OCENA URESNIČEVANJA PROGRAMA DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1979 tvami šele v začetku prihodnjega leta, ko bodo znani vsi podatki. Analiza in ocena izvajanja srednjeročnega plana razvoja občine v prvih štirih letih srednjeročnega obdobja bo služila kot osnova za pripravo planskih dokumentov za leto 1980 ter za obdobje 1981-1985 in Ljubljana 2000. UVOD Julija 1976. leta je bil na sejah vseh zborov skupščine občine LjubljanaVič-Rudniksprejetdružbeni plan razvoja občine za obdobje 1976-1980. Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. I. SFRJ 6/76) določa, da se najmanj enkrat letno pripravi analiza njegovega izvajanja. Skladno s tem dolo-čilom zakona in določilom o usklajenem pristopu nosilcev planiranja k pripravi analiz, se je izdelala analiza in ocena izvajanja srednjeročnega družbenega plana razvoja ob-čine za obdobje 1976-1979. V analizi za obdobje 1976-1978 niso obravnavana po-drobno izvajanja vseh nalog srednjeročnega družbenega plana, ampak je dan poudarek na globalne usmeritve, ter tistim področjem, kjer so prisotna najvišja odstopanjaod dogovorjenih usmeritev. Veliko oviro pri analiziranju družbenoekonomskih gi-banj v občini predstavljata: - nedodelanost in medsebojna neusklajenost obstoje-čega sistema informacij, saj je ocena stanja na nekem področju pogosto odvisna od uporabljenega vira informa-cij (npr. zaposlovanje, osebni dohodki, družbeni proizvod itd.), - ter omejena primerljivost podatkov s podatki iz prete-klih let, do katere je prišlo z uveljavitvijo novega zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka ter s preho-dom na novo enotno klasifikacijo dejavnosti v letu 1976, ki je povzročila vrsto prehodov organizacij združenega dela iz enega področja gospodarstva v drugega. Zaradi omenjene možnosti ocene izpolnjevanja plana občine v letu 1979 na podlagi statističnih in drugih podat-kov iz prvega polletja, bo možno dokončno oceniti sklad-nost družbenoekonomskih gibanj s planskimi usmeri- PLANSKE USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V OBDOBJU 1976-1980 Osnovni cilj družbenega razvoja občine je usklajen go-spodarski, prostorski in socialni razvoj. Rast realnega družbenega proizvoda naj bi bila 5,8 - rast zaposlovanja 2,1 - ter rast produktivnosti 3,6 - odstotka povprečno letno. Rast prebivalstva naj bi bila upočasnjena, tako da bi bila dosežena povprečna letna stopnja rasti 1,7 - od-stotna. Z racionalnim gospodarjenjem naj bi se zagotav-Ijali pogoji za stabilnejši in dinamičen gospodarski razvoj s poudarkom na razvoj prednostnih področij ter uresniče-vanju prednostnih nalog v gospodarstvu. Kot prednostne naloge v obdobju 1976-1980 so bile navedene naslednje: - uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih, temeljih v vseh področjih združenega dela, - zagotovitev stabilne rasti življenjskega standarda z izboljšanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih po-gojev občanov, s posebnim ozirom na izenačevanju teh pogojev v občini in mestu Ljubljani, - doseganje stabilnejšega in dinamičnega gospodar-skega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, družbeni rentabilnosti naložb in akumulativnosti gospodarstva, - odpravljanje neskladij v doseženi razvitosti med Ijub-Ijanskimi občinami, - rast zunanjetrgovinske menjave, pri tem bi morali doseči pospešeno rast izvoza in zmanjševanje uvoza ter intenzivnejše vključevanje na trg dežel v razvoju, - pospešitev povezovanja in organiziranosti gospodar-stva za nastopanje na tujih tržiščih kot enem od bistvenih elementov jačanja izvozne sposobnosti ter istočasno po-membnem sestavnem delu preobrazbe družbenoekonom-skih odnosov v združenem delu, - usmerjanje integracijskih procesov v povezovanju tr-govine in industrije v dohodkovno povezane celote, - smotrno in načrtno vodenje politike zaposlovanja s kadrovskim programiranjem v gospodarstvu, družbenih dejavnostih ter drugih organizacijah in skupnostih, - solidarnostno prispevanje deleža pridobljenega do-hodka za hitrejši razvoj in zmanjševanje razlik v razvitosti manj razvitih območij v SR Sloveniji in Jugoslaviji, - krepitev Ijudske obrambe, varnosti in družbene sa-mozaščite, - stalno in dosledno izvajanje ukrepov za varovanje življenjskega okoija. Prednostne panoge pa so: kovinska, kemična in lesno predelovalna industrija. Doseganje temeljnih ciljev razvoja bi omogočila v sred-njeročnem obdobju 1976-1980 uskladitev gospodar-skega, prostorskega in socialnega razvoja. Pri tem bi morale biti dosežene naslednje rasti globalnih kazalcev razvoja: - povprečne realne stopnje rasti v % družbeni proizvod količinski obseg proizvodnje zaposlovanje izvoz uvoz povprečni OD na zaposlenega produktivnost 5,8 6,6 2,1 19,2 9,5 2,6 3,6 Povprečna letna rast družbenega proizvoda naj bi v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja zaostajala za 1 do 2 indeksni točki za načrtovano povprečno rastjo za srednjeročno obdobje, kar bi bilo nadoknadeno s njegovo hitrejšo rastjo v zadnjih treh letih srednjeročnega ob-dobja. Prav tako je bilo planirano, da bo rast osebnih dohod-kov in drugih prejemkov v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja počasnejša od povečanja produktivnosti dela, medtem ko se bi v drugi polovici srednjeročnega obdobja uškladili z rastjo produktivnosti. ANALIZA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETIH 1976,1977 in 1978' V analizi izvajanja družbenega plana razvoja se ugotav-Ija skladnost vseh gospodarskih gibanj s sprejetimi usme-ritvami v družbenem planu razvoja občine. Dinamiko iz-polnjevanja srednjeročnega plana v posameznih letih srednjeročnega obdobja določajo letni plani razvoja ob-čine. Analiza izvajanja le-teh v prvih treh letih srednjeročnega obdobja je pokazala: - Rast družbenega proizvoda, ki je bila 5,9 odstotna, je v prvih treh letih srednjeročnega obdobja presegla plani-rano povprečno rast za 0,1 indeksne točke. Ugodna rast je predvsem posledica konjunkture na domačem tržišču ter dokaj uspešnega vključevanja v mednarodno delitev dela. Dosežena rast pa ima tudi svoje neugodne strani, saj je premalo slonela na kvalitetnih dejavnikih razvoja. K dose-ženi rasti je kar z okoli 50 odstotki prispevala rast pov-prečnega števila zaposlenih. Planirano je bilo, da bo ude-ležba kvalitetnih dejavnikov razvoja v rasti družbenega proizvoda več kot 50-odstotna. Osnovni nosilec rasti družbenega proizvoda občine je bila industrija, ki je vsa leta, z izjemo leta 1976, dosegala visoko rast družbenega proizvoda. - Količinski obseg proizvodnje se je prav tako uspešno vključil v začrtano rast in je z doseženo 6,8 povprečno stopnjo rasti, planirano stopnjo tudi presegel zaO,2 indek-sne točke. Do večjegazastojajeprišlo le vletu 1976, kosobistvene spremembe v gospodarskem sistemu in ukrepi restrik-tivne ekonomske politike povzročile večji zastoj v rasti proizvodnje. V obeh naslednjih letih pa je rast proizvod-nje, ki jo je spodbujala tako domača konjunktura kot ugodna gibanja na tujih tržiščih, dosegla v primerjavi s planiranima visoki stopnji rasti. Prav tako kot za družbeni proizvod velja tudi za rast proizvodnje, da je dosežena rast v premajhni meri posledica uvajanja kvalitetnih dejavni-kov razvoja. Sem štejemo boljše izkoriščanje delovnih in strojnih kapacitet, boljšo organizacijo deia in poslovanja, modernizacijo strojnih kapacitet in tehnologije, uvajanje novih znanstvenih dosežkov v proizvodnjo itd. - Rast zaposlovanja je za 0,7 indeksne točke presegla povprečno planirano stopnjo, kar je posledica še vedno prisotne tendence k ekstenzivnemu zaposlovanju, pre-majhnega obsega vlaganj v modernizacijo proizvodnega procesa, nekaterih organizacijskih sprememb in delno tudi rasti obsega proizvodnje in storitev. V vseh prvih treh letih srednjeročnega obdobja je rast zaposlovanja v nego-spodarstvu presegla doseženo rast v gospodarstvu. Hi-trejša rast zaposlovanja v negospodarstvu je bila tudi posledica odpiranja novih objektov družbenega stan-darda ter povečanega obsega storitev v znanstveno-razi-skovalnih organizacijah. - Blagovna menjava s tujino je potekala dokaj uspešno. Dosežena je 21,7-odstotna povprečna stopnja rasti izvoza ter 6,2-odstotna povprečna stopnja rasti uvoza. Z navede-nima stopnjama je bilo gospodarstvo občine celo bolj uspešno, kot je bilo planirano. Kljub navedenemu pa je na področju blagovne menjave prisotna vrsta slabosti, ki pomenijo odstopanje od planskih usmeritev. Mednje šte-jemo: velika vezanost in uvoz repromateriala, premajhna stopnja nadomeščanja uvoženega z domačim repromate-rialom ter premajhno vključevanje višjih oblik menjave. V nasprotju s tem velja poudariti, da je bila dosežena ugo-dna regionalna usmerjenost izvoza, saj je v vseh letih bilo okoli 50 odstotkov blaga izvoženega na trg dežel v ra-zvoju. Gospodarstvo občine je v celoti pokrilo svoj uvoz z vrednostjo izvoza in ga celo visoko presega. Podatki ka-žejo, da so k temu v veliki meri pripomogle uvozne restrik-cije, ki niso omogočale organizacijam uvoz v zaželenem obsegu in prisotnost velikega izvoznika DO Iskra TOZD Elektrooptika, katerega obseg in dinamika rasti blagovne menjave je dajala osnovni ton temu področju gospodarje-nja. - Rast povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega (5,1%) je kar za 2,5 indeksne točke presegla planirano stopnjo rasti za srednjeročno obdobje. Prav tako njihova rast ni bila usklajena z rastjo produktivnosti, saj je tudi njo presegla za 1,9 indeksne točke. Navedena gibanja so v nasprotju s planskimi usmeritvami, in kažejo, da se osebni dohodki gibljejo brez prave povezave z doseženimi rezul-tati dela. Prehitra rast osebnih dohodkov je vplivala tudi neugodno na delitvena razmerja družbenega proizvoda, ker je bila njihova udeležba precej nad planirano in je s tem neugodno vplivala na planirano rast reproduktivne sposobnosti gospodarstva. - Na področju občine je prišlo v