Leto LX¥II1 Poštnina p!a?ana t gotovini V Ljubljani, v petek, dne 13. decembra 1940 Stev. 287 a Cena 2 din Od 1. nov. daljo naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din. za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6flIL TeL 40-01 do 40-06 % Ji w Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Cek. rač.: LJubljana št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Pakt o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo podpisan Madžarski zunanji minister se Je včeraj poklonil spominu padlih j"unakov na Avali - Danes obišče Slovenijo, kjer bo njemu na čast prirefen lov Belgrad, 12. dec. m. Naša prestolnica je le v znaku visokega obiska madžarskih dostojanstvenikov na čelu z zunanjim ministrom kraljevine Madžarske, grofom C s a k y j e m. Raz državnih in samoupravnih posloip še vedno vihrajo zastave jugoslovanskih in madžarskih državnih barv. Na čast visokim madžarskim gostom je bila prestolnica snoči in nocoj razkošno razsvetljena. Drugi dan svojega bivanja v Belgradu je madžarski zunanji minister porabil za protokolarne obiske ter za nadaljnje razgovore z našim zunanjim ministrom dr. Aleks. Cincar-Markovičem. Na madžarskem voiaškem pokopališču Grof Csaky je davi obiskal najprej madžarsko vojaško pokopališče, kjer ga je v imenu mesta Belgrada sprejel in pozdravil Jovan Kalembar. V imenu donavske divizije je grofa Csakyja pozdravil kapetan L razr. Dušan Lučič. Navzoči so bili tudi madžarski poslanik na našem dvoru Bakšcz Beszeniey, jugoslovanski poslanik v Budimpešti Svetozar Rašič, madžarski vojaški ataše v Belgradu polkovnik Vaszvary, svetnika madžarskega poslaništva Hoifmann in Bala, tiskovni ataše Ernest Schmidt-Popp in ostali člani poslaništva. Pred spomenik se je grof Csaky pripeljal z gospo v spremstvu svetnika zunanjega ministrstva g. dr. Cvetkovič z gospo, podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, zunanji minister dr. Cincar-Markovič z gospo, minister dvora dr. Milan Antič z gospo. Nanj je bilo povabljeno tudi spremstvo grofa Csa-kyja in pomočniki ter načelniki zunanjega ministrstva. Po kosilu, ki je poteklo v prijetnem razpoloženju, se je grol Csaky z gospo vrnil na svoje stanovanje v Teokarovičevo vilo. Sprejem v madžarsko-iugoslovanski ligi Po popoldanskem počitku pa je napravil grof Csaky še nekaj obiskov. Tako je popoldne ob 4 obiskal predsednika jugoslovansko-madžarske trgovinske zbornice, bivšega bclgrajskega župana in senatorja Vladimirja Iliča v njegovi vili na Dedi-nju. Tu se je grof Csaky zadržal nad eno uro. Z Dedinja se je madžarski zunanji minister odpeljal v prostore Aero kluba, kjer je bila njemu na čast prirejena čajanka, ki jo je priredila jugo-slovansko-madžarska liga. Pred odhodom v slavnostne prostore je ministra Csakyja pričakoval celokupni odbor jugoslovanske-madžarske lige z bivšim ministrom Vojislavom Djuričičem na čelu, ki je grofu predstavil vse navzoče odlične dostojanstvenike in visoke zastopnike naših civilnih in vojaških oblasti. Nato so vsi navzoči obkrožili madžarskega zunanjega ministra. V prostorih je zavladala grobna tišina, ki so jo prekinjale pozdravne besede predsednika jugoslovansko-madžarske lige Vojina Djuričiča, ki je pozdravil visoke madžarske goste. Za pozdravne besede se je grof Csaky, ki je ves čas nosil uniformo madžarskih diplomatov, zahvalil prav tako v zelo prisrčnem nagovoru. Najprej je poudaril, da se zahvaljuje za ljubeznive pozdravne besede in za vsa dela, ki jih je izvršila jugoslovansko-madžarska liga, nato pa je grof Csaky dejal: Danes ratificiramo plod, ki je davno ležal v naših srcih in ki izhaja iz medsebojnega zaupanja. Mi želimo Vam samo to, kar želimo sami sebi: mir, napredek, vzajemno delavnost in nacionalno veličino! Te besede madžarskega zunanjega ministra so vsi navzoči pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. Nato se je madžarski zunanji minister z uglednimi predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti umaknil v salon ter ostal v razgovoru z zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem, trgovinskim ministrom dr. Andresom, gradbenim ministrom Vulovičem in ministrom za telesno vzgojo ljudstva dr. Budisavljevičem ter poveljnikom mesta Belgrada, armadnim generalom Miloradom Petrovičem. Stevana Cirkoviča točno ob 9.45. Takoj po prihodu je položil na spomenik padlih madžarskih vojakov lovorjev venec z napisom: Madžarskim junakom — minister kraljevine Madžarske. S tri-minutnim molkom je grof Csaky izkazal čast padlim madžarskim vojakom. Na Avali Izjava obeh zunanjih ministrov o prijateljskem paktu S pokopališča so se madžarski gostje odpeljali na Avalo. Med potjo se je grof Csaky zanimal za zgodovino groba jugoslovanskega Neznanega vojaka, ki je zelo zanimiva. Zanimal se je tudi za posamezne vasi, ki leže na obeh straneh asfaltirane ceste, ki vodi iz Belgrada na Avalo. Vrh Avale je bil zavit v gosto meglo Tla so bila pokrita z svežim snegom. Grof Csaky je z gospo in spremstvom odšel takoj proti grobu jugoslovanskega Neznanega vojaka kjer ga jc pričakoval v imenu poveljnika mesta Belgrada generalštabni polkovnik Stjepan Jendrašič. Nato se je grof Csaky povzpel do samega groba in timkaj položil venec. Pred spomenikom je bila postavljena častna četa »Železnega pehotnega polka«. Poveljnik čete, kapetan I. razr. Svetislav Trifkovič je grofu Csakyju podal raport, nakar je minister Csaky pregledal četo. Nato je minister Csaky obkrožil s spremstvom in zastopniki naših vojaških in civilnih oblasti spomenik in položil venec na grob neznanega vojaka z napisom: Jugoslovanskemu neznanemu vojaku — grof Steian Csaky, zunanji minister Madžarske. Spomeniku padlih junakov se je grof Csaky poklonit s parminutn:m molkom. Nato so se madžarski gostje živo zanimali za spomenik ter *a bližnjo okolico. Veličastni Meštrovičev spomenik je na ministra Csakyja kakor tudi na člane spremstva napravil najgloblji vtis. Slovesno kosilo pri madžarskem poslaniku Z Avale se je grof Csaky z gospo in spremstvom vrnil v Belgrad, kjer je madžarski poslanik na našem dvoru dr. Georg priredil slovesno kosilo v prostorih madžarskega poslaništva. Poleg madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja so kosilu prisostvovali: predsednik vlade Dragiša S čajanke, ki jo je v Aeroklubu priredila na čast grofu Csafsyju tukajšnja jugoslovansko-madžarska liga, 6ta se oba zunanja ministra odpeljala v zunanje ministrstvo, kjer sta ob pol 7. v drugem nadstropju v rdečem salonn »prejela, obkrožena od svojih pomočnikov in ostalega spremstva številne domače in inozemske časnikarje. Zanimanje za izjave obeh zunanjih ministrov je bilo v časnikarskih krogih izredno veliko. Na sprejem je prišlo nad 70 časnikarjev, zastopnikov domačih dnevnikov ter raznih inozemskih agencij in ve. likih dnevnikov. Navzoči so bili tudi številni filmski operaterji in fotografirali, ki so stalno delali nove posnetke obeh zunanjih ministrov. Reportažo iz zunanjega ministrstva je prenašala tudi madžarska radijska postaja. Dr. Cincar-Markovič Najprej je jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič prečital naslednjo izjavo: Zelo sem vesel, da vam lahko sporočim, da je danes ob priliki obiska madžarskega zunanjega ministra Njegove ekscelence grofa Csakyja med Madžarsko in Jugoslavijo'podpisana pogodba o stalnem miru in večnem prijateljstvu. Ta akt daje obisku grofa Csakyja še večji pomen. Ozračje, v katerem je bil izvršen ta čin in katerega prisrčnosti ste vi sami priče, me razvezuje potrebe, da nadalje komentiram vse dobre strani te pogodbe, ki tudi formalno potrjuje iskrene prijateljske odnošaje. Izročujoč njegovo besedilo