrogradu se je raznašala govorica, da je bila nova vlada ustanovljena po socialistih nekje blizu glavnega mesta. Ta dejstva so bila obsežena v brzojavkah, katere je prejel državni de-partment od poslanika Francis v Petrogradu danes. Tu mislijo, da se brezžična zveza tiče ponudenega premirja in kaže, da se boljševiška vlada in nemška vlada dogovarjata o predlogu maksimali-stov. Uradniki pa niso hoteli komentirati poročila poslanikovega. Nova nevarnost za Rusijo je videti v izporočenem pomanjkanju živeža za severne armade, v True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Zveza pretrgana. London, 26. nov. — Vse zveze so bile pretrgane med severno in južno Rusijo. Tuja poslaništva v Petrogradu ne morejo priti v neposreden stik z Odeso in drugimi točkami v južni Rusiji. Uradne brzojavke pa dohajajo v Odeso potom Perzije. Jolietske novice. — Gledališka predstava, ki jo priredi društvo "Triglav" v nedeljo v Sternovi dvorani, se bo vršila popoldne in zvečer. Začetek ob 2. uri popoldne in ob 8. uri .zvečer. Več o tem na drugi strani. Sodelovalo bo tudi slavno dr. sv. Cecilije in zapelo nekaj lepili pesmi. True translation filed vvith the postmaster at Joliet, 111., on November 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Če Nemci podpirajo Lenina... VVashington, D. C., 27. nov. — Uradna potrditev novice iz Londona, da nemški štabni častniki v Petrogradu delujejo kot vojaški svetovalci Leninove stranke, bo prejkone takoj imela za posledek, da Združene Države in aliiranci končno postavijo bsljševiško vlado na imenik zaveznic Nemčije. Če so Nemci tamkaj, je odstranjen vsak dvom glede namena boljševikov in diplomati bodo primorani, umekniti se v ^ako nevtralno glavno mesto, prejkone Stockholni, da počakajo navodil od svojih vlad. * - • Tak razvoj bi brez dvoma povzročil takojšnjo zaustavitev vseh naročil, ki se zdaj izvršujejo v vojaške in druge potrebe za Rusijo v Ždruženih Državah in Japoniji. 1 — Opozarjamo cenj. čitatelje na dopis iz Jolieta na 5. str. o nedeljski pevski slavnosti v La Sallu, 111. Farmarjeva modrost. Farmar dobro ve, če ne izruje plevela, da ne more pričakovati lepe žetve. Isto velja za ohranitev zdravja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljša pomoč, ki jo more dobiti. To zdravilo vam izčisti želodec, povrne slast, pospeši prebava, in vse prejšnje neprilike, • kakor zapeka, neprebavnost, glavobol, nespečnost, razdražljivost, pomanjkanje odločne volje, splošna oslabelost itd., izginejo. V lekarnah. — Zdravila so mnogo pripomogla k olajšbi človeških bolezni. Triner's Liniment je eno najkoristnejših. Pri rematizmu, nevralgiji, boli, v ledju, izvinih, izpahih, oteklinah itd. se laliko vedno zanesete nanj. V lekarnah. — Jas. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1343 S. Ashland Ave„ Chicago, 111. — Adv. Drzni roparji. Cleveland, O., 26. nov. — Trije ponoćni čuvaji so bili najdeni zvezani in z zamašenimi usti v varnosti)^shrambi tvrdke Higbee Company Dry Goods Store davi zarana, kjer so bili zaklenjeni po četverih vlomilcih, ki so razbili močno varnostno blagajno iirv utekli. Kakor izjavljajo uslužbenci tvrdke, so vlomilci odnesli od $5,000 do $10,000 v gotovini in ukradli blaga v vrednosti $10,000, vštevši dragotine in krzneno blago. Čuvaji so rekli,, da so vlomilci prišli v poslopje pod pretvezo', da so Združenih Držav tajni uradniki, ki iščejo nemške vohune, kateri so se baje za-rotili, požgati poslopje. DENAR V STARO DOMOVINO to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati. Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije. Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet. 111. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 28. nov. — Tudi drugi in / tretji večer naše cerkvene veselice je bil popolnoma zadovoljiv glede udeležbe in radodarnosti. Naši dobri žup-ljani kar tekmujejo med seboj, kateri se najbolj izkaže v dejanski naklonjenosti do svoje cerkve. Jutri, na Zahvalni dan, zvečer bo naš fair zaključen. O tem izporočimo prihodnjič. — Gledališka predstava. V nedeljo, dne 2. dec. t. 1., priredi Izobr. in podp. dr. "Triglav" svojo prvo igro v tej sezoni. Uprizorjena bo šaljiva igra "Re-poštev ali Gorski duh". Vstopnice se dobe pri vseh članih društva, in sicer prednji sedeži 50c, zadaj ,25c. — Jos. Šuklje v Campu Dodge. "Jo-Jiet Evening Herald-Nevvs" je ondan izporočil: Joseph Schucklya, are"tiran tukaj pred več tedni, ker se ni zglasil s številom vojaških novincev, ki so odšli v Camp Dodge, je bil odveden v to taborišče po vojaških oblastvih iz Forta Sheridana dne 19. novembra. Schucklya (pravše Šuklje) ni hotel sprejeti službe v. armadi, ko je bil pri naboru, češ, da bi bil prisiljen bojevati se proti članom svoje neposredne familije, ki so v nemški in avstrijski armadi. Vse prizadeve od strani krajevnih oblastev, napotiti Šukljeja, da bi služil svoji novi domovini, so bile brezuspešne. Izjavil je, da bi 'se rajši postavil pred strelno četo, nego postal ameriški vojak. Prijet je bil kot "slac-ker" in izročen zaveznim oblastvom v Fortu Sheridan. — Srbski radovoljniki. Devet nadaljnjih srbskih radovoljnikov, štirje izmed njih bratje Milanoviči, je odpotovalo v vojno iz Jolieta v nedeljo. Več nego dvesto Srbov se je zbralo na kolodvoru, da se poslovijo od svojih rojakov, ki gredo v boj proti Nemčiji. Čez dva tedna jih pojde še pet. Dosedaj je odšlo iz Jolieta skupaj nič r manj nego 132 srbskih radovoljnikov. Pač lepo število, ki je v čast junaškim bratom Srbom. — S38 klicanih k preiskavi. Voja--skonaborni odbor za mesto Joliet je dne 21." t. m. poslal generalnemu pro-losu Crowderju poročilo o klasifikaciji ali razvrstitvi 4,817 moških, registriranih pod njegovo sodno oblastjo dne 5. junija. Od tega števila je bilo 538 pozvanih k zdravniški preiskavi. Od teh se jih 39 ni zglasilo in so označeni kot "slackerji"; za prijetje vsakega so za-vezna oblastva razpisala $50 nagrade. Potrjenih je bilo pri zdravniški preiskavi skupaj 377, dočim je bilo 122 zavrženih. Kvota za distrikt je 219 mož. Od 377 potrjenih mož je 170 prosilo za oprostitev, in oproščenih je bilo 139. — Po novih nabornih pravilih bo moralo v vojno tudi mnogo oženjen-cev. Tudi v prvem razredu, ki-bo najprej klican pod orožje, so oženjenci. Potrjen utegne biti vsak oženjenec določene starosti, ki dejansko ne podpira svoje družine. Oženjenec, ki je odvisen od svoje žene, je med tistimi, ki bodo prvi klicani. V razredu drugem so oženjenci, katerih žena ali otroci niso predvsem odvisni od moževega dela za podporo. Samo če ima mož ženo ali otroke predvsem odvisne od njegovega dela za podporo, je vštet v četrti razred, ki je daleč od konskripcije. — Ven s kajzerjevci! Župan Barber je prejel včeraj prošnjo od R. M. Hurda, predsednika ameriške obrambne družbe (American Defense So-ciety), pozivajoč Jolietčane, naj se ze-dinijo v organizaciji krajevnega pazljivega zbora (local vigilance corps), da pomore"jo vladi izpodbijati nemško propagando in sovražno delavnost, ki sta bili odgovorni za požare, razpoke tvornic za strelivo, živilsko ostraševa-nje in druge poskuse, plašiti ameriško ljudstvo. Tudi v Jolietu bo v kratkem odklenkalo vsem tistim, ki se še navdušujejo za nadutega kajzerja in njegovo strahovlado. — Tovarne v stiski za premog. Pomanjkanje premoga je že prisililo eno jolietsko tovarno, da je začasno ustavila delovršbo in zaprla svoja vrata, tako da je prišlo 400 delavcev ob zaslužek, dokler tovarna ne dobi potrebnega kuriva. Ta tovarna je W. E. Pratt Malleable Iron Co. na Hender-son avenue, vzhodno od Jolieta. Zaprla je svoja vrata v soboto opoldne, a baje le za nekaj dni. Tovarna porabi povprečno več nego 120 tonov premoga na teden. — Druge tovarne v Jolietu so tudi v stiski za premog. Tako n. pr. The Joliet Bridge and Iron Co., ki jo utegnejo tudi zapreti, če nastane hud mraz, preden pride dovolj premoga. — Licenca za nakup dinamita. Vsled vojne je zavezna vlada sprejela nov zakon, po katerem je za prodajo aH nakup dinamita in drugih raznesnih tvarin potrebna licenca od okrajnega klerka. Prestopek tega zakona je kaz- niv do $5,000 globe in enoletnega zapora. — Delež sladkorja omejen. Gro: cerji na drobno in živilsko upravitelj-stvo za Will county so v četrtkovi seji določili, da bo dnevni delež 'sladkorja za privatne' familije omejen na dva funta. — Mlekarsko premirje. V soboto je bil proglašen mir med pridelovalci mleka in mlekotržci na drobno, in tako je bila vsaj začasno končana joliet-ska mlečna vojna. Premirje je bilo podpisano na posvetu med zastopniki obeh strank in senatorjem R. J. Bar-rom. Po njegovih pogojih je bila u-stanovljena enakomerna cena, ki ostane v veljavi, dokler vladni zastopniki ne preiščejo cene za pridelovanje mleka in ne vpošljejo poročila. Sedaj prevladuje v jolietski mlečni vojni "status quo ante bellum" ali stanje kakor pred vojno. Trgovci z mlekom pravijo, da je mlečna zaloga sedaj zadostna za vse potrebe. Pridelovalci mleka pravijo, da je kompromisna cena $3.58 za 100 funtov in $2.40 za osem galonov zadovoljiva zanje, kajti imeli bodo vendarle nekoliko dobička nad stroški pridelovanja, pravijo. Mislijo pa, da bo izid preiskave ugoden zanje. Preiskava bo dovršena do dne 1. jan. ' — Purani za kaznjence. Ravnateljstvo jolietske državne kaznilnice je kupilo 3,500 funtov ali več nego en ton puranov, razen drugih "speciali-tet", za obed 1,600 kaznjencem na Zahvalni dan. — Dva nova slučaja golte (difterije) in en smrtni slučaj vsled te kužne bolezni je bil priglašen mestnemu zdravstvenemu departmentu v ponedeljek. To je drugi smrtni slučaj v Jolietu vsled golte med enim tednom in deveti vsega skup. — Ponarejalca iščejo. Neki P. Die-ter je baje ponarfedil ček za $500 in ga menjal zadnji teden v saloonu Zobel & Layfield, 1157 N. Hickory street. Ponarejalec je potem izginil, zapustivši ženo in šest otrok. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Gilbert, Minn., 26. nov. — Preslavni list A. S.! Čital sem v št. 104., da si dopolnil 26. leto. Z veseljem ti tudi jaz častitam na dolgem obstanku in ti želim, da bi učakal 50-letnico! Dalje ti, dragi list, sporočim, da si že moj zvesti prijatelj enajsto leto in vodnik, zato mi še moraš biti dalje do groba. Naznanjam dalje slovenskemu narodu žalostno novico, da je nemila smrt utrgala nit življenja našemu rojaku Frank Hočevarju. Bolehal je več let za jetiko. Bil je dvakrat oženjen, od prve žene zapušča eno hčer, in^žalu-jočo blago drugo ženo ter nekaj sorodnikov. Doma je bil v Velikih Laščah. On, ko je še živel s svojo ženo, ki mu je umrla leta 1914., je bil velik sovražnik matere sv. katoliške Cerkve in častite duhovščine in sploh vseh tistih katoličanov, ki po veri živijo. Koliko je hujskal proti Bogu in vsemu, kar je svetega. A ko je pa snubil sedanjo ženo, je bil človek kakor prej socijalist, a žena mu je rekla: "Jaz te vzamem v sv. zakon, če mi obljubiš, da me pustiš živeti kot kristjano." In pokojni je vse obljubil in tudi držal obljubo. In tako je bila ženitnina leta 1916. On ni šel v cerkev ob nedeljah, samo le tisti čas, kadar je kedo umrl od društva, ki se je bal plačati $2 kazni, a ni se pa bal Boga, ki vidi v naša srca. A ko je pa videl, da se mu bliža zadnja ura, je poklical duhovnika. In hvala usmiljenemu Jezusu, srečen je ta človek: lepo previden s sv. zakramenti je v Gospodu zaspal 22. novem' bra. Tu jaz pisec teh vrstic moram reči: Srečen je mož, kateri ima pobožno ženo! Taka je bila druga žena pokojnega. Enkrat mu je rekla: "Jaz, ko ■sem pri sv-, maši, molim \za spreobrnjenje moža." In Bog jo je uslišal, da ga je Božja milost klicala še enajsto urimiWH>Bini> revhatcmv htomoct) bolesti . kolku bolestih « oenkh & tiotm to naaiM m. slabostih , o&kh pljučnih in prsnih SOUM0 mrazenju » životu vnetju omam i fcvrauaj, protinu prehlajenju otoploct1 hesc eolbstih . ledju slabotnem križu bolestih t km&i hjcol kajuu JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate ka] posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz• tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker * mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. 111* Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLU 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. The Will County National Bank of Joliet, Illinola. Prejema raznovrstne -denarne ter poši/ja denar na vse del« Kapital in preostanek 4300.00MK C. E. VVILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredaedb* HENRY WEBER. kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boi kupoval od nas, ti bom* < lej postregli z najnižjimi tržnimi M» nami. Mi imamo v zalogi vsak#mt* nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki hr trdi les, lath, cederne stebre, desk It šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplain«« aHat blizu novega kanala. Fredno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi Ifi bomo zadovoljili in ti prihranili W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na vocfcr DES PLAINES IN CLINTON ST* Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in tria najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. Barve STENSKI PAPIR Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85. Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj. Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu. Blago pripeljemo na vaš dom. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackaon Street JOLIET, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Amerikanski Slovenec Ustanovljen, 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol Veta.$1.00 Za Evropo na leto....... ..A....$3.00 Za Evropo za pol leta.......-....$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne Vračajo, Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March llth, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, '1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Nevvspaper for the Slovenian Workingmen in America, and ti* Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. Advertišing rates sent on application. 2. dec. Nedelja Bibijana, muč. 3. " Pondeljek Frančišek Xav. 4. " Torek Barbara, de v. m. 5. " Sreda Saba, opat. 6. " Četrtek Miklavž, škof. 7. " Petek Ambrozij, škof. 8. " Sobota Preč. poč: M. D.. PRVA ADVENTNA NEDELJA. Kdo je Bog? Bog je duh; kdor Ga časti,\ Ga mora-častiti v duhu in resnici. Velikansk bo strah tedaj, kedar se bodo pokazala znamenja Ua solncu, luni in zvezdah; ljudje bodo mrli vsled strahu. Srečni oni, ki so služili Gospodu celo svoje življenje. Srečni oni, ki so Ga ljubili. Ko se bodo moči nebeške gibale, bodo pogumni stali v Njegovi pričujočnosti. Če bosta zginila nebo in zemlja, narii preostaja le ena stvar, služiti Bogu, Bog nas je vstvaril, da bi Ga spoznali, ljubili in Mu služili. —Boga spoznati pa se pravi* ljubiti Ga; .ko Ga pa ljubimo, si ne moremo kaj, da bi mu ne služili. Če bi večkrat pomislili na Božjo lepoto in dobroto, bi si ne mogli kaj, da bil se naša srca ne vžgala in plamtela v ljubezni do Njega. Ta ljubezen bi nas nagibala, da bi Mu služili, ker prava ljubezen si ne more pomagati, da bi ne služila. Da se naša srca bolj vnamejo v ljubezni Božji, hočeni spregovoriti nekoliko o naravi iif popolnostih Božjih. "Bog je duh." Nikdo ni nikoli videl Boga; edinorojeni Sin, ki je v naročju očetovehi, Ga je razodel. V svojem pogovoru s Samarijanko je rekel: "Bog je duh." S tem, da Ga imenujemo (juna, «a počastimo nad vse,stva-ri, katere zaznamo s svojimi čutili Duh je veliko popolnejši, kakor stvari ki imajo telo. Povzdigujemo Ga nad človeka, četudi ima tudi človek duha, katerega pa telo teži k zemlji. Bog ne more imeti telesa, ker bi potemtakem obstojal iz delov; potem bi ne bil neskončno popoln, ker bi obstojal iz delov, kateri niso ne neskončni, ne popolni. Če bi Bog imel telo, bi ne mogel biti nespremenljiv, povsod pričujoč, neskončen. , Bog je neskončno popolen duh. Bog je višji od angeljev. Velika je razjika med kapljico in morjem; še veliko ve^ čja je razlika med angelji in Bogom Angelj'sko popolnost lahko zapopade-mo in vemo, da bi bila laliko večja; Božje popolnosti pa ne moremo zapo-pasti in vemo, da ni večje popolnosti Bog je-nevstvarjen, neodvisen duh; angelje je On vstvaril. Bog je ne- skončno dober, svet in pravičen, tako da je Kristus rekel po pravici: "Nihče ni dober razven enega, to je, Bog." <§£ je Bog neskončno popolni duh, če mu hočemo postati podobni, se moramo oprostiti mesnega poželjenja in p»stati duhovni ljudje. Bog je stvarnik nebes in zemlje in vse dobro pride od Njega. Nebo in zemlja sta Božja last. Laž-nik, hudobni duh, je pokazal Jezusu vsa bogastva in rekel: "Vse to bom tebi dal, če pred me padeš in me moliš." Če je vsa zemlja Božja last, kako nesmiselno je toraj biti ošaben, če kdo lastuje le majhen košček zemlje. Zemlja je pa le en košček stvarstva, kako majhna je, če jo premerjamo s prostorom, kjer se premikajo nebesni svetovi, 'solnce, luna in brezštevilne zvezde. Luna je najbližja naši zemlji. Če bi jo človek prehodil v 28 letih, če bi prehodil vsak dan 30 milj. Če bi se bil Adam podal na pot, takoj, ko je bil vstvarjen, do solnca, in bi prehodil vsak dan 30 milj, bi bil danes^malo dalje, kakor na pol pota. Razdalja med zemljo in solncem pa skoro zgine, če jo primerjamo z razdaljo med zemljo in nepremičnimi zvezdami. Kako velikansko je kraljestvo Božje. Izaija pravi: "Nebesa so moj dom, zemlja pa podnožje mojih nog." Kdo more določiti število zvezd. S prostim očesom jih naštejemo okrog 2000. S teleskopom jih najdemo veliko več. Zvezdoslovci jih vidijo v rimski cesti nad 40,000. Skoro vse te zvezde so večje od zemlje. Ko pregledujemo vse to stvarstvo, moramo reči s psalmistom-: "Kdo je Gospod naš Bog, ki stanuje na višavi in se ozira doli na nizke stvari ii) nebesih in na zemlji. Nebo in zemlja izpolnjujeta Njegovo voljo. Na Njegovo povelje zasledujejo zvezde svojo pot, suče se zemlja s svojimi planeti okrog solnca, dan za dnevom, leto za letom. Še veličastnejše se nam vidi Božje kraljestvo, če pomislimo na število Njegovih podložnikov. Njegovih, angeljev je brez števila, kakor peska v morju. Vse, kar se giblje in stoji, vse je pokorno Njegovim zapovedim. Če je tolika slava Božja, moramo le počastiti in ljubiti Boga. Kadar nas nadleguje svetno premoženje, recimo s sveto Nežo: "Izgini, hrana za smrt; zaročena sem z Njim, kateremu služijo angelji, čegar lepoto /občuduj^fa lolnce in luna." Od Boga pride vse dobro. Bog se nam kaže največ s svojo dobroto. Vsakemu da, xesar potrebuje. On hrani kobilico v travi, črva v prahu in vrabca na strehi. Najbolj po očetovsko: pa , skrbi za Svoje najlepše stvarstvo,j človeka, kar imamo, imamo od njega; od Njega imamo življenje, dušo in tejlp.j Bog nam daje vse, kar potrebujemo, da dosežemo večno življenje. On nas js odrešil ih posvetil; On napojuje naše žejnfc duše z živo vodo pri sv. zakramentih; On razsvetljuje naš um in )t-trjuje našo voljo, da spoznamo pot v nebo in hodimo po hjej. Sami >se ne moremo postavljati' z nikakim, za nebesa zaslužnim delom. Človek, kateri bi se postavljal s svojimi darovi in bogastvom, bi bil podoben kipu, kateri bi sesam, bahal s svojo umetnostjo. Prav ima psalmist, ko pravi: "Ne nam, Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čist." Hvaležnost je znak poštene in velike duše. Daj ubogim od svoje-ga_premoženja; potrudi se, da bodo tudi drugi spoznali velikpst Božjo; prejemaj pogosto sv. zakramente, studence milosti. Če Bog1 vidi, da si hvaležen za Božje dobrote, ti jih bo rajši dal še več, Dajies se spominjamo, da vse mine. Vse bo prešlo,Me eden ostane, v katerem ni spreipembe. Ko se bodo gibale n?oči nebeške, bodo ljudje mrli v-led strahu. Ted!aj bomo videli priti Sinu Človekovega z močjo in veličanstvom. Da bi pač služili temu mogočnemu Gospodu vse svoje življenje kot dobri pocUožniki, ljubili kot dobri otroci, da bi potem z otroškim vese-' ljem pričakovali Njegovega prihoda in bili postavljeni na Njegovo desno stran. i REV. J. PLAZNIK. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. ČETRTO POGLAVJE. Človek, stvar, katero Bog ljubi in za katero skrbi, je določen za večno veselje na drugem svetu. (Nadaljevanje.) Tudi oni, kateri obožujejo človeški razum, posredno verujejo v Božje razodetje. Pri neki pojedini, katero je napravil Voltaire, se je neki prijatelj Voltairjev začel norčevati iz razodetja. "Ne preveč naglas," je rbkel Voltaire, ko se je približal eden izmed streža-jev. "Če ta sliši, mi bo odnesel vso sre brrtp posodo." S tem je nehote trdil, da je razodetje potrebno k poštenosti. Veliki nemški Shakespeare, Goethe, pravijo, da je rekel na smrtni postelji: "Več luči." Upajmo, tla ni nalašč zapiral v življenju svojih oči nadnaravni luči, katera edina more razsvetljevati pot proti nebu. Ko je videla Mary Somerville, ta velika matematikarica, da se bliža čas njene ločitve, je rekla svoji strežkinji: "Drži me za roko, ko boš videla, da umiram, da bom čutila, da ne grem sama v strašansko temo. Temota, da strašanska je temota, kamor ne sijejo žarki razodetja. Luč razuma ne more popolnoma razgnati temote. Brezštevilni tisoči ■so žalostno končali, ker so živeli celo življenje v neveri. Koliko se jih je motilo, ko so iskali svoj cilj v umetnosti in znanosti. Znanost in umetnost lajšajo človeku željo po resnici, dobremu in lepemu,x ne moreta ji pa zadostiti. Znanstvena odkritja in iz-rodki lepe umetnosti je nekaj zanimivega, a umetnost in znanost ne more biti naš cilj, ampak samo sredstvo, katero nam pomaga spoznavati naš cilj. Raziskovanje mora biti razsvetljeno po nadnaravni luči. Stvarnik je hotel, da nam vstvarjene stvari služijo kot komentar. Tako se mora začeti in končati tudi modroslovje z Bogom — večno resnico* Četudi bi bil človek v naravnem stanju, določen samo za naravno veselje, bi bil vendar njegov razum premajhen, da bi ga vodil do tega cilja. Človeški razum je vstvaril Bog in sicer tako, da hoče spoznavati Boga Človek, kateri je tako nesrečen, da zavrže Boga rajši pripozna največjo neumnost, kakor pa, da bi pripoznal resnico, četudi je sama ob sebi umevna, če jo je Bog razodel. Stvari, katere so nam jasne, katere nam je pokazal Bog, teh ne marajo videti. Kolikokrat se jim je že dokazalo, ne samo po veri, ampak znanstveno, da je Bog vstvaril svet, trobijo v svet vedrio isto budalost. Po njihovih mislih se je cel svet razvil iz neke tvarine, različne, po mnenju različnih izmišljevate-ljev. Mi pa vedno sprašujemo, odkod je prišla ta prva tvarina, iz katere se je vse razvilo. Besede "prva" seveda ne razumejo več. Vedno govore, da se je razvilo iz neke druge tvarine. Če je "druga", mora biti nekje tudi "prva". Vzemimo pa to budalost, da se je cel svet razvil iz nekake bele ali kakoršne si že bpdi neznatne tvarine, ali ni ta tvarina večje čudo, kako_r cel svet, katerega smo občudovali. V tej neznatni tvarini so bili toraj vsi zakoni in modrost, katera vlada cel svet. Pa kako stlačena bi morala biti. Vsi' brezštevilni svetovi bi bilijv njej!? Svet se je razvil? Večje nespameti si pač ne moremo misliti. Kdor se še ni s pa--metjo popolnoma skregal, naj pomisli to-le: -Brez nič ni nič. Kamen iraste, če se mu1 pridruži drug kamen aftče ga obda kaka kemična snpv ali kar1; sj' bocji, nikoli se ne poveča, če mu ničćsar ,ne doda. Rastlina zraste, ker vzame svoje snovi iz zemlje, vpde in zraka. Za kolikor .se je povečala, toliko je vzela zemlji, vodi in zraku. Sama se ni rpav nič povečala. Povečala jo je narava in njeni zakoni. Tudi človeško telo se poveča, a le toliko, kolikor vzame v sebe in narava dopušča, da vzdrži v sebi. Celo človeški razum, duh, kateri ni materijalen, se ne poviša sam. Treba mu je učitelja in opazovanja. - Na ta način moramo priti do zaključka, da se ne tepe z učenostjo, ampak s pametjo, kdor trdi, da se je svet razvil iz kake snovi. Potem je moral rasti iz nič. Iz nič pa ni nič, to ve ne samo učenjak, ampak npjpri-prostejši razum. Seveda, brezverska gospoda bo zopet prišla in bo rekla, da mi ne razumemo tega; tako trdijo veliki učenjaki. Kaj mi pomaga znoreli učenjak; rajši imam razumnega analfabeta. Ne dajo se nam pa ne ugnati; kaj takega pa že ne! Prignali smo jih že tako daleč, da so rekli, da tega pa ne vemo, odkod ta prva snov. Mi pa vemo; mi vemo, da iz nič ni nič. Iz nič se ni naredila prva snov. Treba je bilo nekoga, ki je bil tako mogočen, da jo je znal iz nič narediti. Ker pa je bil tako/mogočen, tudi ni bil nespameten, kar bi seveda bil, če bi bil naredil to prvo snov in potem vedno nekaj dodajal, da bi rastla. Dodajanje je popravljanje. Če pa ne bi bil toliko znal, da bi bil takoj vse vstvaril, bi tudi ne bil toliko znal, da bi bil tako lepo dodajal, da bi se bilo vse tal^o neskončno modro uredilo, kako vidimo, da je urejeno. Do tukaj nas pelje zdrava paAiet. Ker pa ne more vsakdo toliko premišljevati, da bi prišel do tega naravnega zaključka, zato imamo nadnaravno razodetje: "V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo."' ' Naši nasprotniki so še bolj neumni Izmišljujejo -si stvari, katere so v nasprotju z zdravo pametjo. Pa tudi tega jim zmanjkuje. Kdor še ni nekaj opazil, temu povem to-le: Da so ti ljudje slabe pameti, kaž^ to, da se niti neumnosti ne -znajo več zmislitj,: ampak trde vedno enoinisto. Stare liste denejo na stran in jih čez nekoliko let zopet ponatiskujejo. Kakor ima voda svoj zakon, da teče vedno navzdol, tako ima tudi neumnost svoj naravni! zakon. Vsak brezverec najprej preklinja Boga, potem njegove služabnike in Vse, kar je njim sveto. Potem začne kričati po listih, da je napreden, da 'so se mu oči odprle. Resnica; poglej ga v obraz in oči in dobro ,si jih vtisni v spomin. Potem pa pojdi v jetnišnico. Videl boš, da imajo hudodelci iste poteze na obrazu. Obišči še divje norce v norišnici. Oči so sorodne. (Prihodnjič naprei.) O SLABEM ČASOPISJU. Pariški nadškof Omette je v nekem svojem postnem pastirskem listu napisal tehtne besede o pomenu časopisja, ki jih zaradi njihove velike pomembnosti navajamo: "Časopisje je postalo dandanes velevlast. Med tem ko govori učitelj malemu številu učencev, govornik ali pridigar nekaj stotinam poslušalcev, štejejo oni, ki jih poučuje časopis tisoče in stotisoče. Govorjena beseda preide in se hitro pozabi: časopis pa ostane. Vsak dan se zopet vrača in vpliva tako, da vedno bolj prodira v človeškega duha, kakor kapljica, ki neprestano pada, 'končno pa izdolbi najtrši kamen. Povsod, na vsakem kraju, v vsaki družini se dobe dandanes časniki. Časopisje ustvarja zaradi tega ideje, dela običaje in zakone." Po opisu slabega časopisja in nevarnosti, ki -jih nudi bralcu, govori kardinal o stališču, ki ga mora zavzeti katoličan napram slabemu časopisju. Kot prvo sredstvo proti slabemu časopisju imenuje: Odpovej se najprej sam temu čtivul Ni izključeno, da'bi tako čtivo ne zbujalo včasih pomisleke napranl veti lil negotove misli, katerim se je mogoče ustavljati le s pomočjo posebne rililosti, ki pa ni podeljena onim, ki se izpostavljajo lahkega srca nevarnostim. Ako tudi ne doživita pri vednem čitanju kakega brezverskega ali nenravnega lista vera in morala popolnoma poloma, vendar pa izgubi polagoma krščansko prepričanje na moči in nedotaknjenosti, moralno mišljenje otopi, vest oslabi in človek postane nagnjen k vsem slabostim. Ako bi bilo tudi resnično, da ne škoduje branje slabih časopisov osebno, vendar se daje s tem slab zgled drugim. Čitanja slabega časopisja se je torej treba popolnoma zdržati. Toda to samo ne zadostuje, treba je tudi iti proti slabemu časopisju v boj. Ne obotavljajte se, — piše kardinal, — to časopisje razkrinkati in ga v krogih svojih prijateljev in znancev odsvetovati. Poučite one, ki so napram nevarnostim slepi; pojasnite jim, da stoje na vagi pri tem veliki tehtni interesi, tudi časni, ne samo bodočnost vere in dobrobit duš, temveč tudi red in mir v duši. Tem izvajanjem sledi nato odstavek o dobrem časopisju, ki naj nadomesti slabo, kajti samo ono se more pravzaprav razdirati, ker se more nadomestiti. . čudno protislovje z njegovimi zmožnostmi. Torej postane njegovo obnašanje in ponašanje vedno bolj smešno. On, v svoji domišljiji najsposob-1 nejši, najpametnejši človek, govori ko-lobocije, da je joj! On, najspretnejši govornik, ne more niti govoriti — zakleta se mu jezik; on, najmočnejši, ne ! more niti stati ravno, niti hoditi — zapletajo se mu noge; on, najpogumnej-ši, popihal bi jo korajžno iz gostilne, če bi prišla njegova boljša zakonska polovica ponj. — Zdaj izgovarja stavke le še polovično, tako da nihče ne ume njegove Tnodrosti, poje različne pesmi — dasi ima "kosmata" ušesa, in klati z rokami in nogami okrog sebe brez pravega namena. To so znamenja propadanja telesa in duha, druga stopinja pijanosti. Zdi se mi, kakor da bi alkohol dvignil človeka v prvi stopnji pijanosti zgolj radi tega* nad vsakdanjost v krasne višine vesele brezskrbnosti samo radi tega, da ga pozneje trešči lahko lahko s tem večjo silo na tla in da ga lahko tira neusmiljeno dalje v še višje .stopnje pijanosti. Srce utriplje hitreje, dihanje postane živaiineje, hrupeče, želodec vznemirjen, oprostite, se že obnaša — nespodobno, zaspanost se človeka poloti in človek izgubi zavest. — To je že tretja stopnja. V četrti stopnji pa postanejo pljuča in srce utrujena. Srce bije zopet počasi, pljuča dihajo pojemajoč« — pijanec je sedaj podoben kloroformirane-mu človeku, to je takemu, kateremu se da poduhati neka tekočina, vsled katere človek pri operacijah ne čuti nobenih bolečin. V tej stopnji nehavajo pljuča redno dihati, srce utriplje neredno, telesna toplota pada od 37 stop. na 34 stop. in nižje, dokler človek ne izdahne.-- Naš Peter pa se ga je sicer nalezel pošteno, a le blizu tretje stopnje. Pri-krevsal je po marsikaterih neprostovoljnih telovadnih vajah srečno domov. Zaspal je in se zbudil — z groznim mačkom. Glava ga je bolela, v želodcu bilo mu je hudo, sram ga je bilo in trajalo je še precej časa, dokler je bil sposoben za kakšno delo. Prestal pa je srečno .svojo — pijanost! » (Konec prih.) NEKAJ O TAKO PRILJUBLJENI PIJANOSTI (ALKOHOLIZMU). Dr. Anton Schvvab, zdravnik v Celju, je. pred nekaj leti priobčil v mariborski "Straži" sledečo fiziotogično študijo, ki utegne zanimati tudi ameriške Slovence. Piše: I. Peter, posestnik iz Vrhovja, gre v krčmo. Naroči si eden četrt za drugim, vliva eden kozarec za drugim v se, naroči še žganjice in "trd" je dovolj. Mi pa vzamemo Petra danes malo natančneje na muho in ga opazujemo skrivoma.' Čisto miren prisede k mizi in ne meneč se za družbo, reče pohlevno: "Francelj, četrt novega!" Prvi požirek — "dober je!" — slastno ga povžije. Žal, kupica je premajhna. "No, pa še enega, danes, ker" je nedelja; škoda je sicer za denar, pa naj se pokadi! Cel teden sem delal, zakaj bi si ga v nedeljo ne privoščil? A sicer pa me skrbi marsikaj, opravka imam obilo: požeti pšenico, spraviti seno, kje dobim delavce. Pri živini marsikaj ni v redu. Kobila mi nemara zvr-že — kako bom pottlej plačeval obresti v posojilnico? — Moj fant v mestu — gospodje profesorji ga le malo hvalijo... Res, skrbi imam čez glavo — in pa toča, povodenj... Človek ne ve, kam bi se dejal. — Francelj, še en četrt! Pa daj starine — kar pol litra ga daj! — No, ta pa ta, to srce ogreje! To dušo priveže. — Ho, glej ga no, kaj, ti tukaj? Jaka, od kod pa ti, od kod? P'risedi malo, se bova kaj pomenila. Tudi tebi, pravijo, slaba prede— pa kaj se nlenimo, glej, jaz se ne zmenili za nič; čim huje mi gre, tembolj seni vesel. — Prisedi, boš dal za en liter. Na, pa pijva in bocliva vesela, pa zapojva eno! — H nočeš J — Ej, tebe zasledujejo h^iriči. Nič se jih ne boj! Glej, jaz se jih ne bojim, in da jih pride deset, jaz se jih ne bojim! O, jaz ne! Daj mi, kaj vinca, lepa točajka! v Glej, kak se peni kapljica zlata... Permejštefecen, da se jih ne bojim!" Mi opazujemo moža, kako postane iz resnega, proračunjajočega, mirnega človeka od četrt ure do četrt ure vedno bolj ' v,esel, površen, pozabljajoč skrbi in postaja razposajen. Človek, ki je trezen boječ, postane vinjen vedno bolj pdgumen, včasih se celo stepe, redkobeseden postaja vedno bolj razgovoren, sicer suhoparen postane celo duhovit, in pesniška vzvišenost dviguje ga nad suhoparno vsakdanjost. Vse telesne in duševne moči so navidezno napredovale: to so prvi pojavi pijanosti. A kaj dela naš Peter? Pije in pije. Vse njegove tako hitro pridobljene vrline prehajajo v nekako Novosti o solncu. Ameriški astronomi so s korespon-dirajočim merjenjem v Californiji in Alžiru dognali ne samo efektivno toploto solnca (krog 6000 stopinj C), nego tudi takoimenovano isolnčno konstanto 2.5 kalorij. Pod solnčno konstanto razumemo ono število kalorij (t. j. toplote, ki je potrebna, da se temperatura 1 grama vode poviša ?a eno stopinjo Celsija), ki bi prišle na vsak kvadratni centimeter zemeljske površine v minuti, ako bi solnčni žarki navpično padali na zemljo in bi jih ne absorbiral zrak, ki obdaja zemljo. Zanimivo je posebno to, da so tako v Alžiru kakor v Californiji soglasno u-stanovili menjanje solnčnega izžariva-nja, ki dosega do 100 celih solnčnih konstant. V tej zvezi so zanimiva tudi preiskavanja dr. Lenkyja v Budimpešti o kemični moči solnčne svetlobe; po teh preiskavah je bila lani intenzivnost solnčne svetlobe bistveno manjša, nego preje. Istodobno se je moglo lani poleti konstatirati izdatno potemnjenje naše atmosfere — morda vsled večjih vulkanskih izbruhov na zemlji, Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Ćora and Hutchins St., Joliet, Ili Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLV. pred.. CHAS. C. PEARCE, fcalir KMiMMS«BOBBOlUi IIH DII 111111111111HIIIIIS HI 11H DII ® 11IID11S11 IS 11II1111B11 Sil B H® 11 [*i SI NOVA MESNICA a n. ii ii ii u ii ii u a ii ii ii D 11 11 II 11 u 11 1) m ii ii ii ii D II 11 11 11 SRAJ IN SEGA I 209 Ruby Street Phone 4865 Joliet, Illinois i , __D 49 Lb. sack Flour_______________________$3.00 1 Pearsbushel_____________________________1.25 g Poultry Feed 100 lbs______________________3.85 1 Veal Leg Roast___^________________________15c 11 Leg of Lamb_____________________________18c Por k Loins________________________________26c 11 Sknoked Pork Butts________________;__„___32c | Smoked Spare Ribs_______________________24c 11 Plate Boiling Beefv__________________13c | Fresh Eggs_______________________________36c 11 10 Bars White FIyer Soap_________________55c | Lard____ ___________I____________________28c m Veal Stevr_______________________________14c | Sirloin & Porterhouse Steak_______________18c 11 Pot Roast___________________________16 & 14c Round Steak_____________________________18c 11 Leaf Lard__._i__________________________31c | Cal. Harni...____________________________23c m ... 11 x Poleg vse vrste suhega mesa imamo tudi polno zalogo grocerije in nai namen je služiti našim odj emaleem v popolno zadovoljnost in po vedno zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite denar. S) 11 D NS m s ________ i Družba fijsv. Družine T ZJKDINJENIH DRŽAVAH 8EVERNE AMERIKE. (THE H O L Y F A M I L Y SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iakorp. t drž. Pa., 5. apr. 1918 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM !N NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." a y GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik____GEO. VVESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Wt>odruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 120^ N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. VVashington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika. 1 PriižtTina vest!, j! Joliet, 111., 27. nov. — Društvo sv. Družine je imelo v nedeljo svojo mesečno sejo. "N Odbor je poročal, da je kupil zlato uro, kakor je društvo sklenilo in je bila ista darovana cerkvi sv. Jožefa za letošnji "fair". Društvo je tudi sprejelo pismi gg. Jos. Slapničarja in Mat. Golobiča, ki sta na konte s tu za "fair" cerkve sv. Jožefa in je sklenilo, da se pošlje vsakemu po $5.00 ček za kontest. Nadalje je naročilo društvo izplačati bolno podporo sledečim sobra-tom: Louis Pasdeftz za 24 dni.....$ 24.00 Anton Zevar za 24 dni...... 24.00 Frank Metež za 16 dni...... 16.00 John 2log'ar za 16 dni....... 16.00 John Jordan za 12 dni....... 12.00 George Laknar za 12 dni ... 12.00 John Horvat za 7 dni ....... 7.00 Skupaj ..................$ 111.00 Prej izplačane bol. podpore.. .$3216.00 Društvo je dozdaj izplačalo podpore že ................$3327.00 Naše.društvo bo zdaj staro še le tri leta, pa je že izplačalo $3,327.00 bolne podpore svojim udom. Poleg tega ima zdaj v blagajni nad $3,000 gotovine. Do novega leta bo pristopnina še Prosta. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi in vpiše pri meni. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. DOPIS O PEVSKI SLAVNOSTI V LA SALLE, ILL. Joliet, 111., 27. nov. 1917. — Cenj. g. urednik! Prosim za mal prostorček v vašem cenjenem listu, sanjo ne vem, na katerem koncu bi začel, ker še sedaj mi grmi po ušesih petje od nedelje, ker kaj tacega pa še ne, in preteklo bo nekaj časa, preden bom pozabil na nače sosede LaSallčane, Bog,jih živi! Iz Jolieta je kara odšla točno ob 10. uri dop. in g. urednik, škoda, da tudi Vas ni bilo med nami, ker bilo je petja in veseiih dovtipov na cele koše. In kmalu je zaklical, vsaj nam se je tako zdelo, sprevodnik "La Salle!" In res bili smo tam ob 11. uri 45 min. In Potem pa v Mr. Kompovo dvorano, kJer so nas lepo pogostili z vsakovrstnimi okrepčili. In potem pa hajd vsi Pevci in pevke v Irsko dvorano, da skupaj zapojemo. In ni bilo treba nobene pesmi dvakrat peti, ker šlo je gladko vsem skupaj. In ko je bila vaja končana, je nam gospod predsednik od dr. "Slovenije" naznanil, da je °Kupna večerja ob polu petih. Tako uneli skoraj še. eno uro časa in 1 smo se porazgubili, eni sem, drugi noh , lpak tako dobro, mislim, ni Mr t6" Z,ade! kot iaz in Mr. Završnik. ' in šeeden drugi (ime sem Pozabil) sta naju povabila, ako se ho-emo malo z avtomobilom popeljati, "obro, in šli smo. „ Najprvo SO mi razkazal; zidavo nove "kve m moram reči, da je že sedaj krasno pogledati, ko še na polovico ni 'dodelana. Povelj so mi> da fie ^ slo vse po sreči, da bode blagoslovlje-nje maja al, junija prihodnje leto. Ko so m. 0 tem vsem pripovedovali, ,mo b h ze jako daleč venkaj iz mesta. In vrjamite m,, g. urednik) da sem b„ iznenađen, ker tako lepega kraja nisem že kmalu videl, kot je tam, kjer ima Mr. Komp svojo vinsko klet ali po domače, zidanico, kjer hrani dobro kapljico, ker toliko vina skupaj nisem že kmalu videl, kot ga je tam notri, in po mojem mnenju bo še marsikateremu lase mešalo, preden ga 'bodo popili. Ko je nam Mr. Komp dal pokusiti iz par sodov omenjene tekočine in smo si dodobra ogledali klet, je nas peljal tudi v zgornje nadstropje; seveda z nami je šel tudi po domače Štefan, pa ne mislite, da kakšen fant, ampak Števan, ki drži dva litra. In ko so nam še Mrs. Komp prinesli dobrega prigrizka, je eden izmed navzočih zaklical: "Gospod, tukaj je prijetno biti." In ni se motil, ker bilo je v resnici prijetno. In jaz se na tem mestu prisrčno zahvalim Mr. Kompu iri njegovi soprogi za postrežbo. V prijetni družbi je čas hitro potekel. Bilo je treba nazaj k večerji. In dragi čitatelj, ako nisi bil. tam, si ne moreš predstavljati krasile postrežbe, kajti Lasallske rože so vedno švigale metfl mizami, popraševale: "Prosim, še kaj?" in moje mnenje je, da si gospodje zajci ali dolgoušci ne želijo nikdar več Jolietčanov v La Salle, kajti marsikateri je moral preliti svojo zajčjo kri v prid Jolietčanov. Lasallskim lovcem pa častitam na obilnem plenu in jim želim sreče še v bodoče! Sedaj moram pa bolj ob kratkem, drugače se zna zgoditi, da bo romal ta dopis v koš — no, pa prosim,' g. urednik, imejte usmiljenje ž njim. Ko je bil<3 večerje konec, je bil pa že čas za v dvorano: Ko pridemo tja, je bilo že jako veliko ljudi tam. No pa jaz o tem ne bom poročal, prepustim drugim. Šlo je vse v najlepšem redu od začetka do konca. Ko je bilo že petja konec, so nastopili Lasallski diletantje z igro "Dr. Vseznal". In vsi igralci so rešili svoje vloge izvrstno, posebno Tiček, on se je izkazal kot prvi igralec. Mislim, da je bilo krog desete ure, ko je bilo vsega konec. Še prej pa med prizori je nastopil Rev. Šaloven in v lepih besedah pokazal pomen omenjene prireditve, in častitam Lasallskim Slovencem, ker imajo tako dobrega dušnega' pastirja. v Po prireditvi smo zopet šli nazaj v Mr. Kompovo dvorano, kjer nas ie zopet čakalo obilo pokrepčil. In zopet je vstal Rev. Šaloven in se nam v krepkih besedah zahvalil za obisk. In ko smo še odpeli "Hej Slovani", je ■bilo že čas, misliti na odhod. In po pravici povem, da mene ni bilo nič kaj veselje že iti nazaj. Pa kaj sem hotel: hočeš—nočeš—moraš, če ne pa sam cokljaj domov. Ker pa ljubim druščino, sem jo tudi jaz popihal za njimi na cesto, kjer je že nas čakal električni konj. To bi morali videti: tukaj in tam "Lahko noč", "Lahko noč" in "Ne pozabi pisati" i. t. d., i. t. d. In ura je bila ena, ko pozvoni, in odpeljali smo se proti Jolietu, polni sladkih spominov na Lasallske Slovence. Jaz Vam zakličem vsem: Lepa hvala in Bog Vas živi in kmalu na zopetno svidenje! M. Rakar. IZ SPOMJNOV NA BENETKE. (Prosto po češkem.) Ne biti v Benetkah — to je danes resnično sramotno; a o Benetkah še kaj danes pisati, to pa je naravnost neokusnost. Toda oni, ki je bil tam, pojmi, da človek mora zagrešiti tb neokusnost. Pogled na mrtvo truplo more nate za hip silno delovati; a kadar vidiš umiranje in celo tako umiranje, kako uga-■suje Venecija, nekdanja ohola kraljica Adrije, tedaj tega ne boš do smrti pozabil, tedaj si boš do smrti pričakoval nazaj one tragične vtise in melanholične spomine. Ako pa si literat, tedaj boš pisal. Tisoče jih je že pisalo pred namlf in tisoči bodo še pisal za nami, dokler se valovi zelenih voda ne zgrnejo nad to tako tožno, tako krasno in tako strašno pričo morja, ki se je imenovala Venecija. Tisoč in sto let življenja! Na otočkih in morju otetem prostoru je v o-nem času nastalo mesto. Mesto samih praktičnih trgovcev, ki so imeli en edini cilj: da obogate. Oni niso vedeli za nikako udobnost, niso se bali dalj-' nih potovanj in oni niso poznali glasa vesti. Tudi matematičarji življenja, kojih prodirajgpe in precenjujoče oči gledajo na nas iz pergamentnih mirnih obrazov na slikah iz kasnejših dob. Njihovo mesto je hitro postalo država, ki se je mešala v vse zadeve, naj so bile to križarske vojne proti polume-secu ali vojne lombardskih mest proti nemškim cesarjem, in iz vsega je znalo to mesto črpati svojo korist Bilo je neomejen gospodar Sredozemskega morja, ker je bilo edina pomorska moč, a bilo je vpliven činitelj tudi na kopnem, ker je imelo denarja, s katerim si je moglo v času, ko je bila vojaščina pridobninski poklic, najeti najboljše dninarje in najpogumnejše generale. Nikdar ni neprijateljska noga stopila v njegovo področje. Ta država je bila republika, a njena glava dosmrtno izvoljeni dož. Toda "corno ducale" — doževa čepica — ni bila krona, ki bi se jo moralo komu zavidati. Od petdeseterih prvih beneških dožev 'se jih je petorica te časti prostovoljno odrekla, pet je bilo pregnanih, ko so jim preje iztaknili oči, pet je bilo umorjenih, devet vrženih s prestola, dva pa sta padla v bojih. L. 837. je njih mornarica pripeljala iz Aleksandrije s sabo truplo sv. Marka, ki je postal zavetnik republike. Postavili so mu cerkev, ki je ena najsijaj-nejših in najlepših zgradb na svetu. Vsi slogi, počenši od bizantinskega preko romanskega in gotike do rene-sance — so tu zmešani in prepleteni: barve, zlato, mozaik in freske slave tu prave orgije, a vendar veličastna harmonija, ki ne žali, pravi unikum. Vse, karkoli je le bilo mogoče, je postalo tu resnica. v V tej denarni aristokraciji je delovalo nagnjenje, da pokaže svoje bogastvo in se razbrzdano šopiri a. njegovim sijajem. Krog leta 1000 na dan Vnebohoda je dož na svojem I.U|con-toru prvikrat zaplul v porje k otoku Lido in slavil tam svojo zaroko z A-drijo, spustivši v zelene val&ve zlat prstan. Odslej je bil ta dan največji beneški praznik. Tisoče in tisoče lad-! jic v prekrasnih barvah je spremljalo doževo ladjo, mesto in moVje sta rajala, a modro nebo nad njima se je dozdevalo, kot da blaženstva drhti. Nič ni bilo enakega slavi in moči te države. Položeno v sredino med vzhod in zapad, med toliko narodov, se je zdelo, kakor da nui je usoda namenila, da zavlada nad njimi in se z njimi obogati. In pri taki slavnosti so enake misli pač vstajale v srcih in dušah in hitele z ustnic.. . L. 1297. je bil ustanovljen "Veliki svet". Aristokracija je potegnila vlado nase, članstvo v "Velikem svetu" je postalo v nekoliko rodbinah dedno, in te rodbine so bile zapisane v "Zlato knjigo". Doževo moč so jako omejili, zato so mu postavili novo palačo. En del je bi! že dogotovljen, ko je nastala afera Marina Faliera. Osemdesetletni dož je kasno na večer .svojega življenja zasnoval mladeniško nalogo: zrušiti moč aristokracije. Namera je bila izdana, Marini Rilieru '.so med stebriči Piazzete odsekali glavo, stavitelj do-ževe palače'Calendario je bil kot udeleženec pri zaroti z nekoliko stotinami Dalmatincev obešeh na stebre svoje zgradbe, "Veliki svet" pa je sprejel sklep, da je pod kaznijo 1000 dukatov prepovedano govoriti o nadaljevanju zgradbe. Dož Mocenigo je čez 70 let prostovoljno položil globo, in zidanje se je nadaljevalo... In zopet ču^na stvar, ta doževa palača! Samo v mestu, kjer ni živela tradicija antike, je mogla vzniti taka stavba. Na dveh vrstah nežnih gotskih stebrov se dviga močna, temno-rdeča masa, prvega nadstropja z nekaj malo okni, trda, težka, počivajoča na teh stebrih s celo težo( Kakor da bi jih hotela pritisniti in razdrobiti. Brutalna, brezobzirna je ta zgradba, kakor je bila cela ona država — a vendar zopet ne žali in zopet je nepozabna. In ta slog je bil v varijacijah vzor za večino beneških palač, ki obkrožu-jejo vodo kanala Grande. Nanj spominja Ca Doro, Foscari, Dario, Lore-dan, de' Turchi.— povsod se prepletajo gotika, romanski in bizantinski slog. Ko so si Turki osvojili Carigrad, tedaj so dobile Benetke v razbojniškem osmanskem elementu nevarnega 'sovražnika. Benečani so se bojevali z njim in ne brez slave, a končno so pa le izgubili celo vrsto naselbin, in njihova trgovina je začela propadati. Sedaj bi jim bilo treba, obrniti svoj pogled na Italijo in gledati, da bi postali kristalizovana točka njenih prizadevanj za edinstvo, toda praktičnim dnevnim politikom je manjkalo tega višjega stališča. Cambrayska liga jim je ugrabila večino kontinentalnih držav v Italiji — moč republike se je zlomila. Sedaj si je prizadevala, da si ohrani ono, kar je imela: brezobzirno vlado aristokracije doma, podjarmljeno brezpravno ljudstvo, kateremu so se za pašo oči prirejale slavnosti, zabave in tu in tam krvave igre. Življenje države se je skrčilo na status quo — in to je začetek konca vsake države. In tu se pričenja drugi del beneške zgodovine. Slavnejši, odličnejši, nesmrtni. Plemstvo se je odrekalo trgovine in pričelo gojiti znanost in u-metnost. Kiparji, arhitekti, slikarji, zavzemajo mesta condottierov in generalov. Alessandro Leopardi, Jacopo Sansoriino, Bellini, Giorgione, Tizian, Tintoretto, Veronese, Tiepolo — v doževi palači, v cerkvah in na zgradbah govore človeku ta imena z močnim glasom. Umetnost je cvetela, republika je vegetirala. Za čas, tu in tam, je pač zalesketala tudi njena slava, njeni diplomati in odposlanci na tujih dvorih so se odlikovali z razumevanjem položaja in z ocenjevanjem oseb in idej (njihova izvestja v različnih arhivih so danes najznamenitejši dokomenti časa in ljudi) — toda solnce se je nagibalo k zatonu. L. 1797. je Napoleonov general zasedel Benetke, "Zlato knjigo" so zažgali, in poslednji dož Manin se je odrekel svoji časti... In to je bil konec.------------ Z gondolo plovem po kanalu Grande. Palače slavnih imen so puščobne, količi pred njimi, na katere se privezuje gondole, so izgubili barve, stekla v oknih so razbita, okraski so izprani od dežja — obupen vtis. Človeku pride na misel, da bi sem prišel, kadar bi moral ali hotel umreti... Palazzo Vendramin kaže gondoliere. Tu(je umrl Rihar Wagner... Palazzo Mocenigo — tu je stanoval Giordano Bruno, ondi je^ Lord Byron pisal Don Juana, Faliera, Sardana-pala .., Palača Volkov — tamkaj na balkonu sedi ženska postava, vsa v belih čipkah, sence podpira z roko in gleda nekam v morje — Eleonora Duše!... Naenkrat mi postane harmonija med njeno umetnostjo in tem umirajočim mestom jasna — tu je našla ta žena edino pravo bivališče z^se... Po doževi palači hodim. Svinčene celice, dvorana "Velikega svet?"„,s5>ba, "desetorice" in "trojice", levja žrela, kamof so se metale ovadbe, freske,1 slike,! dekoracije stropov, v knjižnici v vrsti doževskih portretov, prazno "mesto Marina Faliera, Usmrččfiega radi zločitia," kosi pohištva, zb'irkć. vzdihov" — cela beneška zgodovina je; tukaj in vsa duša te zgodbvtnehodi s1 teboj po teh prostorih... Pri sv. Marku je velika maša. ljudstvo pri maši glasno moli, kanoniki, sede na obeh straneh oltarja, orgije pojo v prehodih v taktu polke .. . Mbtrim spomenik Colleona, nagrobni spomenik Tiziana in Canove, sijajne grobove dožev, Tizianovo L'As-sunto, vsa čuda Madon, svetih Seba-stiariov, zgodovinskih slik in spomenik Viktorja Emantiela na obali, ki je uprtfv bučen in nesramen anahronizem v tem mestu prošlosti. PO' ulicah hodim. Nikjer voza, kolesa, avtomobila, niti tramvaja — ni glasu, niti prahu — tiho, tiho... Obrnem se v prostranske ulice mrtve; gledam v prazne cerkve, stojim na saiijajočih trgih. Ljudje se grejejo na solncu, dvigajo se iti leno vlečejo k meni, 'Stegaje roko: "Trinkelt!".. . Možje, žene, otroci — vse. Otrok mi je žal. Tako so rmeni in čisto nič otroški — manjka jim druščine, trave in drevja.. . In ko sem vse obšel, grem na Lido. Otok se oddaljuje od beneškega sloga. Tam je peti čiri tragedije, tu pa nekaj takega kakor gluma v enem dejanju. Kopeli, hoteli, tramvaji, lawn tenis — uprav mrzi mi, da sem prišel semkaj. In ko od tukaj gledam na mesto, vidim povsem jasno, da se zvonik San Pietro di Castello znatno nagiba. In ravno tako, da se nagiblje druga cam-panila, ki -stoji dalje na levo od prvega. To ni avtosugestija, toNje resnica... Ministrova hči — mizarski pomočnik. Hčerka danskega ministrskega predsednika Berntsena, gdčna. Anny Bern-tsen, je v Kodanju prestala izkušnjo za mizarskega pomočnika. Za to priliko je naredila predalnik iz mahagonijevega lesav Mizarstva se je učila redno kakor vsak drug vajenec v ko-danjski tovarni za pohištvo Horsboel. Prvo njeno vajenško delo je bila skrinja, ki jo je kupila ruska carica mati. Za gbspodinjsko razstavo v Kodanju je n&redilrf pisalno mizo, ki je zelo ugajala. Z gdčno. Berntsen ista se pri isti tvrdki učili mizarstva tudi gdč. Agnčza Torp in grofica Agneza Schack-Schackenborg in so z njo vred prestale pomočniško izkušnjo. Gdčna. Berritsen se v kratkem poroči. SONORA Fonografi so najboljši Baby Grand \ ; ... .. y VVOODS: Golden, Fumed, Early English or Mission Oak, Brown Ma- hogany or Mahogany. CABINET: Dimensions 21J4 by21J4 by 43J4 inehes. Nickel-plated trimmings and casters. 