prvih dveh letih do večjega investicijskega zatišja. Gospodarske organizacije združenega dela s področja občine so sicer izvajale nekaj večjih investicij (DO Tobačna tovama TOZD Proizvodnja, DO DES - investicije v elektroomrežje, DO Iskra-TOZD Elektrooptika), ki pa so se večinoma gradile na področju drugih občin. V letu 1979 je bil najavljen začetek vrste večjih investicij, ki bi omogočil doseči hitrejšo gospodar-sko rast občine. Izvajanje le-teh pa zaradi številnih zuna-njih in notranjih dejavnikov zaostaja za sprejetim termin-skim planom. Med osnovne dejavnike, ki zaviralno vpli-vajo na izvajanje investicij spadajo: pomanjkanje lastnih sredstev, premajhen obseg združevanja sredstev, uvozne restrikcije, neorganiziran pristop k njihovemu izvajanju ter tudi nerealno planiranje, tako da lahko efekte teh investicij pričakujemo šele proti koncu tega, oziroma v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Poleg tega velja še poudariti, da zaradi večje prisotnosti investicij v elektrogospodarstvo (21%) in tobačno indu-strijo (20%) ni prišlo do planiranega prestrukturiranja gospodarstva v smislu planskih usmeritev, t. j. hitrejšega razvoja kovinske, kemične in lesno-predelovaine indu-strije. Na področju investicij v socialni in prostorski standard je bilo dokončanih v prvih treh letih več investicij. Izgra-jeni so bili naslednji objekti socialnega standarda: 2 trgo-vini, 3 osnovne šole, 5 vzgojnovarstvenih zavodov oz. enot, 955 stanovanj in vrsta drugih, ki so prispevali k rasti družbenega standarda. Tudi tu se je pojavljal, tako kot pri gospodarstvu, pro-blem zaostajanja izgradnje objektov za njihovim termin- skim planom. Kot glavni razlogi so nastopali: pomanjka-nje sredstev, problemi pri odkupu zemljišč, in neusklajeno delovanje vseh dejavnikov. - V organizacijah združenega dela je prišlo do vrste sprememb v samoupravni organiziranosti. Ta proces pa je predvsem zajel industrijske, trgovske, kmetijske in goz-darske organizacije, medtem ko v ostalih gospodarskih dejavnostih ni prisoten v zadostni meri. Poleg tega tudi ni zajel nekaterih gospodarskih organizacij, v katerih je bil predviden (DO Utensilia, DO Igo). Analiza izvedenih spre-memb je pokazala, da celoten proces združevanja sred-stev in dela v občini še vedno temelji v premajhni meri na skupnih dolgoročnih ciljih in interesih ter da pri marsika-teri povezavi še ni prišel do izraza vsebinski del teh pove-zav. Realne stopnje rasti družbenega proizvoda zaposlenih in produktivnosti Podatki: realni DP zaposleni produktivnost - realne stopnje rasti v % 1976 1977 1978 2 8,6 7,5 1 3,8 3,6 1 4,7 3,8 I2VRŠEVANJE PLANSKIH SMERNIC V PRVIH TREH LETIH SREDNJEROČNEGA OBDOBJA 1976-1980 - v % realne stopnje rasti DOS 1976 DOS 1977 DOS 1978 DOS 76-78 PLAN 76-80 družbeni proizvod količinski obseg proizvod. povprečna st. zaposlenih rast izvoza rast uvoza povpr. OD netto na zaposl. produktivnost + 2 8,6 7,3 5,9 5,8 2,5 9,3 8,5 6,8 6,6 1 3,8 3,6 2,8 2,1 7 18 40 21,7 19,2 -30 30 16 6,2 9,5 2,5 5,6 7,2 5,1 2,6 1 4,7 3,8 3,2 3,6 + produktivnost = DP/Z ANALIZA IZVRŠEVANJA GLOBALNIH USMERITEV V LETU 1979 1. Samoupravna organiziranost Na območju občine je v gospodarski dejavnosti registri-ranih 108 organizacij združenega dela. V občini sta regi-strirana 2 SOZD-a, 9 delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu TOZD, 12 delovnih skupnosti, 51 TOZD, ter 34 enovitib delovnih organizacij. Pri tem je treba opozoriti, da je v naši občini 27 temelj-nih organizacij, katerih delovne organizacije imajo sedež izven naše občine. 53 organizacij združenega dela (52%) iz naše občine je združenih v 16 sestavljenih organizacij združenega dela. Najmočneje je zastopana industrija, v njej posluje 49 organizacij, sledita ji trgovina in obrt s po 13 organizaci-jami, ter finančne, tehnične in poslovne storitve z 9 orga-nizacijami združenega dela. V preteklih letih srednjeroč- nega obdobja se je samoupravna organiziranost organi-zacij združenega dela, ki je bila v planu navedena kot najpomembnejši faktor razvoja, spreminjala predvsem pri industrijskih organizacijah. Taka situacija se je nadalje-vala tudi v letošnjem letu, saj beležimo največ sprememb v samoupravni organiziranosti ravno v inudstriji, kjerjebilo na novo ustanovljenih oz. priseljenih 6 OZD in v prometu, kjer je bila na nov© registrirana temeljna organizacija Magistrata TOZD Avtopark. Temeljna organizacijaZavoda za družbeni razvoj TOZD Informatika je v letošnjem letu prenehala s poslovanjem. Kljub velikemu številu sprememb v samoupravni orga-niziranosti v smislu zakona o združenem delu, pa ugotav-Ijamo, da so bile spremembe v nekaterih OZD izvedene le formalno in še vedno niso zaživele v praksi v polni meri (SOZD Bivet, SOZD TEGO). 2. Gospodarska rast Polletni rezultati poslovanja in ocena gospodarskih gi-banj do konca leta kažejo, da bo v letošnjem letu dose-žena še ugodnejša realna rast družbenega proizvoda (9,2 odstotka) kot v preteklih letih tega srednjeročnega ob-dobja. Tako visoka rast bo dosežena predvsem zaradi vpliva kvalitetnih dejavnikov, ki so prispevali k rasti druž-benega proizvoda okoli 60 odstotno, kar predstavlja po-memben ugoden premik v primerjavi z doseženimi rezul-tati v preteklih letih. 3. Zaposlovanje Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da bo stopnja rasti števila zaposlenih presegla planirano, vendar opažamo, da se je stopnja v letošnjem letu bolj približala predvideni kot v preteklih letih tega srednjeročnega ob-dobja. Poprečna stopnja rasti zaposlenih bo predvidoma 3 odstotna in je za 0,9 indeksne točke večja od predvi-dene; v negospodarstvu bo predvidoma dosežena 3,3 odstotna, v gospodarstvu pa 2,8 odstotna. Visoka rast števila zaposlenih v gospodarstvu je posle-dica hitre rasti zaposlovanja v negospodarstvu, še vedno prisotnih nagnjenj k ekstenzivnemu zaposlovanju v neka-terih gospodarskih dejavnostih in odsotnosti vlaganj v modernizacijb proizvodnje in poslovanja. In nenazadnje tudi zaradi novih OZD. 4. Osebni dohodki V letošnjem letu je prisotna tendenca počasnejše rasti realnih osebnih dohodkov. Le-ti bodo predvidoma porasli za 2 ind.eksni točki, pri čemer bodo v gospodarstvu ostali približno na isti ravni, kot so bili doseženi leto poprej, medtem ko bo njihov porast v negospodarstvu znašal okoli 8 odstotkov. V nekaterih dejavnostih pa bodo realni osebni dohodki nižji od doseženih v lanskem letu, kot npr.: vodnem gospodarstvu, gostinstvu in turizmu, stano-vanjski in komunalni dejavnosti tervdejavnosti družbenih in državnih organov in služb. Kot zelo ugoden trend in bistven prelom s preteklimi leti pa štejemo doseženo zaostajanje rasti osebnih dohodkov (2%) za rastjo družbene produktivnosti (6%). Kljub navedenemu pa velja poudariti, da še vedno več organizacij s področja občine, predvsem tistih s slabšimi rezultati, ne oblikuje osebnih dohodkov v skladu z dose-ženimi rezultati dela, t. j. preveč namenjajo za osebne dohodke namesto za razširitev materialne osnove dela. Pregled poprečnih čistih OD in števila zaposlenih po področjih dejavnosti v obdobju l-VI/78 in l-VI/79 POPREČNI ČISTi OD ZAPOSLENI ________________________________________l-VI/78_______l-VI/79_______________l-VI/78 l-VI/79__________ Skupaj ' 6.147,91 7.795,54 126,8 17.247 17.748 102,9 Gospodarstvo 5.917,02 7.287,01 123,2 11.537 11.850 102,7 Industrija 5.618,07 6.819,69 121,4 6.047 5.857 96,9 Kmetijstvo 5.368,43 6.600,93 123,0 84 87 103,6 Gozdarstvo 6.217,54 7.695,57 123,8 349 263 75,4 j Vodno gospodar. 7.101,73 8.287,18 116,7 70 69 98,6 1 Gradbeništvo 5.036,77 7.247,41 143,9 409 741 181,2 ] Promet in zveze 5.898,27 7.661,13 129,9 424 455 107,3 Trgovina 5.787,44 7.166,26 123,8 1.694 2.000 118,1 .i Gost. in turizem 5.143,39 5.929,65 115,3 222 254 114,4 J Obrt 5.938,41 7.869,35 132,5 651 776 119,2 \ Stanov. komunal. gospodarstvo 6.033,58 6.347,16 105,2 899 601 66,9 ! Finance in druge posl. storitve 9.236,39 11.479,09 124,3 688 ,747 108,6 | Negospodarstvo 6.609,40 8.806,41 133,2 5.710 5.898 103,3 j Izobraževanje in kultura 6.851,24 9.238,86 134,8 4.030 4.138 102,7 Zdravstvo in social. varstvo 5.283,84 7.073,02 133,9 1.036 1.091 105,3 Dejav. družb. in drž. organ. in službe 7.162,71 8.870,60 123,8 644 669 103,9 5. Blagovna menjava s tujlno 6. Investlclje Polletni podatki organizacij združenega dela kažejo, da blagovna menjava s tujino ne poteka v celoti po začrtanih smernicah družbenoekonomskega razvoja občine za ob-dobje 1976-1980. Odstopanja se kažejo pri rasti izvoza, saj bo predvidoma dosežena 5-odstotna rast izvoza, kar je za 1 indeksno točko manj od planirane v letošnjem letu. še večja odstopanja pa zasledimo na področju uvoza, kjer predvidevamo doseči 10-odstotno rast, medtem ko je bila planirana v programu družbenoekonomskega pazvoja za letošnje leto le 6-odstotna. Nizka rast izvoza v letošnjem letu predstavlja najslabši rezultat v tem srednjeročnem obdobju in je posledica izselitve iz občine Iskrine TOZD Etektrooptika, ki je realizi-rala preko 50 odstotkov izvoza v občini. - nominalne stopnje rasti Doseženo Plan IND IND 1978 l-VI/79 1979Plan 1979 l-VI/79 dosež. 78 plan 79 Blagovna menjava 526.660 248.153 680.818 129 37 - izvoz 225.379 102.459 236.628 105 43 - UVOZ 301.281 145.694 444.190 147 33 Saldo blagovne menjave '75.902 '43.235 207.562 273 21 Pokritje uvoza z izvozom 75 70 53 - - V prvem polletju so organizacije združenega dela reali-zirale 43 odstotkov letnega plana izvoza in 33 odstotkov letnega plana uvoza. Na podlagi dinamike izvrševanja plana blagovne menjave s tujino v preteklih letih ocenju-jemo, da bo do konca leta izvoz realiziran v planirani vrednosti, uvoz pa bo zaradi restriktivniti ukrepov manjši od planiranega. Poleg že navedene 6 odstotne realne stopnje rasti je bila za izvoz planirana še rast udeležbe trga dežel v razvoju in socialističnih dežel in rast proizvodov višje stopnje predelave v skupni vrednosti izvoza. Navedeni cilji izvozne politike bodo realizirani. Visoka stopnja rasti uvoza pa nam kaže, da tudi v prvem polletju letos ni prišlo do predvidenega nadomeščanja uvoženega repromateriala z domačim. Prav tako ni bila izvršena regionalna preusmeritev uvoza, kot je bilo začr-tano. Nosilci izvoza v letošnjem letu so DO Ilirija-Vedrog z 22 odstotki in DO Hoja s 24 odstotki realiziranega izvoza občine v prvem polletju. Na področju uvoza pa prednja-čijo DO llirija Vedrog z 22 odstotki uvoza, DO TTL TOZD Proizvodnja s 23 odstotki uvoza in DO Iskra TOZD Tovarna elektronskih elementov Horjul z 20 odstotki uvoza. Prvič v tem srednjeročnem obdobju se je v občini poja-vi( deficit v zunanjetrgovinski menjavi, kar je posledica že navedene odselitve DO Iskra TOZD Elektrooptika. Pri se-danjih nosilcih blagovne menjave s tujino je bil deficit prisoten tudi v preteklih letih tega srednjeročnega ob-dobja predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega reproma-teriala na domačem tržišču, medtem ko organizacije izvozniki ne morejo pokriti uvozaz izvozom, zaradi zapira-nja tujega tržišča in cenovne nekonkurenčnosti. ' Opomba: Za leto 1978 so podatki brez DO Iskra TOZD Elek-trooptika. V letu 1979 je bil planiran začetek gradnje oziroma dokončanje vrste večjih gospodarskih investicij. Ocena izvrševanja le-teh je narejena na podlagi podatkov iz or-ganizacije združenega dela in kažejo naslednjo sliko: a) v letu 1979 bi morale biti dokončane naslednje inve-sticije: «• 6.1. DO HOJA TOZD POHIŠTVO Plan: - gradbena dela in nabava opreme v vrednosti 33,000.000 din. Izvajanje: Investicija je v teku. Gradbena dela bodo dokončana, v prihodnjem letu bodo tekla instalacijska dela in nabava opreme. Vsa potrebna dokumentacija za uvoz opreme je zagotovljena, do konca leta bodo predvidoma zagotovili tudi dodatna sredstva. Nova predračunska vrednost inve-sticije je 40,000.000 din, 23,000.000 din je bilo vloženo v letu 1979. Investicija zaostaja za terminskim planom nje-nega izvajanja za okoli 6 mesecev, zaradi bančnih restrik-cij pri dodeljevanju kreditov. 6.2. DO PEKARNA CENTER Plan: - rekonstrukcija proizvodnega obrata in vzdrževanje obstoječih zmogljivosti v vrednosti 30,800.000 din. Izvajanje: Investicija ne teče po planu. Zaradi novih, že izvedenih investicij v tej panogi (npr. Žito Ljubljana), organizacija ponovno preverja realnost investicije. Predvidoma bo izvedena sprememba v investicijski po-litiki, v skladu z ugotovitvami o sedanjih potrebah v pre-skrbi Ljubljane. V izdelavi je investicijski elaborat, med-tem ko bo njegovo dokončanje in pridobivanje zemljišča ter vse potrebne dokumentacije teklo v letu 1980. Predra-čunska vrednost investicije bo predvidoma 50,000.000 din. Gradnja bo zaključena leta 1982. 6.3. DO TOBAČNA TOVARNA TOZD PROIZVODNJA Plan: - izgradnja proizvodne hale in nabava opreme za razši-ritev, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnega pro-cesa v skupni vrednosti 280,000.000 din. Izvajanje: Proizvodni objekt je bil oktobra meseca dokončan. V teku je selitev strojne opreme v nove prostore, tako da bo do konca leta tekla poskusna proizvodnja. Izgradnja hale je dokončana 5 mesecev za rokom, ker je gradbeno po-djetje kasnilo pri gradbenih delih. Letos je bilo vloženih 60,000.000 din in to predvsem v nabavo opreme. 6.4. OO TEKSTILKA Plan: - izgradnja nadomestnega obrata za predelavo tekstil-nih sekundarnih surovin v znesku 23,954.000 din. Izvajanje: Izgradnja obrata je v zaključni fazi in bo predvidoma dokončana do konca leta. Oprema je uvožena, nabava le-te je tekla po planu. Gradbena dela kasnijo za okoli 30 dni, zaradi neugodnih vremenskih pogojev v prvem polletju. 6.5. DO TISKARNA Plan: - izgradnja novih proizvodnih prostorov v znesku 47,000.000 din. Izvajanje: Sredstva so zagotovljena. Gradnja je v teku. Letos bo vloženih tretjino pianiranih sredstev, ostalo pa prihodnje leto. Predvidoma bo pomladi 1980 dokončan proizvodni del objekta, do konca leta pa poslovni del zgradbe. Inve-sticija teče po sprejetem terminskem planu. 6.6. DO PLUTAL TOZD ALU-PLUTO-PLASTIKA Plan: - izgradnja nove proizvodne stavbe v vrednosti 30,300.000 din. Izvajanje: Investicija je dokončana, končna vrednost le-te je 36,000.000 din. V teku so priprave, t. j. izdelava in pridobivanje potrebne dokumentacije za nove investicije, ki se bodo izvajale v letu 1980. Planirajo modernizacijo strojnega parka, vre-dnost investicije bo 40,000.000 din in izgradnjo skladišča za potrebe proizvodnje. b) v ietu 1979 bi se morale nadaljevati naslednje večje investicije iz preteklih let: 6.7. DO KOLINSKA TOZD VINOCET Plan: - rekonstrukcija dotrajanega proizvodnega objekta in moderniznacija opreme v vrednosti 16,950.000 din. Izvajanje: Investicija se v celoti prenese v leto 1980, zaradi restrik-cij pri uvozu opreme. 6.8. DO ILIRIJA-VEDROG Plan: - izgradnja nove poslovne stavbe v vrednosti 84,700.000 din. Izvajanje: Investicija je v teku. Gradnja teče v skladu s terminskim planom in bo dokončana v letu 1980. V poslovno stavbo bo letos vložena tretjina planiranih sredstev. DO ILIRIJA-VEDROG TOZD ILIRIJA Plan: - povečanje strojnih kapacitet in gradnja nove sve-čarne v vrednosti 100,400.000 din. Izvajanje: Investicija je v teku in teče po sprejetem terminskem planirgradnje. Predvidoma bo dokončana sredi leta 1980, tako da bo do konca leta teklo poskusno obratovanje. Letos je bilo izvršeno polovica planirane investicije. DO ILIRIJA-VEDROG TOZD VEDROG Plan: - I. faza rekonstrukcije proizvodnih objektov v vredno-sti 25,000.000 din. Izvajanje: Vsa potrebna dokumentacija je pridobljena. V tekočem letu se bo zgradila le transformatorska postaja v vrednosti 2,000.000 din, medtem ko se ves ostali del investicije (začetek rekonstrukcije) prenese na naslednje leto. Vzrok prenosa je pomanjkanje sredstev, ker so le-ta angažirana na kvajanju ostalih investicij delovne organizacije. Inve-sticija bo predvidoma dokončana leta 1981. c) v letu 1979 bi se morale začeti naslednje večje investi-cije: 6.9. DO LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVO Plan: - izgradnja mlečne farme Brest v vrednosti 40,000.000 din. Izvajanje: Investicja ne teče po programu. Sanacijska komisija organizacije je zaradi precej nerešenih vprašanj investi-cijo ustavila. Kot glavni problem navajajo časovno neus-klajeno gradnjo kanalizacije z gradnjo farme. Lokacija tega obrata je v tretji zaščitni coni vodnih območij, kar zahteva takojšnjo priključitev farme na kanalizacijo. Za kanalizacijo je projekt šele v izdelavi. Zaradi nerešenih problemov zaščite okolja, organizacija ni uspela zagoto-viti bančnih sredstev za investicijo. Poleg navedenega v organizaciji postavljajo vprašanje ekonomičnosti kmetij-ske proizvodnje, saj jo bodo večja vlaganja, ki jih zahteva lokacija, zelo podražila. V letošnjem letu bo investicija ostala v zatečenem sta-nju t. j. pri lokacijski in projektni dokumentaciji, ki je že pridobljena. Na področju Bresta pa se bo odvijala polje-delska proizvodnja. 6.10. DO PTT TOZD PTT UUBLJANA Plan: - izgradnja objektov za PTT Jurčkova pot in škofljica v skupni vrednosti 40,000.000 din. Izvajanje: Investiciji ne tečeta po sprejetem terminskem planu izgradnje, zaradi problemov pri pridobivanju zemljišč. 6.11. DOTOVIL Plan: - modernizacija vijakarne v skupni vrednosti 151,878.000 din. Izvajanje: Investicija je v teku in teče po sprejetem terminskem planu izgradnje. Investicijski program je izdelan teruskla-jen v okviru SOZD Slovenske železarne. Pridobiva se vsa potrebna dokumentacija, ki bo predvidoma zbrana do konca leta. Prav tako bo do konca leta dan kreditni zahte-vek banki ter bodo pridobljena vsa sredstva za pokritje investicije. Oprema v vrednosti 21,000.000 din bo predvidoma uvo-žena do konca leta, medtem ko se bo proizvodni objekt začel graditi in bo dokončan prihodnje leto. Skupna vre-¦dnost investicije bo predvidoma 200,000.000 din. Posku-sna proizvodnja bo stekla v letu 1981, polna izkoriščenost novih kapacitet pa bo dosežena^v letu 1982, 6.12. DO IGO Plan: - gradnja nove poslovne stavbe in skladišča v vrednosti 95,000.000 din. Izvajanje: V teku leta je bil narejen idejni načrt, elaborat medtem ko odkup zemljišča še ni bil izvršen. V izdelavi je še gradbeni projekt. Od pomladi tega leta, ko je bila zaradi kreditnih restrikcij zavrnjena odobritev kredita pri Ljub-Ijanski banki, dela na investiciji stojijo. Organizacija se mora v začetku leta 1981 iz sedanjih poslovnih prostorov preseliti, ker se bo na tem področju nadaljevala blokovna gradnja v Trnovem. 6.13. DO SLOVENIJA AVTO TOZD ZASTAVA SERVIS Plan: - razširitev prodajno servisnega objekta v vrednosti 161,000.000 din Izvajanje: Pridobljeno imajo vso dokumentacijo. V teku je izdelava tehnološkega projekta. Začetek gradbenih del planirajo za konec leta 1980, s tem da bi bila investicija dokončana v letu 1981. Investicija kasni za terminskim planom izdelave, zaradi problemov pri pridobivanju zemljišča. 6.14. DO ŽIMNICA Plan: - izgradnja proizvodne hale za mizarstvo v vrednosti 35,703.000 din. Izvajanje: V izdelavi je investicijski načrt, medtem ko projektni načrti niso izdelani in tudi urbanistična dokumentacija ni popolna. Kreditni zahtevek je dan banki, sredstva še niso odobrena. Predvidoma se bo gradnja začela pomladi 1980 in bo končana do konca leta. Investicija ne teče po sprejetem terminskem planu, za-radi zamud pri komunalnem opremljanju zemljišč in pri-dobivanju gradbenega dovoljenja. d) planiran je bil začetek naslednjih večjih investicij iz vrst investitorjev, ki imajo sedež izven področja občine: 6.15. DO AGROTEHNIKA Plan: - izgradnja poslovno-trgovskih prostorov v obrtno ser-visni coni VM-1 v vrednosti 200,000.000 din. Izvajanje: Opravljena so dela na pripravi zemljišč za začetek grad-nje. Investitor predvideva začetek gradnje konec leta 1979 in dokončanje investicije sredi leta 1981. 