12-inch turntable. Needle cups. Enve-lope Filing System, with capacity for 80 recotds. Drajver for ac-cessories. f MOTOR: Extra strong double-spring motor, nickel-plated, playing nearly six 10-inch records with one winding. EQUIPMENT: Includes Automatic Stop and T6ne Modifier. Uni-versal Tube which permits the playing of ali disc records without changing attachments. -Certificate of guaranty. . NEEDLES: Diamond $5 extra, Sapphire $1 extra, Improved: Sonora Multi-Playing Jewcl 50 cents extra, in three grades: full, medium and soft tone. TONE QUALITY: Sonora Grade C, yet superior to aH other makes. $50 to $175 Dobite jih v Jolietu le v prodajalni Enterprise FurnitureCo. 2 S. Chicago St--Next to Orpheum Theatre m a a ® m s is ii ® n ii s si s si s is u a si a n ii a a a s n a b s a si m a si a a h a 1 JA.-V2T Z-A.EL"V\A.I_j A. § fijt) lxJ IS -il ffl m is BO B' I® a ii si a H ffl ■iS II Cenjeni G. J. Wahči£, 6702 Bonna Ave., CleVeland, Ohio. Dolžnost je moja, da se vam javno zahvalim za Vašo čudodelno "Alpentinkttlro". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti "Alpentikturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase^ Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v ^novine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša "ALPENTINKTURA" v resnici najuspešneja na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem, MRS. MARY STELCER, 751 E. 70 Sti, Cleveland, Ohio. IS ii is ® ii n n m n iS is si iS a IS ffl iS iS IS iS iS IS is iS iS ;!S iS ts ffi IMALiI VITIiIZ: (pan volodijevski.) Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) Kristina, katere žalost za očetom se je tudi že nagibala h koncu, je imela na sebi belo obleko, pretkano š srebrom. Vitezi so jo primerjali boginji; ti Junoni, oni Diani, toda nihče se ji ni približal preveč, nihče si zaradi nje ni vihal brkov, niti ni rožljal z ostrogami, nihče ni zrl nanjo z iskrimi očmi ter pričenjal z njo razgovora o ljubezni. Nasprotno pa je takoj zapazila, da jo oni, ki jo ogledujejo, sicer občudujejo, da se pa takoj novič ozirajo po Ketlingu, da mu nekateri, približavši se mu, celo stiskajo roko, kakor bi mu čestitali. Videla je, kako je zmigal z rameni in razprotrl roke, kakor bi se nečesa branil. Kristina je bila pozorna in bistrovidna, torej je bila skoro uverjena, da se razgovarjajo o njej ter jo že tako rekoč imajo za njegovo nevesto. In ker ni mogla slutiti, da je Zagloba šepnil vsakemu izmed teh gospodov nekaj na ušesa, si je zaman belila glavo, odkod izvira ta govorica. "Kaj, ali imam res kaj zapisanega na čelu?" je mislila nemirna in osramočena. V tem so priletele k njej po ozračju kakor ne njej govorjene, toda glasno" izrečene besede: "Srečen Ketlingl... Pod srečno zvezdo se je rodili... Ni še mu čuditi, saj je lep človek!"... in več takega. • Drugi vljudni plemiči, ki so jo hoteli zabavati in ji povedati kaj prijetnega, iso se razgovarjali z njo o Ketlingu, hvaleč njega hrabrost, delavnost, dvorske običaje in starodavni rod. Kristina jih je poslušala rada ali nerada in njene oči so nehote zrle njega, o komer se je vršil razgovor; časih so se celo srečale z njegovimi očmi. Takrat jo je obšel čar z novo močjo in •sama se je nehote opajala s tem pogledom nanj. Kako pa se je tudi odlikoval Ketling izmed vseh teh rezkih vojakov! "Pravi kraljevič je med svojimi dvorniki," si je mislila Kristina, zroča na to plemenito, aristokratsko glavo, na te ponosne oči, polne nekake prirojene tožnosti, na to čelo, zasenčeno s plavimi, bujnimi lasmi. Ketling je to videl; da pa je ne bi spravljal še v večjo zadrego, se ji ni bližal, kvečjemu takrat, kadar je kdo sedel, poleg nje. Ako bi bila kraljica, ne bi ji bil mogel izkazovati več časti. Ka-1 dar je jel govoriti z njo, je sklonil gla-1 vo ter pomaknil eno nogo nekoliko nazaj, kakor v znamenje, da je pripravljen vsak hip poklekniti prednjo. Govoril je resno, brez šale, dasi se je z Barbko časih rad pošalil. V njegovem vedenju proti njej je bilo pojeg največjega spoštovanja mogoče opažati nekako senco sladke tožnosti. Spričo te resnobe si tudi kdo drug ni dovolil izreči preodkrite.^besede, izustiti predrzne šale, kakor bi bili vsi prepričani, da ta gospodična po dostojnosti in rodu preseza vse in da vpričo nje tudi opreznosti ni nikdar preveč. Kristina mu je bila zato iskreno hvaležna. Ta večer ji je minil v velikih •skrbeh, toda sladko. Ko se je približala polnoč, so godci nehali igrati, gospodične so se poslovile od družbe, med vitezi pa so jele čimdalje pogosteje krožiti kupice in nastala je hrupna zabava, v kateri je prevzel dostojanstvo hetman gospod Zagloba. Barb-ka je odšla v svojo sobico, vesela kakor ptič, ker se je bila odlično zabavala. Preden je pokleknila k molitvi, je še poskakovala, ščebetala ter posnemala razne goste, naposled pa rekla Kristini, plosknivši z rokami: "Dobro je, da je dospel ta tvoj Ketling! Sedaj nam ne bo pogrešati vojakov. Brž, ko se konč'a post, začnemo ples. Zlasti hočemo plesati na tvoji zaroki! A kaj šejp na svatbeni dan! Naj me Tatarji odženo v sužnost, ako ne prevrnem vse hiše. Kaj bi bilo, ako bi nas tako zajeli? To bi šele bilo nekaj! Vrli Ketling! Tebi na ljubo je pozval godce, in pri tebi tudi jaz uživam veselje. Tebi na ljubo bo neprestano prirejal nove reči, dokler ne učini naposled takole." Po teh besedah se zdajci Barbka pred Kristino zgrudi na kolena, jih objame in reče, posnemajoč zamolkli glas Ketlingov: "Spoštovana gospodična! Tako vas ljubim, da niti dihati ne morem. Ljubim vas peš in na konju, lačen in po obedu in na veke in po škotsko... Ali hočete biti moja?" "Barbka, ujeziš me!" zakliče Kristina. Toda ni se jezila. Nasprotno pa io je prijela za roke, kakor bi jo hotela dvigniti, in ji jela poljubljati oči.. . XIII. Zagloba je dobro vedel, da je bil mali vitez bolj naklonjen Kristini nego Barbki, toda prav zategadelj je sklenil odpraviti Kristino. Ker je poznal Vo-lodijevskega docela, je bil prepričan, da se mali vitez, ko ne bo imel izbirati v čem, brez dvojbe obrne k Barbki, v katero je bil stari plemič tako zaljubljen, da mu ni šlo v glavo, kako bi še utegnil kdo dajati komu prvenstvo pred njo. Zato je bil tudi trdno uver-jen, da Volodijevskemu ne more poslužiti bolje, nego če ga zasnubi s svojim "hajdučkom", in ta misel mu je neprestano rojila po glavi. Na Volo-dijevskega se je hudoval, takisto na Kristino. Ljubše bi mu bilo seveda, ako bi Mihael vžel rajši Kristino nego nobene, toda sklenil je storiti vse, da se oženi s "hajdučkom". Ali prav zato, ker mu je bila znana naklonjenost malega viteza do Drago-jevske, je sklenil napraviti iz nje gospo Ketlingovo. Toda odgovor, ki ga je prejel nekoliko dni pozneje od Skretuskega, ga je nekoliko odvrnil od tega sklepa. Skretuski mu je nasvetoval, naj se ne vtika v nič, ker bi sicer utegnile nastati velike neprilike med prijateljema. Tega si pa Zagloba nikakor ni želel, in vest se je oglasila v njem, ki jo je pa pomirjal s temi premisleki: "Da sta se Kristina in Mihael že zaročila in da potem vrivam Ketlinga med njiju, ne bi rekel nič. Saj pravi modri Salomon: 'Ne praskaj se, kjer te ne srbi!' Toda želeti je vendar vsakomur dbvoljeno. Sicer pa odkritosrčno rečeno — kaj sem še napravil? Naj mi kdo pove, kaj?" Po teh besedah se je Zagloba prijel za bok, pomaknil spodnjo ustnico naprej in jel izzivajoče zreti po stenah svoje sobane, kakor bi od njih pričakoval daljnih očitanj. Ker pa mu stene niso rekle ničesar, je nadaljeval: "Rekel sem Ketlingu, da sem 'hajdučka' namenil Mihaelu. Ali morda to ni dovoljeno? Ali nemara to ni res? Ako želim Mihaelu koga drugega, naj me podgane zgrizejo." Stene so s svojim molčanjem priznale, da govori Zagloba prav. On pa je nadaljeval: "Rekel sem 'hajdučku', da je Ketling zaljubljen v Dragojevsko. Ali to ni res? Ali ni sam priznal tega? Ali ni zdihal, sedeč pri ognjišču, da se je kar pepel kadil po sobi? Toda kar sem videl, to sem povedal drugim. Skretuski zre na vse zelo resno: toda tudi moje bistroumnosti ne meče nihče za psi. Sam vem najbolje, kaj je moči povedati in kaj zamolčati... Hm, piše mi, naj se ne vtikam v nič. Tudi to se da storiti. Ne bom se vtikal v to reč; kar odšel bom vsekdar, kadar u-gledam Kristino in Ketlinga sama v sobi. Naj se posvetujeta sama brez mene. In upam, da si bosta utegnila svetovati. Ni jima treba tuje pomoči, zakaj tako sta zaljubljena .drug v drugega, da jima kar oči blede. Sicer pa se tudi že bliža pomlad, ko ne greje samo solnce, ampak peko tudi želje močneje... Dobro. Pustim ju in bomo videli, kaj »astane iz tega..." In nasledki so se skoro pokazali. Ko jenapočil velikopostni teden, se je vsa družba iz Ketlingovega dvora preselila v Varšavo ter se nastanila v go-stilnici v Dolgih ulicah, da bi bila bliže cerkvi ter bi mogla opravljati svoje pobožnosti, obenem pa se nasičevati s pogledom na hrup velikega mesta. Ketling je bil gospodar tudi tukaj, zakaj dasi je bil tujec po rojstvu, je vendar najbolje poznal prestolnico ter imel povsod vse polno znancev, ki sO mu pomagali, da je vsako reč opravil laže. Presezal pa je samega sebe v vljudnosti ter se naravnost trudil pogoditi misli svojih družic, zlasti misli Kristinine. Vsi so ga tudi radi imeli. Gospa Makoveška, ki jo je bil Zagloba opozoril že prej, je zrla nanj in na Kristino čimdalje prijazneje, in, ako doslej ni bila govorila z deklico o njenem razmerju s Ketlingom, ni govorila zaradi" tega, ker je bil tudi on molčal doslej. Vrli teti se je zdelo celo prirojeno in prilično, da plemič služi gospodični Kristini, saj je bil to res odličen gospodič, ki sta ga ob vsakem koraku spremljali odlikovanje in prijaznost, a to ne smo nižjih, nego tudi višjih slojev, zakaj vsakogar si je v mirnem času pridobil z nenavadno le poto, z običaji, resnobo, darežljivostje in nežno.stjo, ob voj«i pa s hrabrostjo. "Zgodi se, kakor odloči moj mož," si je mislila gospa stolnikova; "jaz ju ne bom ovirala." Zaradi te odločbe je bival Ketling s Kristino več. na samem nego v svoji hiši. Sicer pa je hodila vsa družba neprestano skupaj. Zagloba je dal roko gospe stolnikovi, Ketling Kristini, in Barbka, kot najmlajša, je tekla sama, dirjajoč naprej, da si je ogledala blago, razloženo v oknih, zlasti ono izza morja, ki ga doslej še ni bila videla. Kristina se je navadila Ketlinga in sedaj, ko se je opirala ob njegovo roko, ko je poslušala njegov govor, ko mu je zrla v plemenito lice, ji srce ni več utripalo tako nemirno kakor nekdaj, izgubljala ni zavednosti, ni je obhajala zbeganost, nego čutila je neizmerno blaženstvo. Bila sta neprestano skupaj, skupaj sta klečala v cerkvi in njiju glasovi so se družili v molitvi in pobožnem petju. Ketling je dobro poznal stanje svojega srca. Kristina, bodisi, da ni imela dovolj poguma, bodisi, da je hotela slepiti samo sebe, ni rekla sama sebi: Ljubim ga. Vsekakor pa sta se zelo ljubila. A vrhhtega je nastalo med njima veliko prijateljstvo, da o sami ljubezni dx>slej niti nista govorila; tako jima je pohajal čas kakor sen, zlasti ker so imeli lepo vreme. Za Kristino je bil sicer pripravljen oblak očitanj, toda sedaj je bil čas počitka. Prav zato, ker sta se zbližala s Ketlingom, ker se je privadila temu prijateljstvu, ki je obenem z ljubeznijo narastlo med njima, se je končal Kri-stinin nemir; njeni vtiski niso bili tako močni, pomirila se ji je razburjena kri in domišljija. Evo, bila sta tako blizu drug drugemu, godilo se jima je dobro, in Kristina, ki je z vso dušo uživala to prijetno sedanjost, ni hotela misliti na to, da se ji kdaj konča, da je razpršitvi te omame treba samo besede Ketlingove: "Ljubim!" Ali ta beseda je bila kmalu izgovorjena. Nekoč, ko sta bili gospa stolnikova in Barbka pri bolni sorodnici, je povabil Ketling Kristino in Zaglo-bo, naj gresta z njim v kraljevski grad, ki ga Kristina