6.16. DO MERKUR KRANJ Plan: - izgradnja veleblagovnice v obrtno servisni coni VM-1 v skupni vrednosti 150,000.000 din. Izvajanje: Investitor je z Zavodom za urejanje stavbnih zemljišč Vič sklenil pogodbo o oddaji potrebnega zemljišča za izgradnjo veleblagovnice. izvršen je bil odkup zemljišča, ki je predviden za osnovni program izgradnje, ne pa tudi zemljišča do Cest-nega podjetja, ki ga Merkur potrebuje za razširitev svoje dejavnosti in za katerega ima v letu 1979 rezervirana sredstva. Do konca leta 1979 bo izdelana lokacijskadoku-mentacija in izdano lokacijsko dovoljenje. Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek izgradnje I. faze v oce-njeni vrednosti 80,000.000 din (skupna vrednost investi-cije je 150,000.000 din) se prenese v leto 1980. 6.17. DO SEMENARNA Plan: - - gradnja veleblagovnice, rastlinjaka in skladišč v obrtno servisni coni ob Dolenjski cesti v vrednosti 70,000.000 din. Izvajanje: Izdelaoe so bile geodetske podloge in izvršene cenitve kmetijskih zemljišč. Semenarna je dosegla sporazume o odkupu z lastniki zemljišč. Do konca leta bo zemljišče pridobljeno. Izdelan je preižkus zazidave, v letu 1980 bo pripravljena vsa projektna dokumentacija in pričeta grad-nja. 6.18. DO KARTONAŽNA TOVARNA Plan: - izgradnja proizvodnih prostorov v industrijski coni VP-6 Brdo. Izvajanje: Izdelana je lokacijska dokumentacija, izdano je lokacij-sko dovoljenje. Delovna organizacija se ponovno nahaja pred izdelavo investicijskega elaborata. 6.19. DO KEMOFARMACIJA Plan: - izgradnja poslovno proizvodnih prostorov v industrij-ski coni VP-6 Brdo. Izvajanje: Pridobljena je urbanistično tehnična dokumentacija, v izdelavi je glavni projekt, začetek gradnje konec leta 1979. 6.20. SOZD MERCATOR DO VELEPRESKRBA TOZD SPECTRUM Plan: - izgradnja proizvodno skladiščne hale v industrijski coni VP-3/3 v vrednosti 45,000.000 din. Izvajanje: Po programu DO Velepreskrba TOZD Spectrum je za leto 1979 predviden odkup zemljišča, ki zaradi težav pri zagotovitvi investicijskih sredstev ne bo realiziran. Vre-dnost celotne investicije je ocenjena na 45,000.000 din. 6.21. SOZD MERCATOR DO KONDITOR Plan: - izgradnja proizvodnih prostorov v industrijski coni VP-3/3 v skupni vrednosti 100,000.000 din. 10 Izvajanje: Predvidoma bo do konca leta izvršen odkup zemljišča, za katerega ima organizacija že zagotovljena sredstva, v letu 1980 bo pripravljena vsa investicijsko tehnična doku-mentacija. Poleg zgoraj navedenih investicij iz programa družbe-noekonomskega razvoja občine, je bila zgrajena proizvo-dna hala za preseiitev obrata armiranega poliestra SOZD IMP DO IKO TOZD SKIP iz občine Šiške v KS Podpeč -Preserje. Vrednost investicije je znašala 50.000.000 din in bo omogočila zaposlitev iz področja KS 30-50 Ijudi. Ocena izvajanja večjih investicij kaže, da je prišlo pri večini investicij iz različnih razlogov do velikih odstopanj od terminskih planov njihove izgradnje. Od sedmih večjih investicij, katerih dokončanje je investitor planiral za leto 1979, so bile dejansko izvršene le štiri. Od ostalih 13 investicij organizacij s sedežem na področju občine, pa potekajo v skladu s sprejetim terminskim planom le tri. Zanimivo je, da kot glavni razlog odstopanj ne nasto-pajo restrikcije pri uvozu in kreditih, saj le-te nastopajo le v treh primerih. Pri ostalih investicijah pa se pojavljajo kot razlogi: pomanjkanje lastnih sredstev, problemi-pri od- kupu zemljišč, zamuda pri komunalnem opremljanju zem-Ijišč ipd. Kot eden od osnovnih razlogov lahko navedemo še nerealno planiranje, neorganiziran pristop k izvajanju investicij same organizacije, pa tudi ostalih zunanjih de-javnikov. Zlasti pereče je, s stališča oskrbe Ljubljane, zaostajanje pri izvajanju investicij DO Pekarna Center in DO Ljubljan-ske mlekarne TOZD Posestva ter, zaradi kasnejšega neu-godnega vpliva na blokovno gradnjo v Trnovem, v DO IGO. 7. Delitev družbenega proizvoda Med prednostnimi nalogami za leto 1979 je bilo nave-deno doseganje rasti reproduktivne sposobnosti gospo-darskih organizacij s tem, da bi se rast osebne, skupne in splošne porabe omejila v planske okvire. Analiza delitve družbenega proizvoda za tekoče leto je narejena na podlagi pollletnih podatkov službe družbe-nega knjigovodstva o finančnem poslovanju gospodar-skih organizacij. Osnova za oceno gibanj do konca leta je dosežena delitev, ki je sicer začasna, vendar se predvi-doma do konca leta ne bo bistveno spremenila. DELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA: DOS. l-VI/78 DOS. l-XII/78 - udeležba v % OCENA l-VI/79 PLAN 1980 - osebna poraba - splošna in skupna poraba - sredstva za razširitev mat. osnove dela 45,2 22,3 32,5 43,4 21,8 34,8 42,5 21,7 35,8 39,6 22,4 38 * Pri računanju strukture delitve DP so iz mase sredstev odšteta sredstva namenjena za skupne službe, zaradi primerljivosti podatkovs planskimi razmerji za leto 1980. Navedena sredstva se zaradi drugega načinazajemanjale-teh v začetnem letu sestavljanja planov, niso zajemala v okviru sredstev družbenega proizvoda. Prišlo je sicer tudi do drugih sprememb v zajemanju stroškov, tako da je primerljivost podatkov omejena, vendar so le sredstva za skupno porabo (DSSS v OZD) tako velika, da bistveno spremenijo strukturo delitve DP. Opazni so ugodni premiki tako v primerjavi z doseže-nimi ob polletju preteklega leta kot ob koncu leta 1978. Udeležba sredstev za splošno, skupno in osebno porabo je padla, medtem ko so sredstva za razširitev materialne osnove dela v porastu. Analiza razdelitve sredstev za razširitev materialne osnove dela v organizacijah pa kaže, da je dejansko ostalo v prvem polletju leta 1978 46% teh sredstev za razširjeno reprodukcijo, v polletju leta 1979 pa je bil dosežen odsto-tek 49. Precejšen delež navedenih sredstev, po podatkih iz preteklih let okoli 40%, pa je že angažiran za odplačilo anuitet, plasmajev itd. Doseženi rezultati so sicer ugodni. Gibanja so v skladu z začrtanimi usmeritvami, vendar udeležba sredstev za osebno uporabo prepočasi pada, da bi bila dosežena pfanirana razmerja deJitve družbenega proizvoda leta 1980. 11 DOSEGANJE PLANIRANIH STOPENJ RASTI V LETU 1979 Elementi Plan Dos. 1979 l-VI/79 5 12,6 5,3 10,8 2,1 2,9 6 '4 6 34 1,8 2,8 2,8 6,1 - povprečne realne stopnje rasti v % Ocena Razlika 1979 Plan 1979 _____+' ocena 1979 9,2 +4,2 8,8 +3,5 3 +0,9 5 '1 10 +4 2,0 +0,2 6 +3,2 - družbeni proizvod (družbeni sektor) - količinski obseg proizvodov - povprečno štev. zaposlenih (družbeni sektor) - izvoz - uvoz - povprečni čisti OD na zaposlenega - produktivnost (DP/Z)__________ _______ IZVRŠEVANJE PLANSKIH USMERITEV V OBDOBJU 1976-1979 (OCENA) Ocena Razlika Elementi - Dos Dos Dos Ocena% 76-79 Plan (Plan % 76-80 ________________________________________1976 1977 1978 1979 % 76-80 Plan % 76-79 - družbeni proizvod + 2 8,6 7,3 9,2 6,8 '5,8 1 - Povprečno število zaposlenih + 1 3,8 3,6 3 2,9 2,1 0,8 - izvoz 7 18 40 5 13,4 19,2 5,8 - uvoz '30 30 16 10 8,1 9.5 1.4 - povprečni čisti OD na + zaposlenega 2,5 5,6 7,2 2 4,3 2,6 1,7 - produktivnost (DP/Z) ____________________1 4,7 3,8______6 3,9 3,6 0,3_______ + podatki za družbeni sektor ¦ ( • ¦ Ocena uresničevanja globalnih usmeritev po posameznih elemeni kaže, da bo prišlo do pozitvnega preseganja le pri rasti družbenega proizvoda, medtem ko bodo vse ostale stopnje odstopale od povprečnih planiranih za srednjeročno obdobje 1976-1980 v neugodnem smislu. Do največjega odstopanja bo prišlo na področju blagovne menjave in osebnih dohodkov. Odstopanje pri blagovni menjavi ni tako problematično, ker je posledica odselitve organizacije DO Iskra TOZD Elektrooptika s področja občine. .. ANALIZA IZVRŠEVANJA PROGRAMA DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA PO DEJAVNOSTI GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA TER PODROČJIH PROSTORSKEGA RAZVOJA A. GOSPODARSTVO Industrija Industrija je najpomembnejša gospodarska dejavnost in nosilec gospodarske rasti v občini, saj ustvarja okoli 36% družbenega proizvoda občine. V letu 1979 je bila v skladu s planskimi usmeritvami za obdobje 1976-80 planirana njena pospešena rast, ki bi slonela na uveljavljanju kvali-tetnih dejavnikov razvoja ter pospešeni investicijski dejav-nosti. Kot osnova za doseganje planirane rasti proizvod-nje pa bi nastopala rast povpraševanja tako na domačem kot na tujem trgu, v katerega se organizacije s sedežem na področju občine dokaj uspešno vključujejo. V letu 1979 je bilo na novo ustanovljenih oz. prenešenih s sedežem v našo občino 6 novih temeljnih organizacij združenega dela na področju industrije. Sedaj posluje v občini 49 industrijskih organizacij združenega dela in sicer: 26 temeljnih organizacij združenega dela 6 organizacij združenega dela 7 delovnih skupnosti skupnih služb 9 enovitih delovnih organizacij in 1 sestavljena organizacija združenega dela. Največja sprememba samoupravne organiziranosti je bila izvedena v DO Iskra, tako da sedaj poslujejo s sede-žem v naši občini 4 TOZD-i: TOZD Tovarna elektronskih inštrumentov Horjul TOZD Antene in navigacije TOZD Radijske zveze Horjul TOZD Servis poslovnih stavb. Reorganizacija je bila izvedena tudi v DO Plutal: naš TOZD Alu-Pluto-Plastika in TOZD Kovinske zaporke stase združila v nov TOZD Zapiralne embalaže. SGP TOZD Gradbeni polizdelki je na novo ustanovljena temeljna or-ganizacija združenega dela, medtem ko je DO Tobačna tovarna TOZD Torbica preselila sedež organizacije v našo občino. V letošnjem letu se je odselil iz naše občine Iskrin TOZD Elektrooptika. V področje dohodkovnih povezav v smislu zakona o združenem delu se je vključila DO Hoja z združitvijo v SOZD Uniles. Aktivnost v zvezi s spremembo samou-pravne organiziranosti v DO Utensilija poteka intenzivno in se bo organizacija do konca leta združila z DO Avto-montaža. S temi integracijskimi procesi se bodo organizacije združenega dela ne samo dohodkovno povezovale, tem- 12 več se bo s tem pospešilo