doslej ni poznala in o čigar posebnostih in čudih so govorili povsod. Ketlingova radodarnost jim je odpirala vse vhode in Kristino so pozdravljali vratarji s tako ponižnimi pokloni, kakor bi bila nekaka kraljica, ki stopa v svojo stolico. Ketling, ki je dobro poznal grad, jo je spremljal po krasnih dvoranah in sobanah. Ogledali so si gledališče, kraljeve kopeli, obstajali pred slikami, kažočimi bitke in zmage Sigmundove in Vladislavove, ki sta si jih bila pridobila proti vzhodnim divjim narodom; stopili na teraso, s katere je bilo mogoče pregledati neizmerno prostranstvo dežele. Kristina se ni mogla otresti čudenja, in on ji je pojasnjeval vsako stvar, zdajpazdaj umolknil ter ji zrl v temnomodre oči, kakor bi ji hotel reči s pogledom: "Kaj so vSa ta čuda proti tebi, o čudo! Kaj pomenijo vsi ti zakladi proti tebi, zaklad!" Gospodična je umela to tiho govorico. Nato jo je spremil v eno izmed kraljevih sob, obstal pred vrati, skritimi v steni, in dejal: "Tukajle je moči priti v stolno cerkev. To je dolg hodnik, ki drži skoro do velikega oltarja. Ondi je hodnik, na katerem sta bila kralj in kraljica navzoča pri sv. maši." "Vrlo mi je znana ta pot," odgovori Zagloba. "Živel sem z Janom Kazimirom v dobrem prijateljstvu, pa tudi Marija Ludovika me je imela rada, torej sta me pogostoma vabila s seboj k maši, da sem ju tolažil s svojo navzočnostjo in utrjeval v pobožnosti." "Ali hočete iti tjakaj, gospodična?" vpraša Ketling ter pomigne vratarju, naj odpre vrata. "Pojdiva," reče Kristina. ^ Idita sama," se oglasi Zagloba. "Mlada sta in noge imata dobre, jaz sem se danes že nahodil. Idita, idita, jaz ostanem tu pri vratarju. Ako ondi tudi izmolita nekaj očenašev, se ne bom hudoval zaradi zamude, ker si v tem počijem." Torej sta šla sama. Prijel jo je za roko in šel z njo po temnem hodniku. Njene roke ni pritiskal k srcu, nego je stopal miren in oozoren. Postranska okna so ju za trenotek osvetila, nato pa sta hodila' novič v mraku. Njej je nekoliko utripalo srce, zakaj ,edaj je bila prvič sama z njim, toda mir in sladkost sta pomirjala tudi njo. Naposled dospeta do onega "hodnika" la desni strani cerkve, ograjen z mre-o, je bil tik velikega oltarja. Tu sta pokleknila ter jela moliti. Cerkev je bila tiha in prazna. Dve sveči sta goreli pred velikim oltarjem, sicer pa je bil večji del cerkvene ladje pogreznjen v mrak. Samo skozi poslikana naokenska stekla so padali raznobarvni žarki na dva prekrasna obraza, zatopljena v molitev, mirna in podobna licem kerubinskim. Ketling je dvignil glavo terlepnil, ker se ni drznil glasno govoriti v cerkvi : "Poglejte, gospodična, oni žametni naslanjač; še sedaj se vidi na njem, kam sta kralj in kraljica naslanjala glavo. Kraljica je sedela na tej strani bliže oltarja. Počijte si na njenem mestu." "Ali je re's, da je bila vse življenje nesrečna?" šepne Kristina ter sede. "Slišal sem dogodbe njenega življenja, ko sem bil še otrok, zakaj pripovedovali so jih po vseh viteških grado vih. Mogoče, da je bila nesrečna, ker se ni mogla omožiti z onim, ki ga je iskreno ljubila." ' Kristina je položila glavo tja, kjer je bila jamica, ki je ostala po glavi Ma rije Ludovike, ter zaprla oči. Nekaki bolestni občutki so ji stiskali prsi, ne kakšen hlad je zapihal iz prazne cerkve ter razburil oni mir, ki ji je še pred [ trenutkom napolnjeval vso dušo. Ketling jo je gledal'molče. Nastala je novič prava cerkvena tišina. Nato še zgrudi polagoma Kristini k nogam ter izpregovori z ginjenim, toda že mirnim glasom: "Ni greh to, da na tem svetem me-(Nadaljevanje na 7. strani.) a @ ® ® a ® D a a g a ® g ® ® ® ® @ sm H [S ffl Abstracts of Title to ali Real ® Estate in Will County. J oliet Title and Gaurantee Co. s BI ® S IS • ® Kapital $50,000.00. d , ® Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ® LJIŠČE, pridite, da Vam ure- ® dimo abstract. ffl ffl Phones: 421 and 422. CHAS. N. HOSSACK, Mgr. II 11 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. IS a is a s a ® a a is s s a s s is s h is s is a @ TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" S. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10S Jefferson Street, JOLIET, IL1 C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Johti Pubentz prodaja najceneje v mestu kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo. Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite. Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. Stenski Paper vseh vrst, barv in cen obešam ceneje in bolje Dela garanttram.' Tony Alberico 608 N. Chicago Street Chicago Tel. 4034 THE CAPIT0L BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna < osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI I Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko.na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Sta Dya Honse Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Ca» Chicago Phone 4444, N. W. 483. Oscar J, Stephen Sobe «01 ln 202 B&rber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAH Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po- šleodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemtko in angleiko. Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v Bih mesecih krušne in goste brke in brado, rabite takoj Aipen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturili,kukoršneste v mladosti imeli; i fiaša 11.75, — NVahčič Fluid kateri odstrani reumatlzem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cen'ov. Za potno noge rabite Kneipov prašek, —lOt,odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Jsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, llSaje v najkrajSem Času, lonček $1, večji lonček $2, Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, S kose za 75c. Kateri bi n..... bil mu jamčim za $5 za 75c. kateri bi moja zdravila brez uspeha ra . ičim za $5. Pri naročbi se priloži vsot« v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. " Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL MjgJMlM! N. W. Phone 348 §TEFAWICH :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, I1L Zaupno zdravilo dela Čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži 'popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost.Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino a torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmi jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum--*•—■ bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno jn prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, =MamifaCturitig Chemists— = 1333-1343 South Ashland Ave CHICAGO, ILL. / Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. OSIP l/LEPEC I0S1P K J Jevni Notar z 10 lat. ikuinjo izdeluje vse pravno in postavnoveliavne listine zn vse slutnje. Ce vuni kdo plato garniSirn; Ako imate odkopa v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, lil GLAVNICA $50,000.00. Ustan, in inkorp. leta 1910 Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rpjakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Illirija Gretičica T steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino 95» SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PI YO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Preiernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4t,500,000.— Rezervnega zaklada..................................K 1,330,000._ Sprejemu vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, izven Kranjske pa proti 5y3 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00 """m"""""»m*mmmmmmmmmm*mmmBmmmmm*mm*ammm»»*mtm»mtmrtmmmrmm stu klečim pred teboj, zakaj kje drugje, ako ne v cerkvi, najde čista ljubezen svoj blagoslov? Ljubim te bolj nego zdravje, bolj nego pozemeljske dobrote; ljubim te z vso dušo, z vsem srcem in tukaj, pred tem oltarjem, ti odkrivam svojo ljubezen!.. ." Kristina obledi kakor stena. Oprta z glavo ob naslanjač, se ni nesrečnica niti genila; on pa je nadaljeval: "Torej ti objemam noge in te prosim, da izrečeš sodbo: Ali naj grem odtod z nebeško radostjo v srcu, ali pa z neznosno žalostjo, ki jo težko da prebijeni?" Nekaj časa je čakal odgovora; ker ga pa ni bilo, je sklonil glavo tako, da se je skoro dotikala Kristininih stopal, in je bil videti čimdalje bolj ginjen. Glas se mu je tresel, kakor bi mu v prsih pohajala saipa. "V Ivoje roke polagam svojo srečo in svoje življenje. Prosim usmiljeno-sti, ker mi je kaj hudo pri srcu..." "Prosiva Boga usmiljenosti!" zakliče zdajci Kristina, zgrudivši se na kolena. Ketling je ni razumel, pa tudi ni smel nasprotovati temu. ^>oln pričakovanja in ves nemiren je pokleknil poleg nje in novjč sta jela moliti. In v prazni cerkvi sta se trenutek kesneje ozvala iskrena glasova, ki sta čudno in proseče odmevala v prostoru: "Bog, bodi nam milostiv!" je dejala Kristina. "Bog, bodi milostiv!" je ponovil Keting. "Usmili se nas!" "Usmili se nas!" Kristina je dalje molila že tiho, toda Ketling je videl, tla vsa drhti od ihte-nja. Dolgo se ni mogla pomiriti, a potem, ko se je pomirila, je še dolgo nepremično klečala; naposled pa je vstala in rekla: "Pojdiva." Šla sta novič po onem hodniku. Ketling se je nadejal, da spotoma dobi odgovor od nje, ter ji je pozorno zrl v oči, toda zaman. Stopala je urno, kakor bi želela, da čim prej dospe v sobano, kjer ju je pričakoval Zagloba. Ko sta bila še nekoliko korakov od vrat, jo prime vitez za rob suknje ter reče: "Gospodična Kristina! Prosim vas na vse, kar vam je sveto in drago..." Tedaj se Kristina obrne in ga prime za roko tako hitro, da je ni utegnil umekniti; nato si jo pritisne na usta. "Ljubim te iz vse duše, toda tvoja ne bom nikdar!" mu reče. In preden utegne osupli Ketling iz-pregovoriti, še doda: "Pozabi vse, kar je bilo!" Trenutek pozneje sta bila oba v sobani. Vratar je spal na enem naslanjaču, Zagloba na drugem. Toda njiju prihod ju je zbudil. Zagloba je odprl oko ter jel pomežikovati z njim, zakaj takoj se ni mogel spametovati. Toda polagoma se mu je vrnila zavest. 'Ha, to sta vidva," reče ter si zategne pas. "Sanjalo se mi je, da smo že imeli novega kralja, toda bil je iz rodu Piastov. Ali sta bila na hodniku?" "Bila." "A duša Marije Ludovike se vama ni prikazala?" "Kajpada se je!" odgovori Kristina tožno. XIV. Po odhodu iz gradu se je Ketling poslovil od Kristine in Zaglobe, da bi se na samem iznebil osuplosti, v katero ga je spravilo Kristinino ravnanje. Kristina in Zagloba sta se vrnila v gostilnico. Barbka in gospa stolni-kova sta bili že prišli iz bolnice, , in gospa stolnikova je pozdravila Za-globo, rekoč: "Prejela sem pismo od moža, ki je sedaj pri Mihaelu na postaji. Zdrava sta oba ter namerjata skoro dospeti semkaj. Mihael piše vam, zame pa je samo v pripisu opomba. Mož mi tudi piše, da je nesoglasje,' ki je nastalo zaradi enega izmed Barbkinili posestev, srečno poravnano. Sedaj so ondi zborovanja na dnevnem redu. Mož pravi, da tam jako cenijo ime gospoda Sobijeskega in da se zborovanje srečno izide zanj. Kar je živega, se odpravlja na volitev in vse se postavi na stran kraljevega maršala. Tam je že toplo in dokaj dežja. Pri nas v Vrhutcu so imeli požar... Hlapec je zatrosil ogenj, in ker je bil veter..." "Kje je Mihaelovo pismo?" vpraša Zagloba, ustavivši potok novic, ki jih je pripovedovala gospa stolnikova v eni sapi. "Tukaj je!" odgovori gospa in mu poda pismo. "Bil je veter, in ljudje so bili na sejmu..." "Kako so prišla ta pisma semkaj? vpraša dalje Zagloba. "Dospela so na Ketlingov dvor, in služabnik jih je prinesel od ondod Ker pa je bil, pravim veter..." "Ali hočete, gospa, poslušati?" "Kajpada, prosim." - Zagloba razpečati list ter jame naprej čitati polglasno z^se, nato pa glasno za vse: "Prvo to svoje pismo pošiljam vam, toda bržkone drugega ne bom, ker so tukaj pošte negotove in namerjam sam osebno dospeti k vam. Dobro se mi godi tu na polju, a vendar me srce kruto vleče, k vam, in mojim mislim in spominom, zaradi katerih mi je samo- ta ljubša nego družba, ni konca. Obljubljeno delo je končano, zakaj 'orda' sedi mirno, samo manjša krdela se preganjajo po livadah, in te smo dvakrat odbili tako srečno, da ni ostala niti ena priča tega poraza." "O torej so jih posekali!" zakliče Barbka radostno. "Ni ga istanu nad vojaški stan." "Nekateri izmed Dorošenkove čete," je čital Zagloba dalje, "bi se radi merili z nami, toda brez 'orde' se ne morejo. Jetniki pripovedujejo, da se kak večji čambul ne bliza od nikoder, in tudi jaz si mislim, ako bi le imelo kaj biti, jda bi. že bilo, ker so livade že o-zelenele ter je it kje moči pasti konje. V jarkih je še tuintam ostalo nekoliko snega, toda stepe so že zelene in topel veter piha, kar je najzanesljivejše znamenje pomladi. Poslal sem že po od-stavko; utegne mi dospeti vsak hip, in nato takoj odrinem... Gospod Novoveški namesto mene straži mejo; pri tem imava tako malo dela, da sva z Makoveškim po cele dneve lovila lisice samo zaradi zabave, zakaj spomladi kožuhovina ni za rabo. Tukaj je tudi mnogo ptic, in moj strežnik je ustrelil pelikana. Objemam vas presrčno; gospe sestri poljubljam roko, pa tudi gospodični Kristini, katere naklonjenosti se fortissime priporočam; zlasti tega prosim Boga, da bi jo našel neizpre-menjeno ter bi mogel pri njej uživati ono tolažbo kakor prej. Pozdravite tudi Barbko v mojem imenu. Novoveški si je ohladil svojo jezo nekoliko-krat na razbojniških vratovih ter jo je jel že pozabljati; očito je, da mu je odleglo. Bogu in njegovi milosti vas priporočam. Postscriptum. Kupil sem od potujočih Armencev dragocene hermelin-ske kožuhovine, pa tudi za našega hajdučka imam pripravljene turške slaščice.'' "Naj jih Mihael le sam použije, saj nisem več otrok!" se oglasi Barbka, vsa zardela spričo te opombe. 'Ali ga nimaš rada? Ali se srdiš nanj?" jo vpraša Zagloba. Toda ona potihoma nekaj zamrmra ter se res razjezi dodobra, premišljujoč nekoliko o tem, kako slabo jo ceni Volodijevski, nekoliko pa tudi o pticah in o onem pelikanu, ki je najbolj zbudil njeno pozornost. Kristina je sedela ob čitanju z zaprtimi očmi, obrnjena od luči. Bila je to sreča zanjo, zakaj vsi bi bili takoj spoznali, da se godi v njej nekaj nenavadnega. To, kar se je pripetilo v cerkvi in potem pismo Volodijevskega, sta bila zanjo dva težka udarca. Krasni sen je izginil, in deklica je stala sedaj pred istinitostjo, težko kakor nesreča. Na prvi hip ni mogla zbrati svojih mi sli in samo nerazločni, megleni občutki so vihrali v njenem srcu. Volodijevski obenem s svojim pismom in z napovedjo svojega prihoda ter z ono hermelinovo kožuhovino se ji je zdel nekaj vsakdanjega, skoro zoprnega. Nasprotno pa ji Ketling nikdar ni bil dražji nego sedaj. Draga ji je bila sama misel nanj, drage njegove besede, ljubljeno njegovo lice, ljubljena njegova tožnost. Ali evo, sedaj bo treba odstopiti od ljubezni, od oboževanja, od onega, h kateremu jo vleče srce, h kateremu se iztezajo roke; treba bo oditi od ljubljenega človeka, ga zapustiti v obupu, v večni tožnosti ter oddati telo in dušo drugemu, ki ga je prav zato, ker je bil drugi, skoro sovražila. "Ne premagam se! Ne premagam se!" si je klicala Kristina v duhu. In čutila je to, kar čuti jetnica, kateri vežejo roke; ona pa si jih je zvezala sama, ko bi bila vendar utegnila ob svojem času povedati Volodijevskemu, da mu bo sestra in nič več. Prišel ji je v spomin oni poljub, ki ga je prejela in vrnila, torej jo je jelo biti sram in prezirala je samo sebe. Ali je že takrat ljubila Volodijevskega? — Ne! V njenem srcu ni bilo ljubezni, nego samo sočutje, radovednost in "koketstvo, skrito pod zastorom sestrske ljubezni, ele Šsedaj je spoznala, da je med poljubom, nastalim od velike ljubezni, in poljubom, nastalim iz nagiba krvi, takšen razloček, kakor med angelom in zlodejem. Prezirala je samo sebe, se hudovala nase, in njen ponos se je jel spenjati proti Volodijevskemu. Tudi on je bil kriv; zakaj torej naj bi vsa pokora, vsa gren kost in prevara zadela njo? Zakaj naj bi tudi on ne okusil tega grenkega kruha? Ali mu morda nima pravice povedati, ko se vrne: "Zmotila sem se; sočutje do vas sem imela za ljubezen Zmotili pa ste se tudi vi, torej me pustite, kakor vas puščam jaz." Zdajci pa jo je pograbil za lase strah, da se ne osveti grozni mož, nikakor strah za samo sebe, ampak za ono ljubljeno glavo, na katero bi izve-stiio padla ta osveta. V domišljiji je že gledala Ketlinga, kako se je boril s tem borilcem nad borilci, kako je naposled padel, kakor pade cvetka pod koso. Videla je njegovo kri, njegovo bledo lice, njegove na veke zaprte oči, in njeno trpljenje je presezalo vsako mero. Vstala je kar najhitreje ter odšla v svojo sobo, da se je umeknila ljudem, da ni slišala razgovora o Volodi-jevskem in njegovi skorajšnji vrnitvi. In odpor proti malemu vitezu ji je čim dalje bolj rastel v srcu. Toda grenkost in žalost sta jo zasledovali in je nista ostavili niti pri molitvi. Sedli sta na njeno posteljo, in ko je legla premagana od onemoglosti, sta ji začeli govoriti. "Kje je Ketling?" je vprašala žalost. "Glej, doslej se še ni vrnil; ponoči blodi ter lomi roke. Hotela bi mu ponižati nebo, dala bi zanj kri svojega srca, a vendar si ga napolnila s strupom ter mu zabodla nož v srce..." "Ako ne bi bilo tvoje lahkomiselnosti, ako ne bi bilo tega, da vabiš za seboj vsakogar, ki g asrečaš," ji je dejala grenkost, "pa bi lahko bilo drugače, dočim ti je sedaj ostalo samo obup. Ti si kriva! Ni je več pomoči, ni rešitve. Samo sramota in bolest in tarnanje ti ostanejo..." "Kako je v cerkvi klečal pred teboj," je novič omenila žalost. "Čudno, da ti ni počilo srce, ko ti je zrl v oči in te prosil usmiljenosti. Prav je bilo, da si se usmilila tujca, toda še bolj prav bi bilo, ko bi se bila usmilila njega, ki ti je najljubši! Bog ga blagoslovi, Bog ga potolaži!" 'Ako ne bi bilo tvoje lahkomiselnosti, lahko bi bil oni najljubši odšel ove-seljen," je ponovila grenkost, "in ti bi se mu bila lahko zgrudila v naročje kot zaročnica, žena..." "Ter bila vedno pri njem!" je dodala žalost. "Sama si kriva!" ji je očitala vest. "Kristina, jokaj se!" ji je dejala žalost. 'S tem ne izmiješ svoje krivde!" 'Stori, kar hočeš, toda potolaži ga!" ji je zabičila žalost. "Volodijevski ga ubije!" ji je dejala takoj grenkost. Mrzel pot je oblil Kristino in sedla je na posteljo. Mesečina je prodirala v sobo, ki se ji je v tej beli svetlobi zdela čudovita, strašna. "Kaj je to?" je mislila Kristina. "E-vo, tam spi Barbka; vidim jo, mesec ji sveti v obraz, a vendar ne vem, kdaj je prišla, kdaj se je slekla in legla. Saj vendar nisem spala niti trenutek... Vidim, da ni moja uboga glava za nič." V takih mislih je zopet legla, toda žalost in grenkost sta novič sedli na njeno posteljo kakor dve boginji, ki sta se v mesečini pogrezali v to kopel, pa se zopet vračali na površje. "Nocoj ne bom spala kar niči" reče Kristina. In jela je premišljati o Ketlingu in pri tem trpela čimdalje huje. Zdajci, sredi nočne tišine, se začuje žalostni glas Barbkin: "Kristina!" "Ali ne spiš?" "Sanjalo se mi je, da je nekak Turek ustrelil Mihaela z lokom. Jezus Kristus! Sanje siver varajo, vendar pa me trese mrzlica. Moliva litanije, da odvrne Bog nesrečo od nas!" Kristino izpreleti kakor pušica po glavi misel: "Ej, ko bi ga kdo ustrelil!" Zdajci pa se zgrozi ob tej svoji zlobf. Najsi ji je bilo treba nadčloveške moči, da bi v tem hipu molila za srečno vrnitev Volodijevskega, je vendar rekla: "Dobro, Barbka!" Nato sta vstali s postelje, pokleknili z golimi koleni na tlak, oblit z mesečino, in jeli moliti litanije. Njiju glasova sta se vzajemno strinjala ter zvenela časih visoko, časih zamolklo; rekel bi, da se je ta soba izpremenila v (samostansko celico, v kateri sta dve redovnici molili ponočne molitve. (Dalje prih.) Phone 4857. MAT. OMOTA & Slovenski krojač ^ Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinois. Zakaj bi drago plačali novo orodje? Skoro Noto Secooi-Iaoi orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga. Wetherell & Reid. 118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494. Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najbo/jSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, lila. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. R. F. K0MPARE ■LOVENSKJ PRAVNIK ADVOKAT «* JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odraslt in mladino te dobe pri nas, kakor tud delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po tneri Velika zaloga najmodernejih klobn kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev Ijev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravat« kolare itd. Vse naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne znamke ali pa register tiket« izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni strani meita. V So. Chicago, 111».; Soba 218—9206 Commercial A ve Telefon: South Chicago 579. SlIfiSHiSliliEEHiEI Saffi® SEffillHiS I Fine Obleke, | d ' 1 " 1 ffl K vrhne suknje in moško £ | opravo najnovejše mo- | ffl de, najceneje. jjj John J. McCarthy g U "Outfitter to Man" g] ifi 119 N. Chicago S t., Joliet, 111. K ® PHONE 2762 ® as W as®«®® nunam a^amama«® FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1100 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. F?ANK GRUM. aKaKarnaa® mama mamama " Homewood Coal * & Yard & M. MIKAN, MANAGER I Trii in Miti Premog m ter drva in kurivo m 03 Hi ffl Si ffl m ii m FrankJuričič 1M1 N. Chicago St JOLIET. IL ffi 1624 Nicholton St., Joliet, 111. Ifi ffl PHONE 1797W ffl S Hi amamam a k @ k amamamam® W. O. VIOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate -taj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. s®®®®®®®®®®®®® m (------ffl B9 | NAJLEPŠA ROŽA. ffl gg I------ - ffl I ® I Spisal Ljubo Mrak. ® m 1---- ® SS®®®®®®®®®®®® Prosjak Matija je na čuden način o-bogatel. In kako? Ranega jutra je šel v gozd nabirat drv. Ko je čepel] za grmom, je zagledal bele vile, ki so pred solnčnim vzhodom zaplesale sredi gozda na zeleni trati. Najlepša med njimi, ovita v blesteč šal z zlatim dia-demom na glavi, je imela na prsih pripeto čudovito rožo. Listi rože so blesteli kakor solnčni žarki. Zadela je vila z rožo ob smrekov vršiček in roža je padla na tla. Že se je vrnila in jo je hotela pobrati, kar skoči Matija izza grma in pobere rožo. Tisti hip je priplulo solnce na nebo in vile so izgubile svojo moč ter izginile. Ubožec Matija je nesel rožo domov in jo je postavil v lončeno posodo, napolnjeno z vodo, na mizo ter je odšel prosjačit. Ko se je o mraku vrnil, bil je zelo truden in je šel takoj k počitku. Prikazala se mu je pa v sanjah kraljica vil in ga prosila, naj ji vrne rožo. Ponujala mu je za njo zlat las s svoje glave, ki bi, napet na lesen lok, igral I lepše, kot vsake citre, in srebrno priponko svojega čevlja, ki bi ga, kadar bi jo pripel na svoje raztrgane škornje, nosila hitreje, kot najhitrejši vlak. Še razne druge stvari mu je ponujala za rožo, pa je ni hotel dati. V-teh sanjah se je zibal do jutra. Ko se je pa zjutraj vzbudil, ni vedel samega začudenja, kaj bi storil. Kroginkrog posode s čudovito rožo.so bili postavljeni na mizi svetli cesarski cekini. Bilo jih j raevno deset. In tako se je zgodilo vsako noč. Zjutraj je bil zopfct denar na mizi in Matija je obogatel. Bogati Matija se je rad spominjal, kakšen siromak je človek, če je prosjak, in zato je delil revežem obilno miloščino. Polagoma je pa vendar pozabil na svojo prejšnjo bedo in je postal do revežev bolj sti- skav in skop. Nekega dne ga je obiskal človek, prav majhne postave, brez brk, z brado, do pasa dolgo. Bil je to kralj pritlikavcev, čarovnik Zlatožar. Njegova je bila ona čudovita roža. \ Podaril jo je bil kraljici vil, ko se je bil zaljubil v .njene krasne oči. Izvedel je nezgodo, ki se je pripetila, in je podaril vili drugo enako rožo, prvo pa je pustil Matiji, dokler je bil Matija dober človek. Ker se je pa Matija prevzel, je prišel k njemu, da mu vzame čudoviti cvet. | Napravljen v starega prosjaka je prišel Zlatožar v Matijevo hišo in ga je prosil vbogaime. Toda Matija ga je jel odganjati, kakor vse prosjake. Pritlikavec se je razsrdil in je izginil z rožo vred. Hudo je bilo Matiji, ker ni mogel nikjer dobiti rože, vendar se je kmalu potolažil. Saj je bil že dovolj imovit, zato je ostal trdosrčnež. Posojevati je začel sosedom denar in je jemal zanj visoke obresti. Ker mu niso mogli siromaki o pravem času vračati, jih je rubil in poganjal po svetu. Dolžniki so mu iz maščevanja zažgali hišo. Vse mu je pogorelo. Rešil si je komaj življenje. Videl je, da mu ni več obstati v dq-mači vasi, zato se je napotil po svetu. V jutranjem mraku je šel skozi gozd, kakor tedaj, ko je našel čudovito rožo. Naenkrat osupnjen obstane. Pred njim stoji kralj pritlikavcev in ga povabi seboj. Čudna sila, kateri se ni mogel ustavljati, ga je vlekla skoz skalnato duplo, v katerem je bila svetla dvorana. Sredi dvorane je rastla njegova roža. Krog nje so letali biserni metulji, pod njo je pa gorel iz tal rumenkasto-zelen plamen. Svetlo zlato je kapalo od rože in se razlijalo po tleh v žare- čem sijaju. "Pojdi in poišči rožo, ki bo tej enaka, ne, ki bo še lepša, kakor tat, ter potem pridi in* mi povej samo ime tiste rože in tvoj bo