tudi prilagajanje proizvodnih progratnov potrebam trga v smislu skupnega proizvo-dnega programa in skupnega nastopa na tujem tržišču. Rast zaposlovanja se je v letošnjem letu zelo umirila oz. v prvem polletju beležimo celo padec števila zaposlenih v industriji, kar se bo nadaljevalo tudi v drugem polletju, če eliminiramo statusne spremembe v organizacijah združe-nega dela. Tako bo zaposlovanje potekalo v mejah sred-njeročnega plana za leto 1979. Tudi osebni dohodki so se v prvem polletju gibali v dovoljenih mejah. Do konca leta naj bi se realno povečali poprečni osebni dohodki za 1%, kar je zelu ugodno, tako v primerjavi z družbenim proizvodom kot s produktiv-nostjo. V področje blagovne menjava so se industrijske organi-zacije združenega dela v prvem polletju zelo slabo vklju-čevale, vendar predvidevajo, da bo plan izvoza do konca leta realiziran. Vendar pa se kljub doseganju plana izvoza in restrikcijam v uvozu deficit v zunanjetrgovinski bilanci ne bo zmanjšal. Velik problem za industrijske organizacije je v prvem polletju predstavljala zelo slaba preskrba tako z domačim kot tudi z uvoženim repromaterialom. Taka situacija se bo nadaljevala tudi v drugem polletju in bo vplivala na zmanj-šano rast količinske proizvodnje. Vendar ocenjujemo, da bo dosežena precejšnja rast realnega družbenega proi-zvoda in da bodo organizacije združenega dela finančno dokaj uspešno poslovale. Zelo spodbudno je dejstvo, da se je pojavila nasprotna situacija, kot je bila značilna za pretekla leta tega srednje-ročnega obdobja. Realna rast družbenega proizvoda se je povečala, čeprav se je zaposlovanje umirilo oz. celo zmanjšalo. To kaže, da na rast družbenega proizvoda vplivajo pozitivni dejavniki in da se le-ta povečuje, čeprav se bistveno ne večajo vlaganja v modernizacijo proizvo-dnega parka. Do izraza je prišlo racionalnejše gospodar-jenje v samih organizacijah z omejevanjem rasti tistega dela stroškov, na katere lahko sami vplivajo, z omejeva-njem rasti poprečnih osebnih dohodkov, z boljšim izkori-ščanjem strojnih in delovnih kapacitet, s hitrejšim in kon-troliranim obračanjem obratnih sredstev. PLAN REAL. OCENA 1979 l-VI/79 1979 - družbani proizvod 5,6 13,0 9,6 - količinski obseg proizv. 5,3 10,8 8,8 - popr. številozaposlenih 1,9 '1,1 '1,1 - popr. nettoOD nazaposl. 1,8 0,9 1,0 - produktivnost 3,6 14,3 10,8 Iz pregleda ocene poslovanja industrijskih organizacij ugotavljamo, da poslovanje teh organizacij v letošnjem letu poteka pretežno v okviru začrtanih smernic na vseh področjih gospodarjenja, razen na področju investicij in blagovne menjave s tujino. Ocena izvrševanja plana investicij in blagovne menjave se ne navaja v tem poglavju, ker je pregled izvajanja vsake posamezne investicije dan pod globalnimi usmeritvami. Prav tako veljajo ugotovitve iz globalnih usmeritev, ki se nanašajo na blagovno menjavo tudi za industrijo, saj ta ustvarja 81% izvoza in 96% uvoza s področja občine. Pri industriji bi še veljalo izpostaviti visoko stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev, s katerimi organizacije proizvajajo. Vrednost fnvesticij v modernizacijo opreme tudi v letošnjem letu kaže, da ni prišlo do bistvenih premi-kov, kar onemogoča enakovreden nastop na tržiščju z ostalimi bolje opremljenimi sorodnimi organizacijami. Kmetijstvo Kmetijstvo, z doseženo 6,5-odstotno udeležbo v druž-benem proizvodu občine, ne predstavlja pomembnega ustvarjalca družbenega proizvoda. Ima pa zelo veliko vlogo z družbenega vidika, saj v veliki meri preskrbuje prebivalstvo z osnovnimi življenjskimi dobrinami ter vzdr-žuje in obltkuje kulturnost krajine. Nosilec kmetijske proizvodnje je družbeni sektor, v ok-viru katerega delujejo tri organizacije: DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo KZ Ljubljana TOZD VIČ ter KZ Velike Lašče. Prva navedena organizacija na lastnih posestvih, ostali dve pa v okviru kooperacijskih odnosov z zasebnim sek-torjem, proizvajajo meso, mleko ter v manjši meri povrt-nine. Osnovni cilji kmetijske proizvodnje so bili: povečanje kmetijske proizvodnje po najmanj 4-odstotni povprečni letni stopnji, doseganje smotrne izrabe kmetijskega pro-stora, jačanje reprodukcijske sposobnosti kmetijstva, zmanjšanje odseljevanja iz vasi ter poglabljanje dohod-kovnih odnosov in stabilizacija pogojev gospodarjenja. Za doseganje navedenih ciljev so bila planirana vlaganja v hidro in agromelioracijo zemljišč, modernizacijo kmetij-ske proizvodnje ter izgradnjo nove mlečne farme Brest. Na podlagi dosežene polletne proizvodnje ocenjujemo, dazaradi neugodnih vremenskih pogojev ne bo dosežena 4-odstotna stopnja rasti kmetijske proizvodnje. Na rast mlečne proizvodnje dodatno neugodno vpliva še rast cen repromateriafa, kateri v polletju ni sledila rast prodajnih cen. Prav tako je tudi nižja proizvodnja mesa posledica disproporca med porastom cene krmil ter nespremenje-nimi prodajnimi cenami. Kreditiranje kmetijske proizvodnje preko kreditno-hra-nilnih služb DO Ljubljanskih mlekarn ne poteka po planu. Bančne restrikcije na področju dajanja investicijskih kre-ditov so povzročile; da bodo predvidoma letos razpolagali le z 10 milijoni bančnega kredita, tako da računajo, da bodo letos uspeli vložiti skupaj z lastnimi sredstvi le 21 milijonov, kar predstavlja le60% planiranegazneska. Kre-ditno-hranilna služba kreditira zasebnim proizvajalcem nakup kmetijskih strojev ter novogradnjo in adaptacijo kmečkih hlevov, tako da se bo zastoj v dajanju kreditov neugodno odrazil v rasti proizvodnje to in tudi prihodnje leto. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva so tudi v tem letu zaključevale četrtletja z izgubo. Do bistvenih premi-kov v reševanju težkega ekonomskega položaja te organi-zacije ni prišlo. Delno bo omilila njen položaj dosežena rast cen mleka ter višje premije za mleko v mesecu juliju. Prav tako je prišlo do zastoja v izgradnji farme Brest. Delno je na to vplivala časovna neusklajeriost gradnje komunalne infrastrukture s planirano gradnjo farme. Kot glavni razlog pa organizacija navaja težek ekonomski položaj. Hidromelioracija Gmajnic ni bila izvršena, zaradi ne-funkcionalnosti dokončne ureditve. Izvrševalo se je le tekoče vzdrževanje odvodne mreže. Planirana investicija v živinorejski fond v vrednosti 4,000.000 din je bila v celoti izvršena. 13 Samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva še ni začela delovati v polni meri. Pri tem nastaja pred-vsem problem sredstev, ki se zbirajo v prenizkem znesku, da bi lahko SIS bistveno vplival na potek kmetijske proi-zvodnje. Ocena izvrševanja srednjeročnega načrta dela kmetijsko zemljiške skupnosti za obdobje 1976-80 1. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja je bilo omogočeno boljše gospodarjenje na 680 ha kmetijskih zemljišč. Končan je tudi projekt za melioracije gmajni-škega kompleksa. Izvršena so dela (načrtovana) na močvirnih predelih v okolici Karlovice, kjer je z boljšo odvodnjo dosežena izboljšava 50 ha travniških površin. Čiščenje glavnega odvodnika na rakitniški planoti je delna sanacija približno 100 ha travniških površin. Stalna naloga je vzdrževanje manjših odvodnih jarkov na barju. 40 ha poplavnih povr-šin na Dobrovi je bilo uspešno saniranih z vkopom odvo-dnih kanalov. Lažja obdelava, gnojenje, spravilo sena in večja varnost pri uporabi mehanizacije je bila dosežena na 390 ha na hribovitih območjih občine z izravnavo nekaterih površin ter s širitvami poljskih poti. V letih 1976 in 1977 je bil pripravljen osnutek kmetij-skega prostorskega načrta po metodologiji, ki je zakon-sko predpisana. To je strokovna osnova, na katero se opiramo, ko zagovarjamo kmetijsko rabo prostora in predvsem pomembna takrat, ko bomo vsklajevali sektor-ske načrte pri pripravi prostorskega načrta občine. Pri ocenjevanju izvajanja letnega načrtakmetijskezem-Ijiške skupnosti za leto 1979 je ugotovljeno, da dela pri izboljšavi zemljišč potekajo po načrtu. Dela so že končana na Orlah, Lavrici, Karlovici, Črnem vrhu, Šentjoštu, Ža-žarju, Samotorici in Jakičevem. V teku so dela na Dobrovi, Brezjah, Polhovem Gradcu in na nekaterih barjanskih površinah. Vrednost opravljenih del pri izboljšavi zemljišč je oce-njena na 2.100,000,00 din. Udeležba kmetijsko zemljiške skupnosti je 1.450.000,00 din. Letni program dela bo ob koncu leta 1979 v celoti dosežen, kar zadeva izboljšavo zemljišč. Uspeh delovanja kmetijsko zemljiške skupnosti je neza-dovoljiv na področju vpliva na smotrnejšo obdelavo zem-Ijišč, na zložitev zemljišč, na usmerjanje prometa s kmetij-skimi zemljišči in na področju uveljavljanja preživnin-skega varstva ostarelih kmetov. Te naloge bo potrebno posebej izpostaviti v letnem načrtu dela za leto 1980, močno pa so že poudarjene v smernicah za program dela za naslednje srednjeročno obdobje 1981-85. Gozdarstvo Tudi v letu 1979 se plan gozdnogojitvenih del in vlaganj zadovoljivo izvršuje. Plan odkazil v višini 62434 brutto m3 bo v celoti realizi-ran. Plan odkazil je bil usklajen z bilančr>im etatom po gozdno gospodarskih načrtih posameznih enot ter je izhajal iz srednjeročnega programa sečenj. Združevanje in črpanje sredstev za potrebe gozdnobio-loške reprodukcije bo do konca leta v celoti uresničeno. S tem bodo izvršena naslednja planirana gojitvena dela v ha: obnova gozda nega gozda TOZDŠkofljica OKŠkofljica OK Ljubljana 2 6 21 32 113 136 skupaj 29 281 Poleg investicij gozdnobiološkega značaja so bile izvr-šene še naslednje planirane investicije: Za odprtje kompleksa zasebnih gozdov na področju spodnjega dela Mokrca je bila zgrajena cesta Vrlovke v dolžini 4 km; dela so tekla po planu, s tem se je odprl kompleks gozdov na področju spodnjega dela Mokrca. Do večjega odstopanja pri izvajanju plana je prišlo le pri izgradnji poslovnih prostorov za temeljni organizaciji TOZD in OK škofljica. Zaradi pomanjkljivo izdelane teh-nične dokumentacije se bo prenesel začetek investictje v prihodnje leto. Obrt Družbeni sektor V letu 1979 posluje v družbenem sektorju obrti 13 orga-nizacij združenega dela (10 enovitih in 3 TOZD), ki zapo-sluje 846 delavcev, kar je za 2,6% več kot v preteklem letu. OZD so ustvarile 8,2% družbenega proizvoda gospodar-stva in je tako obrtna dejavnost na 3. mestu po udeležbi družbenega proizvoda v gospodarstvu občine. Na področju investicij se pojavlja ista situacija kot v preteklem obdobju t. j. obrtne organizacije zelo malo investirajo. Investicije v obrtnih OZD predstavljajo v celot-nem gospodarstvu občine le 1,2% planiranih in 4,1% realiziranih investicij v prvem polletju 1979. Realiziranih je bilo 33,9% planiranih investicij in sicer vse iz lastnih sredstev. Investicije od 1 -6/79_____________________________________vOOOdin Skupaj izplačane Ustvarjene inv. Tehnična struktura inv investicije___________________________________________ Plan Realiz. Gradb Domača Uvožena dela oprema oprema z mont. z mont. 11.165________________20.190 6.849 1602 5.115_______39 Investicije po značaju_______________________________Viri financiranja Gradnja Razširitev Vzdrževanje Lastna Združena Krediti Ostali novih rekonstr. obstoječih sredstva sredstva -viri inv. _____________inv.