spet ta čudoviti cvet," pravi Zlatožar Matiji. Predno je mogel Matija na kaj odgovoriti, je že stal sam pred sivo skalo. * Napotil se je Matija po svetu iskat čudovito rožo. Prvo lfto je povpraševat po njej pri vseh vrtnarjih kraljestva, pa ni našel niti od daleč podobne oni. Drugo leto je obhodil vse podzemeljske jame, kjer so viseli od stropa dragoceni kapniki, ki sc lepo izpremi-njajo v blesku žarečih svetilk, toda tudi tam je ni našel, Tretje leto je povpraševal po nji med ljudmi brez razlike na stan. Prišel je truden od dolge hoje, v gorsko vas. V resni koči si je izprosil prenočišča. Ležala je v koči bolna mati z bolnim otrokom. , Matija je ležal pri peči in jo opazoval. Bilo je mraz. Sama brez moči in utrujena se je mati z zadnjimi silami sklanjala nad otrokom ter ga ogrevala s svojim izsušenim telesom. Zjutraj pa je mati. umrla. Zadnji njen pogled je bil ni otroka, ki je mirno spal poleg nje. In tedaj je prišlo v Matijevo srce spoznanje. Vrnil se je v domačf gozd. Kmalu se je prikazal kralj pritlikavcev ter ga je odvzel seboj. "Ali si našel najlepšo rožo, lepšo, kakor je roža, ki je bila tvoja?" po-praša naglo čarovnik. "Da, našel, našel!" je odgovoril Matija: "Najlepša roža je — materina ljubezen." Vzel je Zlatožar list papirja, zapisal nanj besedi "materina ljubezen" in potem spustil list na pozlačena tla ter izgovoril čudne besede. In zažarelo je po dvorani, čudovit duh se je razširil kroginkrog. "V resnici, našel si najlepšo rožo," pravi čarovnik Matiji ter mu vrne čudoviti cvet. Matija je zopet obogatel, toda siromakov ni nikdar več pozabil, vedno je ostal do njih usmiljenega srca. S tem je dokončana pravljica o najlepši roži. llllIllliiSBBl g _____ffl ® VEČERNA ZVEZDA. ® ® ——--- ® ® Spisal Gustav Strniša. ® g -i--H iiiaiiiiiliiii Božje solnce sc je nekega toplega večera potapljajo v morje, ko sem sedel s starim, polblaznim ribičem na» I bregu. Morje je drhtelo koprnenja, ko je vsprejemalo zlato solnce v svoje naročje, in njegovi valovi so skrivnostno šepetali. Ribič mi je pa pripovedoval: Imel s^m sina, visokega mladeniča. Raven je bil kakor nov jadernik, vedno vesel in silno močan. Lase je imel kodraste, podobne morskim valčkom, , in svetle oči, podobne biserom v školj-1 ki bisernici. Ljubil sem tega sina jedinca bolj kakor zlato ribo, o kateri sanja marsi-kak ribič, da mu prinese srečo, če jo ■vjame. Vse sem mu bil, ne samo red-nik, ampak tudi varuh in učitelj. Ker mu je mati kmalu umrla, ostal mi je deček edini spomin na kratko srečo, ki sem jo užival z mlado ženo. Razvil se je moj ljubljenček hitro v krepkega mladeniča in je z mano vred ali pa tudi sam vozil ob morski obali. Nekega večera je odplul v lahnem čolnu po morju. Zaman sem za njim klical, naj se vrne k bregu, ker sem, izkušen starec, slutil hudo uro. Ni se hotel vrniti, ampak mi je kazal naprej po morju, kjer je žarela v vsem svojem lesk^ zvezda večernica, in je plul dalje. Ča-I kal sem ves v skrbeh. Moja slutnja se je uresničila, pričela se je huda ura. Ni se vrnil in sem ga ,šel iskat. Veslal sem po morju in sam spbi že-1 lel smrt, samo da bi rešil njega. Igralo se je vihravo morje z menoj in mojim čolnom, a pogoltniti me ni hotelo. Lase sem si ruval v divjem obupu in plakal, ko sem iskal izgubljenca, pa vse zastonj. V prevelikem obupu se mskočil v morje, toda morje me ni hotelo. Velik val me je vrgel na breg, kjer so me našli ljudje v nezavesti. Zdaj pa me poslušajte in verjemite, kar vam bom povedal, kajti ljudje mi ne verjamejo in se smejejo meni starc». Komaj so me prenesli v postelj, se je povrnil — moj sin. Bil je popolnoma spremenjen. Oblečen je bil kakor kralj in me je povabil, da naj grem ž njim, Šel sem ž njim in peljal me je k morju. Ob bregu naju je čakal zlat čoln brez vesel, pred njim je pa bilo vpreženih šest srebrnobelih labodov. Vstopila sva v zlati čoln in naenkrat je izginila zemlja izpred najinih oči. Pred menoj je postalo vse megleno. Ko sem se zavedel, sem bil že v veliki, svetli dvorani. Tu je stal moj sin in poleg njeg^ častitljiv starec, vladar morja, takoj za njima je pa vstopila tudi njegova hči. Prijazno me je pozdravil starec in mi naznanil, da je ta gospica nevesta mojega sina. Objela sta se mlada po-ročenca in pokleknila pred me, da sem ju blagoslovil) Vprašal sem" potem sina, kako se imenuje njegova bleda, lepa nevesta. Začudil se je, da je ne poznam, in mi je odgovoril: "Poglej, oče, mojo kraljevo nevesto! Ali ne vidiš na njenem čelu zvezde? To je ona zvezda, ki me je zapeljala v morje, moja nevesta je "Zvezda večerna". •Kmalu je bila poroka in svatovanje. Vse je bilo kraljevsko sijajno. Zaspal sem, silno truden, sam ne vem, kdaj. Ko sem se vzbudil, sem ležal v svoji koči in poleg mene je sedela stara strežnica, sestričina moje rajnke žene. Od tedaj moram iti večkrat na morje. Silno hrepenenje me vleče dalje in dalje. Parkrat se je že zgodilo, da sem za hip zopet videl svojega sina. Ljudje so zlobni in pravijo, da sem blazen, ker večkrat stojim v svojem čolnu sredi valov in gledam v daljave, ne da bi ganil z veslom. Takrat vedno vidim pred seboj svoje dete. ' Obrisa! si je starec solzo, ki mu je pritekla iz oči, podal mi svojo veliko, žuljavo desnico in odšel upognjen v svojo kočo. v * * * Par dni potem sem čul, da je starec utonil. Šel je bil s čolnom precej daleč na morje iskat ljubljenega sina a zamislil se je, izpustil iz rok vesk in zagrebli so ga valovi. Vačnost Japoncev. Leta 1875 so se ustanovile na Japonskem poštne hranilnice. V prvih treh letih vloge v teh hranilnicah niso dosegle niti 200,000 K. Trajalo je 3 leta in vloge so dosegle 2 milijona kron. V sledečih petih letih pojavil se je hitrejši razvoj, kateri pa se je kmalu nato ustavil. Od leta 1904. je bil napredek teh hranilnic primeroma zelo hiter. Dne 31. marca 1904. še so znašale vloge 66 milijonov. Začetkom leta 1909 so znašale vloge 212 milijonov kron in so do novega leta 1910. poskočile na 225 milijonov kron. Japonci so se torej v kratkem času naučili varčevati. Vlada podpira kolikor mogoče to varčevanje. Tudi obrestna mera je zelo visoka, presegala je že 5 odstotkov. Veseli nas, če zasledimo pri kakem narodu — in najsibo to narod katerikoli hoče — tako lepe čednosti, kakor je vačnost. Posnemajmo Japonce v tem I oziru tudi mi Slovenci. Bogat dedič umrl v revščini. V začetku minulega stoletja je šel neki Jožef Aigner iz Nižje Avstrijskega v Ameriko, kjer si je vsled neumornega dela pridobil večmilijonsko premoženje. Po smrti ga je zapustil svojemu bratu Matiji, ta pa je že med tem časom umrl v pomanjkanju. Dedšči-na je prešla na njegovega sina Matijo mlajšega. Ta je ravno v tem času odšel od mornarice, kjer je odslužil svoja leta in se neznano kje naselil. Poizvedovanja so se nadaljevala in končno so vendar zasledili srečnega dediča, ki je bil v dobri službi. Premoženje, ki ga je med tem opravljala ameriška oblast in je med tem narastlo na 30 milijonov, bo vendar končno prišlo v prave roke. Največji lokomotivi v Evropi je pred kratkim dobila Norveška. Lokomotivi bosta vozili po strmih goriških železnicah. Vsaka lokomotiva je s tenderjem vred dolga 15 metrov ter teče na 20 kolesih. KMMSšli m S !fi!ffiSffi!fi;S5!f S--Mf k | MALI O^G LASI. Sžf ffi l--=- I Amerikanski Slovenec je razširjen po ; celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam' nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni, tfadkr'koga iščete, pošljite oglas v i haš''Hšt, ki ga gotovo najde v kratkem času. Mal oglas stane po 1 cent za vsako bešefcfo' za enkratno objavo ali prvo pridbčetije, če pa kdo hoče ,oglas večfcritno objaviti se naj računa za Vsako riadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi. Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede. Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc. V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠAJTE pri: Anton Nemanich, 1000 N. Chi- 1 cago St., Joliet. unf PRODAJAM DOMAČE VINO NA drobno in debelo po nizki ceni in tudi druge neopojne pijače. Se pri-I poročam za obilen oSisk. F;* Do-i beršek, 159 Reed St., na alley, Mil-waukee, Wis. 1-2-3 KJE JE G. GEORGE GORNIK IZ Metlike. Pred 4./leti je bil v Os-ceola, Mich. Imam mu nekaj važnega javiti. Jos. Klepec, N, Chica-; go St., Joliet, 111. 1-2-3 RAD BI ZVEDEL KJE SE NAHA-ja moj šurjak, g. George Humljan, doma iz Boldraža pri Metliki. Bival je pred nekaj časom v Sprinfield, 111. Naj se mi javi, ali pa mi naj kdo drugi blagovoli naznaniti njegov naslov. Marko Matjašič, '206 ; Ross St., Joliet, 111. 1-2 I ———-————---;—r1-*- MAŠKARNI PLES PRIREDI V i Stem's hali 4. dec. St. John's Orche-stra. Pet nagrad. Dobrodošli! POZOR ROJAKINJE I Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. - Nizke cene in dobra postrežba j< ' naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street > •/ Chic. Phone 2768. N. V/. Phone 1113 Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. I D. S. D., Joliet, Illinoi«. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........... George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik....... ........John. Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino To društvo ima že nad $2,900.00 \ bolniški blagajni-in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor pla ča takoj ob pristopu $3.00, to je toliko ko so plačali drugi člani zadnjih 6 me secev, je deležen podpore v slučaji nezgode takoj po pristopu, drugače p< 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo ne deljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ii napredno društvo naj se glasi pri ka terem odborniku. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinoi! Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in drug poslopja. Predno oddate kontrak ali delo, vprašajte za moje cen( Vse delo jamčim. POSOJILA. Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte. POIZVEJTE! "The Twenty-Payment Plan." Izplačalo se vam bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsa-cega nVeseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas. $2.00 se plača mesečno od $40. $2.50 se plača mesečno od $50. $5.00 se plača mesečno od $100. ... Pridite, da vam pojasnimo I "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pod nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanja vsakemu. Posojujemo na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo. Pridite,pišite ali tefonajte nam. STATE LOAN COMPANY, (Not Inc.) v403 Joliet National Bank Bldg. 4*h Floor :: Chicago Phone 154. HHHjBMIHMl ATLAS — ZASTONJ. Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Haraše M-ChL Phone 376 U N. W. 8«, 120 Jefferson St. JOLIET, ILL, DENAR ZA BOŽIČ PO NIZKI CENI Veselo javljamo, da smo premenili naše ©broke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke: . Mesečno odplačilo. Glavnica z Vsota posojila. štor. mesece*. obrestmi 3 1-2 odsto na mosec. Skupna cena $ 12.00......... 6.................$ 2.00................$ 1.47 16.00 ......... 8 ................. 3.00 ................................2.52 20.00 ......... 10 ................. 2.00 ................................3.85 24.00 ......... 12 ............/..... 2.00 ................................• 5.46 28.00 7 ....-,............ 4.00 ...........................3.92 32.00 ......... 8 ................. 4.00 ...................5.04 36.00 ......... 9 ................. 4.00 ................................6.30 40.00 ......... 10 ................. 4.00 /.........7.70 48.00 ......... 12 ................. 4.00'................................10.92 60.00 ......... 10 ................. 6.00 ................................11.55 72.00 ......... 12 ................. 6.00 ................................16.38 80.00 ......... 10 ................. 8.00 ................................15.40 88.00 ......... 11 ................. 8.00 ................................18.48 100.00 ......... 10 ................. 10.00 ................................19.25 Druge vsote do $300 po istih cenah. Joliet Loan Oompany (NOT INC.) ^or. Chicago and Jefferson Sts., 2nd floor Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522. Pod državno kontroolo in licenco. NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU. A f\ -STRANI OBSEGA- 4 j U Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljente. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. JOUCT.flUU? PIVO v STEKLENICAH. >r. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS [Naročite zaboj steklenic t a«ve(ft piva, ki se Imenuje MJLOTaTC rxport ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Compaiiy Ote Metnu 405 S. BiH St„ JalltMjl