________________________________________________________ 1.602 4.296 951_______6.849 -________=________=________ Nekoliko ugodnejšo sliko daje podatek, da se je začela večja investicija v DO Žimnica, ki pa ne teče po sprejetem terminskem planu. Obrtne organizacije se z izjemo DO Žimnica ne vključu-jejo v blagovno menjavo s tujino. Omenjena organizacija je v 1. polletju 1979 ustvarila 8% celotnega izvoza v gospodarstvu občine. Problemi, ki so navedeni že za začetna leta srednjeroč-nega obdobja: pomanjkanje kadrov določenih profilov, slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih, slabo izkorišča-nje delovnega časa, slaba organizacija dela, premajhno vključevanje v spreminjanje samoupravne organiziranosti v smislu ZZD itd., so značilni tudi za leto 1979. Družbeni sektor še vedno ni ustrezno razvit, da bi lahko zadovoljil povpraševanje po njegovih proizvodih in storitvah oz. da bi opravljal osnovno nalogo, to je dopolnjeval industrijsko 14 proizvodnjo ter njeno ponudbo. Še zlasti pa je izpostaviti še nadalje prisotno prostorsko problematiko. Ker so obrtne organizacije majhne, ustvarjajo nizke sklade, kar jtm omejuje nadaljnji razvoj. Posledica tega je, da večina organizacij posluje v zastarelih in pretesnih prostorih. Zasebni sektor V zasebnem sektorju obrti se je število samostojnih obrtnikov v letošnjem letu povečalo za 4%, število zapo-slenih pa za 20%. Število učencev v tem srednjeročnem obdobju enakomerno narašča in se je v letošnjem letu povečalo za 11,5%, vendar je mladina še vedno premalo zainteresirana za deficitarne poklice v obrti. Tako znaša število učencev na delavnico le 0,4. Tudi število zaposle-nih na delavnico ni nič bolj ugodno, saj znaša kljub rasti le 1,4 zaposlenega na delavnico, kar pomeni, da cenzus zaposlenih na delavnico ni izkoriščen. Obratovalnice občanov, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi (stanje konec julija 1978 in 1979) VI/78 VI/79 Indeks Skupaj A + B_____________________835 872 104,2 A. Obrtne storitve in popravila 1. Izdelava predm. iz nekovin 2. Izdelava in popr. kov. izd. 3. Izdelava in popravilo elektrotehniških izdelkov 4. Izdelava in popravilo lesenih proizvodov 5. Izdelava in popravilo tekstilnih proizvodov 6. Izdelava in popravilo proizvodov iz usnja in gume 7. Izdelavaživilskih proizvodov 8. Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov 9. Stavbna obrt in izdelava gradbenega materiala B. Osebne storitve in storitve gospodinjstvom gospodarske dejavnosti z lastnimi sredstvi: Gostinske Avtoprevozniške Prodajalne na drobno V letošnjem letu Še vedno beležimo velik porast avto-prevoznikov (17,3%), zelo se je povečalo tudi število obrt-nikov z gradbeno mehanizacijo. Na ta porast vpliva veliko povpraševanje po teh storitvah, katerega družbeni sektor ne more zadovoljevati in pa to, da ti obrtniki ne potrebu-jejo delavnice. Podatki kažejo, da se je povečalo predv-sem število proizvodne obrti, medtem ko je število stori-tvene obrti padlo. Do planiranega združevanja sredstev gospodarstva ob-čine ni prišlo. Zato v letošnjem letu ni prišlo do ustreznega reševanja prostorske problematike zasebnih obrtnikov, kar se zlasti neugodno odraža na razvoju osebne obrti. Število obrtnikov, ki opravljajo obrt kot stranski poklic, še vedno raste (18,4%). Zlasti je problematično, da nara-šča število popoldanskih proizvodnih obrtnikov, medtem ko število storitvenih obrtnikov, ki bi vsaj v popoldanskem času lahko omilili pomanjkanje ponudbe teh storitev, stagnira. 743 782 105,2 20 23 115 220 229 104,1 52 55 105,8 85 87 102,3 57 59 103,5 26 27 103,8 29 28 96.6 94 94 100 160 180 112,5 92 90 97,8 aravljajo druge :vi: 61 61 100 324 380 117,3 1 2 200 Knjigovodski center za opravljanje administrativnih uslug in za nudenje ostale strokovne pomoči dobro de-luje. V ta knjigovodski center pa se še ni vključilo za-dostno število obrtnikov, tako da delovanje centra stag-nira. Proizvodni obrtniki se uspešno vključujejo v koopera-cijske odnose med družbenim in zasebnim sektorjem, saj večinoma uresničujejo svojo proizvodnjo v občini s koo-peracijskimi odnosi. Do sprememb v samoupravni organi-ziranosti v smislu zakona o združenem delu (POZD), tako kot v prvih treh letih, tudi v letu 1979 ni prišlo. Tudi za zasebni sektor ugotavljamo, da izpolnjevanje plana ni zadovoljivo, tako v proizvodni ter zlasti v storit-veni obrti. Proizvodna zasebna obrt ne sledi potrebam ter ne opravlja vzadovoljivi meri funkcije proizvajalca potreb-nih proizvodov za industrijo in ostale gospodarske dejav-nosti. Prav tako je storitvena obrt še nadalje deficitarna in to zlasti krojaštvo, čevljarstvo, moško in žensko frizerstvo itd. Tudi v tem letu ugotavljamo, da je osnovni omejitveni faktor razvoja storitvene obrti, nerešeno vprašanje finan-ciranja izgradnje potrebnih prostorov. V razvoju proizvo-dne obrti pa je še vedno problem pri pridobivanju zem-Ijišč, tako da tudi stimulativna davčna politika ni bistveno spremenila trenda dosedanjega razvoja. Trgovina Na področju trgovine predstavlja Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti glavnega in najpomembnejšega nosilca preskrbe v občini, tako po številu obstoječih trgovin kot po novih investicijah. Nosilec investicij je moral pri najemanju bančnih kredi-tov zagotoviti precej visoko lastno udeležbo, med 30 in 40% vrednosti investicije. Trgovska organizacija TOZD Dolomiti - nosilec preskrbe v občini, je podredila politiko oblikovanja in delitve družbenega proizvoda ustvarjanju zadostnih lastnih sredstev, pri čemer je zlasti omejila rast osebnih dohodkov. Kljub navedenemu pa izgradnja novih trgovskih objek-tov ne poteka v skiadu s sprejetim planom zaradi nasled-njih ključnih problemov: - neurejeni dohodkovni odnosi med proizvodnjo in trgo-vino - velika fluktuacija delovne sile zaradi specifičnih pogo-jev poslovanja (dvoizmensko delo, dežurstvo ob sobotah in praznikih itd.) in nezainteresiranost mladih za ta poklic, - dotrajanost opreme in zgradb, ki so v najemu in proble-matičnost vlaganja v vzdrževanje le-teh, - nizka materialna opremljenost prodajaln in prodajnih mest, - nizka akumulativnost. Tem problemom pa so se pridružile $e težave pri prido-bivanju zemljišč in potrebne dokumentacije in restrikcije pri dodeljevanju bančnih kreditov. Osnovni cilj, ki ga zasledujemo, je izboljšanje osnovne preskrbe prebivalstva. V ta namen je bila planirana v letu 1979 izgradnja šestih novih trgovin, s čimer bi se približali veljavnemu normativu 0,16 m2 prodajne površine na pre-bivalca od dosežene 0,09 m2 v letu 1976. Pregled izvajanja investicij planiranih v letu 1979 kaže: SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V VNANJIH GORICAH 15 Plan:. dokončanje gradnje Izvajanje: Investitor Mercator TOZD Dolomiti je v septembru 1979 investicijo zaključil. V trgovino osnovne preskrbe s povr-šino 508 m2 je investitor vložil 14,077.000 din SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V S0SESKI VS-4 BONIFACIJA Plan: Dokončanje gradnje Izvajanje: Investitor MercatorTOZD Dolomiti. Gradnja, katerevre-dnost je ocenjena na 35,000.000 din, je v zaključni fazi. Sama otvoritev trgovine, predvidena za december 1979, se prenese na marec 1980, kot posledica restriktivnih ukrepov na področju investicijskih vlaganj. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V SOSESKI VS-6 Plan: priprava projektne dokumentacije in izgradnja Izvajanje: V pripravi je dogovor za izdelavo zazidalnega načrta med Zaovodom za urejanje stavbnih zemljišč in SGP Gro-suplje, ki mu je bila s sklepom SOb soseska dana v izgradnjo. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V SOSESKI RS-3 RAKOVNIK Plan: vsa projektna dokumentacija in začetek gradnje (inve-stitor bo izbran na podlagi javnega natečaja) Izvajanje: Kljub pričakovanju, da se bo na javni natečaj zagradnjo trgovine prijavilo več trgovskih delovnih organizacij tudi izven SR Slovenije, se je na razpisani javni natečaj za gradnjo trgovine osnovne preskrbe prijavil samo Mercator TOZD Dolomiti. V letu 1979 je bil izdelan in sprejet zazi-dalni načrt, izvajalec GP Ingrad je naročil projekte za izvedbo. Mercator TOZD Dolomiti realno planira začetek gradnje za leto 1980, dokončanje za leto 1982. Predvidena investicijska vrednost znaša 40,000.000 din. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA KOZARJE Plan: priprava projektne dokumentacije in začetek gradnje (50 odstotkna realizacija) Izvajanje: Investitor Mercator TOZD Dolomiti. V izdelavi je lokacij-ska dokumentacija. Zaradi usklajevanja programa trgo-vine s programom krajevne skupnosti Kozarje in reševa-nja vprašanja zemljišča, se začetek in dokončanje gradnje premakne na leto 1980/81. Predvidena vrednost investi-cije je 16,000.000 din. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA HORJUL Plan: priprava projektne dokumentacije Izvajanje: Investitor je Mercator TOZD Dolomiti. Vložen je predlog Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane za izdelavo lokacij-ske dokumentacije. Realizacija gradnje samopostrežne trgovine v ocenjeni vrednosti 19,000.000 din je planirana za leto 1980/81 pod pogojem, da bo v letu 1980 pridob-Ijeno zemijišče in zgrajena osnovna mreža komunalnih naprav. V zamenjavo in obnovo dotrajane opreme je Mercator TOZD Dolomiti v letu 1979 vložila 460.000 din, medtem ko predvidene večje adaptacije (trgovina in bife na Gerbičevi, trgovina in bife na Brdu) v letu 1979" ne bodo realizirane. Te adaptacije zahtevajo temeljit poseg v kompletno insta-lacijo, hladilno tehniko in opremo, tako da je vrednost investicije za posemez-no trgovino ocenjena na 6 do 8,000.000 din. Prav tako ni realizirana adaptacija trgovine v šentjoštu, kjer TOZD Dolomiti posluje v najerih poslovnih prostorih m v smislu zakonskih omejitev ne sme vlagati v tuja osnovna sredstva, upravljalec prostorov, sampupravna stanovanjska skupnost, pa sredstev za adaptacijo nima. Del oskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi proizvodi pokrivata še DO Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina, ki je v letu 1979 v modernizacijo trgovine na Rakitni vložita 1,000.000 din, in KZ Velike Lašče z ureditvijo prodajalne mesa in bifeja v Velikih Laščah v skupnem znesku 1,500.000 din. TRŽNICA OB BOBENČKOVI ULICI Plan: priprava zemljišča in dokumentacija Izvajanje: Zemljišče ni pridobljeno POSLOVNO TRGOVSKI CENTER VS-104 LANGUSOVA Plan: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte visoke gradnje in komunalnih naprav, priprava zemljišča (odkup zemljišča in kultur, nadomestna stano-vanja, odškodnina na nepremičnine in rušenje objektov). Začetek gradnje 1980. Izvajanje: Zemljišče je pridobljeno za gradnjo I. faze, kar pomeni gradnjo objektov na kompleksu med Hajdrihovo in Lan-gusovo ulico. 16 GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo družbenega sektorja ^e v primerjavi z dru-gimi panogami gospodarstva slabo razvito in ustvarja le okoli 0,6 odstotkov družbenega proizvoda gospodarstva v občini. V družbenem sektorju posluje ena sama gostinska organizacija združenega dela s sedežem v občini. To je gostinsko podjetje Vič s 7 obrati (Mirje.Pri Marnu, Pod Rožnikom, Otok Vis, Pod vilo Polhograjski dom, Kure-šček) in izločeno enoto gostilno Vinska trta na območju občine Center. Gostinska podjetja s sedežm v drugih občinah so prisotna le s tremi obrati: Daj-dam z restavra-cijo Livada, Hotel llirija z gostilno Katrca in Figovec z gostilno Krim. Vsi gostinski obrati razen Polhograjskega doma in obrata na Kureščku, so locirani na ožjem mest-nem območju. V planskih usmeritvah smo se opredelili predvsem za adaptacije in razširitve obstoječih zmogljivo-sti s ciljem povečanja ekonomičnosti in rentabilnosti po-slovanja ter dviga kvalitete storitev, evidentirali pa neka-tere možnosti razvoja vlaganja predvsem ob vpadnicah, kjer so pogoji za razvoj družbenega sektorja gostinstva velike. Gostinsko podjetje Vič v letu 1979, v nasprotju z osta-limi leti, dosega ugonejšo rast celotnega prihodka, ki je nad planirano. Kljub navedenmu zaostaja za doseženo rastjo v sorodnih organizacijah v Sloveniji. Vzroki za zao-stajanje so: notranji organizacijski problemi, neizdelan sistem nagrajevanja in slabi delovni pogoji, katerih posle-dica je velika fluktuacija. Dosežena ugodnejša razmerja v delitvi družbenega proizvoda in rast sredstev za razširjeno reprodukcijo pa vseeno ne zadošča za izvrševanje planiranih investicij za leto 1979. Pomanjkanje lastnih sredstev, neusklajeno in nerealno planiranje ter površno izdelan razvojni in investicijski pro-grami, ki so posledica neurejene kadrovske problematike in slabe organiziranosti, so bili glavni vzrok, da delovna organizacija ni izvršila večine planiranih adaptacij in raz-širitev in se tako ni uspešno vključila v planske usmeritve za leto 1979. Izvajanje planov investicij: - Gostinski obrat Pod Rožnikom Plan: dokončanje I. faze rekonstrukcije in adaptacije gostinskoga obrata (odkup objekta PTT, povečanje se-dežnih kapacitet za 200 sedežev in izgradnjo parkirišč v vrednosti 12.000.000 din. Izvajanje: ni realizirano - delno zaradi usmeritev na investicijo Gostilne Otok Vis in zaradi pomanjkanja lastnih sredstev, delno pa tudi zaradi premajhne angažiranosti delovne organizacije. Investicija se prenese na leto 1980, zaključena pa naj bi bila pomladi 1981.. Gostinski obrat Otok Vis Plan: adaptacija in dograditev gostilne (povečanje se-dežnih kapacitet za 80 sedežev in funkcionalna preuredi-tev celotnega obrata) v letu 1979 bo investicija realizirana 70 odstotno. Izvajanje: delno realizirano - izvršeni so bili vsi odkupi nepremičnin v vrednosti 2.300.000 din, Investitor je pred oddajo gradbenih del za I. fazo usposobitve gostinskega obrata, ki vključuje ureditev dveh obstoječih gostinskih sob in restavracije v bivši Mercatorjevi trgovini, ureditev sanitarij in spremembo vhoda v obrat (ocenjena vrednost 600.000 din). Dokončanje I. faze se prenese na april 1980. - Gostinski obrat Pri Marnu Plan: dograditev pizzerije v vrednosti 350.000 din. Izvajanje: investicija zaključena v vrednosti 430.000 din. Gostinske organizacije s sedežem izven občine: - Hoteli llirija v okviru SOZD Mercator Plan: adaptacija, preureditev gostilne Katrca in dogradi-tev pizzerije v vrednosti 4.336.000 din. Izvajanje: ni realizirano-hotel llirija v letu 1979 ni uspel rešiti vprašanje odkupa objetka gostilne Katrca, ker je osnova za vsa nadaljnja vlaganja. Delovna organizacija predvideva, da bo odkup izvršen v letu 1980. - Gostinsko podjetje Daj dam v okviru SOZD GHT Plan: restavracija Livada - priprava na razširitev objek- tov prenočitvenih kapacitet (odkup zemljišča in ureditev parkirnih prostorov). Izvajanje: ni realizirano: Zaradi podaljšanih rokov izvr-ševanja prioritetnih investicij delovne organizacije Daj dam (gostilna Mrak, Rio, restavracija Daj dam) se priprav-Ija na organiziranje prenočitvenih zmogljivosti pri resta-vraciji Livada in realiziranje prenese v drugo srednjeročno obdobje. Na področju kmečkega turizma je bila investicija na Črnem vrhu (povečanje spalnih kapacitet za 10 ležišč v vrednosti 350.000 din) realizirana s 60 odstotkov. Dokon-čanje je predvideno za prvo polletje 1980. Dopolnilo slabo razvitemu družbenemu sektorju gostin-stva predstavlja zasebni sektor z 61 gostinskimi obrati in skupno kapaciteto 3707 sedežev. Prav tako kot družbeni sektor je tudi zasebni sektor gostinstva v pretežni meri lociran na mestnem območju občine. V letu 1979 tako kot v prvih treh letih srednjeročnega obdobja na področju zasebnega gostinstva ne beležimo nobenih bistvenih pre-mikov, ne po številu obratov, niti posedežnih kapacitetah. Določen del sredstev so zasebni gostilničarji sicer upora-bili za izboljšanje opreme, inventarja, poslovnih prosto-rov, vendar izključno v mejah obstoječih gostinskih zmog-Ijivosti in minimuma zahtev urejenostt. Vzrok za tako hizka vlaganja je pomanjkanje kadrov v gostinstvu, težki pogoji dela, neugodna starostna struktura lastnikov obo-stiječih obratovalnic in ne nazadnje pri odpiranju novih obratov je veliko lažji in hitrejši zaslužek na ostalih po-dročjih malega gospodarstva kot je avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija. 17 B. PROSTORSKI RAZVOJ URBANIZEM I. ZAZIDALNI NAČRTI PLANIRANI V LETU 1979: 1. Površine za stanovanje, spremljajoče in ostale javne dejavnosti: - VS-8 Kozarje (programski del); izdelana je temeljna programska rešitev, dan je predlog za srpemembo GUP-a, ki ga je občina že sprejela in je v postopku sprejemanja na mestni ravni. Dela potekajo po plahu, v letu 1980 se bo še nadaljevala izdelava programskega dela ter bo v teku izdelana prva faza zazidalnega načrta. - VS-102-2 Rakova Jelša - med Malim grabnom in južno obvoznico. Izdelava zazidalnega načrta ne poteka po planu, ker se projektantske organizacije, zaradi njiho-vih premajhnih kapacitet, niso mogle pravočasno vključiti v njegovo izdelavo. Osnutek zazidalnega načrta bo pred-ložen v postopek potrditve v januarju 1980. - VS-220-1 Radna - VS-220-2 Brezovica - VS-210-1 Podolnica - VS-201-8Gaberje - VS-245-7 Škofljica - VS-254-1/2Gradež - VS-203 Turjak Zazidalni načrti so v izdelavi, do konca leta ne bodo izgotovljeni zaradi dolgih rokov izdelave geotetskih pod-lag. Nadaljna izdelava zazidalnih načrtov se prenese v leto 1980, ko bodo tudi dokončani. - RS-103 Vinterca., v izdelavi je skupinska lokacijska dokumentacija kot dopolnitev zazidalnega načrta za vsa obrobja Vintence, ki so s dopolnitvijo GUP-a predvidena za razširitev stanovanjske izgradnje. Izdelava kasni, ker je bila vezana na postopek potrditve novelacije GUP-a. Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta bo dokončan v letu 1980. - RS-5 Lavrica; v letu 1979 ne bo izdelan zazidalni načrt, ker predlog za premembo GUP-a in urbanističnega načrta mesta močno spreminja dosedanje dokumente. Izdelava se prenese v leto 1980. - VS-251 Želimlje Osnutek zazidalnega načrta je izdelan in bo izročen v potrditev in sprejem na IS SO Vič-Rudnik. Naknadno se bo še vsklajeval z zahtevami sanitarne inšpekcije. - VS-260 Velike Lašče - Dokumentacija za realizacijo poslovno trgovskega centra ob Langusovi; dokumentacije je izdelana. - Rudnik RS-4 (med Jučkovo potjo in južno obvozno cesto - programske zasnove); v teku je izdelava študij in analiz, izdelava programske zasnove teče po planu. - VS-109 območje pri Dolgem mostu; izdelava zazidal-nega načrta kasni, ker niso bile izdelane geodetske pod-loge in se njegovo dokončanje prenese v leto 1980. Zazi- dalni načrt je v izdelavi, kljub temu da območje z GUP-om ni opredeljen za zazidavo, tako se bo vsaka kasnitev novelacije GUP-a neugodno odrazila na nadalnjem po-teku dela. VS-103 Murgle (dopolnitevzazidalnega načrtaza predel ob Malem grabnu); izdetava zazidalnega načrta kasni, ker so bile površine predvidene za stanovanjsko gradnjo re-zervat za ceste višjega reda. S sprostitvijo rezervata se je pristopilo k izdelavi zazidalnega načrta, ki pa bo zaradi dolgotrajnosti tega dela dokončan šele v letu 1980. - VM-3 - Kozarje; osnutek zazidalnega načrta je izdelan po planu, medtem ko bo potrjen v letu 1980. 2. Površine za proizvodnjo, servisne dejavnosti in skla-dišča; - VP-4 Plutal; izdelava zazidalnega načrta kasni, in se prenaša v leto 1980. - VP-6 ob Cesti na Brdo - južni del; izdelava zazidal-nega načrta kasni in se njegova izdelava prenaša v leto 1980. 3. Obrtno servisna stanovanjska površina - RM-1 Rudnik; k izdelavi zazidalnega načrta se ni pristopilo, ker le-ta v skladu z določili odloka ni potreben ter je zemljišče za gradnjo možno pridobiti tudi z lokacij-sko dokumentacijo. II. NOVELACIJE ZAZIDALNIH NAČRTOV - VS-6 Vič (Viško polje); za zahodni del soseske VS-6 je izdelan predlog spremembe zazidalnega načrta; delo je izvršeno v planiranem roku. - RS-105 ob Ižanski cesti (del); predlagano področje dopolnitve stanovanjske gradnje se bo glede na soodvi-snost urejalo hkrati s sosesko RS-4. Izdelava programske zasnove za RS-4 teče po planu. - VS-5 Rožna dolina; ker krajevna skupnost ni posredo-vala svojega programa in izhodišč se ni pristopilo k izde-lavi zazidalnega načrta in se njegova izdelava prenese v leto 1980. - VS-106 ob Bobenčkovi ulici (del); zazidalni načrt ni izdelan, ker poleg programa tržnic ni programa, ki bi ekonomsko opravičil rekonstrukcijo predela. III. SKUPINSKA LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA - VS-209 Brezje pri Dobrovi; izdelava skupinske lokacij-ske dokumentacije ne poteka po planu, ker KS ni naročila njeno izdelavo. - VS-227-3 Kamnik., izdelava dokumentacija je v teku, izdelava kasni zaradi kasnitve naročila in se prenaša v leto 1980. 18 VM-2 ob Dolgem mostu; po GUP-u sta se območji VS-8-1A in VM-2 združili v eno zazidalno območje, za kateri je osnutek skupinske dokumentacije izdelan po planu. IV. UfiBANISTIČNI NAČRTI ZA NASELJA MESTNEGA ZNAČAJA -Dobrova; je v izdelavi in bo dokončan v letu 1980. Izdelava kasni zaradi premajhne zmogljivosti projektant-ske organizacije. - Škofljica; izdelava kasni zaradi neizdelanih geodet-skih podlog in se prenese v leto 1980. - Širše območje Polhovega Gradca; urbanistični načrt je v delu in bo dokončan v letu 1980. Izdelava kasni zaradi neizdelanih geodetskih podlog. Pregled izvrševanja plana izdelave urbanstične doku-mentacije kaže, da ta zelo kasni. Od 30 planiranih jih poteka po planu le sedem, pri ostalih pa je prišlo do prenosov v leto 1980 zaradi naslednjih razlogov: dolgo-trajnosti izdelave geodetskih podlog, premajhne zmoglji-vosti projektanskih organizacij, nepravočasno vključeva-nje investitorjev v uporabo prostora, nepovezanost vseh dejavnikov pri izvrševanju nalog itd. PROMET V letu 1979 so bile planirane naslednje investicije v cestno omrežje: 1. Nadaljevanje že začetih del in urejanje cest, ki pove-zujejo posamezne soseske: - Dokončanje ceste med Riharjevo cesto in Cesto na Loko; investicja je zaključena. - Dokončanje cestne povezave Rašica-Rob; investicija je v teku in bo zaključena do kpnca leta (v dolžini 520 m) v planiranem obsegu. - Nadaljevanje izgradnje ceste Pijava gorica - Želimlje; pridobljeno je gradbeno dovoljenje, investicija bo zaklju-čena do konca leta v predvidenem obsegu za letošnje leto. - Nadaljevanje cestne povezave Ceste v Mestni log -Tbilisijska; investicija ne teče po planu in se prenese v leto 1980, ker komunalne organizacije ne bodo pravočasno položile komunalnih naprav. - Nadaljevanje Ziberlove ceste v Trnovem, investicija je v teku in bo zaključena do konca leta. - Izgradnja mostu čez Glinščico; izdelana je lokacijska odločba, v izdelavi je glavni projekt. Investicija kasni za-radi kasnitve gradnje obvozne ceste ter nanjo vezane regulacije Glinščice. Dela bodo pričeta letos in se bodo zaključila v letu 1980. 2. Program gradenj iz presežka posojil za ceste: - Cesta v Mestni log z mostovoma čez Mali graben ter cestno povezavo do Peruzzijeve; most čez Mali graben je zgrajen, most čez Ljubljanico bo do konca leta. V gradnji je tudi cestna povezava, vendar kasni in bo zaključena pomladi 1980. Vzrok kasnitve je nepravočasno polaganje vseh komunalnih naprav. - Pripravljalnadelazapodvoz naGregorinovi, izdelan je idejni projekt cestne povezave od Jamove preko Tržaške ceste do Večne poti z ureditvijo odvodnjavanja. Poleg tega je v izdelavi primerjalna študija o ustreznosti gradnje na Gregorčičevi oziroma Žirovnikovi ulici. Dela tečejo po planu. 3. Investicije, ki so nujne zaradi prometne varnosti: - Semafor Gerbičeva. Vipavska; investicija je v teku in bo zaključena do konca leta. - Razširitev in izgradnja pešpoti na relaciji Brezovica -Notranje gorice; v delu je izdelava projektne dokumenta-cije, ki bo vključila tudi odpravo izvennivojskih križanj ceste z železnico. Investicija se prenese v leto 1980 zaradi pomanjkanja sredstev. 4. Izdelava projektne dokumentacije za cesto Ižanska -Ig - Golo; je izdelana po planu. 5. Poleg investicij navedenih v točkah od 1-4, ki so bile planirane v programu družbeno-ekonomskega razvoja občine, so v teku ali pripravi še naslednje, določene z drugimi programi (RSC, KS, SKIS) - regionalna cesta Ig - Jezero, - regionalna cesta Vrhnika - Horjul, - most na regionalni cesti Ljubljana - Polhov Gradec na Dobrovi - dostop do VVZ Vrhovci - pločniki v Rožni dolini in Koleziji - Rezijanska ulica - Glinška ulica - pločnik ob Dolenjski železnici - cesta Matena - Brest - cesta Log-Notranje gorice - cesta v Podsmreko 19 - parkirišče ob Živalskem vrtu . - Pokljukarjeva ulica - Cesta na območju KS Krim - Rudnik (Galjevica, Rakovniška, Ppt na Grič) - Cesta v Črno vas - Cesta na Brdo - Cesta nalavrica - Sela - semaforizacija in obnova Prulskega mostu - most čez Gradaščico (samo za pešce) - Gaberškova ulica. V programu družbeno-ekonomskega razvoja občine za leto 1979 je bilo 11 investicij v cestno omrežje, sem so štete tudi investicije, ki so nujne zaradi prometne varnosti in izdelava projektne dokumentacije. Po planu jih poteka 7, medtem ko 4 zaradi različnih razlogov kasnijo za spre-jetim terminskim planom. Kot glavni razlogi nastopajo pomanjkanje lastnih sredstev ter kasnitve pri polaganju komunalnih vodov. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V letu 1977 so bile planirane naslednje investicije v komunalno gospodarstvo: I. KANALIZACIJA 1. Primarne investicije: -Dokončanje kanala A-7 Kozarje; pridobljeno je grad-beno dovoljenje, dela kasnijo, tako da bo investicija zak-Ijučena pomladi 1980. -Nadaljevanje in dokončanje zbiralnika B-2 v Vinterci, investicija je zaključena. - Kanalizacija PolhovGradec; investicijajezaključena v planiranem obsegu (I. faza) - Kanalizacija Kamnik - Preserje; investicija je zaklju-čena v planiranem obsegu (I. faza). - Kanalizacija Vnanje in Notranje gorice; investicija je zaključena v planiranem obsegu (I. faza). - VS-103 Murgle; investicija je v teku in bo zaključena do konca leta. - Kanalizacija na Dobrovi; investicija je zaključena v planiranem obsegu. - Kanal ob Galjevici za OŠ in VVZ Krim - Rudnik; v izdelavi je lokacijska dokumentacija, investicija bozaklju-čena v letu 1980. Do kasnitev je prišlo zaradi zamude pri gradnji šole in VVZ. - Kanal ob Cesti v Mestni log ob podaljšku te ceste v Rakovo Jelšo; investicija je v teku, pridobljena je lokacij-ska dokumentacija in bo zaključena do konca leta. - Zaščita podtalnice v Brestu; v izdelavi je lokacijska dokumentacije, dela bodo začeta in končana v letu 1980. Invasticija kasni, ker investitor še ni pridobil vse potrebne dokumentacije. - Kanalizacija s čistilnimi napravami v vzhodnem delu Velikih Lašč; projektiranje, ki bo končano v letošnjem letu, je v fazi zbiranja podlog. Dela tečejo po planu. 2. Izgradnja sekundarnega omrežja: - Dobrodobska cesta; investicija bo začeta letos in končana do konca leta. - Zahodni del Rožne doline; investicija je v teku in bo dokončana do konca leta. - Hurjul; investicija se prenese v leto 1980 zaradi po-manjkanja sredstev. - Vrhovci, izdelano je lokacijsko dovoljenje. Dela se bodo pričela v jeseni in končala v letu 1980. Investicija kasni zaradi zamude pri pridobivanju lokacijskega dovo-Ijenja. - Brdo VS-7; izdelan je glavni projekt, dela so bodo začela jeseni in bodo končana v letu 1980. Investicija teče po planu. - VS-1 Trnovo; investicija je v teku in bo končana do konca leta. - VS-4 Bonifacija; investicija je v teku in bo končanado konca leta. - VS-4 Bonifacija - južni del; pridobljeno je gradbeno dovoljenje, dela se bodo začela jeseni in bodo tekla vskla-jeno s potekom stanovanjske gradenje, ki kasni. - VS-103 Murgle (III. faza) - izdano je gradbeno dovolje-nje za kompleks zadružne gradnje. Investicija bo zaklju-čena do konca leta. - Jurčkova pot, Vinterca; izdelana je lokacijska doku-mentacija in projekt za izvedbo. Začetek del se prenese v leto 1980, zaradi kasnitve stanovanjske gradnje. - VP-6 Brdo; izdelana je lokacijska dokumentacija, do konca leta izdelan projekt. Investicija kasni zaradi kasni-tve gradnje planiranih industrijskih objektov. -r Kanalizacija Škofljica; investicija je v teku in bo pre-dvidoma zaključena v začetku leta 1980. Do kasnitve je prišlo, ker niso bila pravočasno razpoložljiva sredstva. Investitor pri vseh navedenih investicijah je DO IPK TOZD Kanalizacija. V letu 1979 je bilo planiranih 23 investicij v kanalizacijo. Od teh jih poteka po planu 14 ^61 %). Pri devetih, ki ne potekajo po planu kot razlog odstopanja nastopajo: pri dveh pomanjkanje lastnih sredstev, pri štirihJ