javnosti, vas naprošam, da v njem vidite nov doprinos k politiki miru in sodelovanja, ki jo vladi Madžarske in Jugoslavije izjavajata v donavski kotlini. To priliko tudi izkoriščam, da izrazim zastopnikom tiska zahvalo za podporo, ki so jo vedno in s tako vidnim izrazom nudili Sprejem madžarskega zunanjega ministra v Belgradu: Od leve proti desni: Grof in grofica Csaky, gospa in zunanji minister Cincar-Markovič. V ozadju s cilindrom na glavi madžarski poslanik grof Beszcniey. nistra podpisala danes pogodbo o prijateljstvu med Madžarsko iu Jugoslavijo. Pogodba obstaja iz uvodnega dela in treh paragrafov. V uvodnem delu so poudarjeni odnošaji dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega zaupanja, ki tako srečno obstaja med madžarskim in jugoslovanskim narodom. Izraženo je prepričanje, da bo konsolidiranje in učvrstitev medsebojne zveze na političnem, gospodarskem in kulturnem polju koristilo interesom dveh sosednih držav kakor tudi miru in blagostanju Podonavja. obema sosednima državama pri konsolidiranju madžarsko-jugoslovanskega prijateljstva. Posebno želim pozdraviti zastopnike madžarskega tiska. Zahvaljujem se jim za veliko zaslugo, ki jo je imel madžarski tisk, ki se je tako odločno zavzemal za stvar madžarsko.jugoslovanskega zbli-žanja. Prepričan sem, da boste v istem pravcu delovali še nadalje v dobrobit Madžarske in Jugoslavije in celega tega dela Evrope. Takoj za našim zunanjim ministrom je govoril madžarski zunanji minister grof C s a k y ter je izjavil: Grof Csaky Gospodje! Pogodba, ki smo {o imeli čast skleniti z veliko kraljevino Jugoslavijo, je kratka, zato pa je toliko bolj jasna. Ima samo en člen, v katerem pravi: Med kraljevino Madžarsko in kraljevino Jugoslavijo bo stalen mir in večno prijateljstvo. Mir je največja dobrina človeštva in vsi naši napori, posebno v teh težkih časih, morajo biti usmerjeni v to, da ga v tem prostoru centralne in jugovzhodne Evrope, kamor je previdnost posadila naša dva naroda, obdržimo. Madžari so prav tako kakor Jugoslovani zadosti trpeli v preteklosti. Krvave in dolgotrajne borbe so obeležile pot, ki so jo morali prehoditi v zgodovini. Sedaj, ko oba naroda zavzemata stalno mesto v tem kraju Evrope, se moramo posvetiti delu konsolidacije, da bi s svoje strani najboljše doprinesli naporom sil, katerih cilj je, da vsaj ta del Evrope obvaruje katastrofe in da bodo ohranjene vrednote, ki bodo pozneje, ko se bo krvava borba, ki sedaj kosi svet, zaključila, lahko koristno služile pre-porojenemu svetu. Vzajemno sodelovanje in prijateljstvo, ki tako srečno zedinjuje naša dva naroda in katerih zgovorni dokument je pogodba, ki je sedaj podpisana, predstavlja zanesljivo garancijo, da naša dva naroda moreta uspešno prehoditi skupno pot, ki sta si jo modro izbrala. Besede zunanjega ministra so časnikarji, med katerimi je bilo poleg jugoslovanskih in madžarskih posebno veliko nemških in italijanskih, nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Oba zunanja ministra sta se s spremstvom umaknila v kabinet zunanjega ministrstva. Na čast grofu Csakyju prireja nocoj zunanji minister dr. Cincar-Markovič z gospo slovesen poslovilni banket v vseh prostorih garnijskega doma. Na banketu bosta oba zunanja ministra izmenjala tudi zdravice. Csaky danes v Sloveniji Po banketu je madžarski zunanji minister grof Csaky s svojim najožjim spremstvom in v spremstvu pomočnika maršala dvora odpotoval s posebnim dtornim vlakom v Ljubljano, odkoder se bo jutri dopoldne z avtom odpeljal na Gorenjsko na lov na divje koze. Uradno poročilo O razpravah, ki sta jih imela zunanja ministra dveh sosednih prijateljskih držav dr. Cincar Markovič in grof Csaky, je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Za časa bivanja madžarskega zunanjega ministra dne 11. in IZ decm. v Belgradu sta se grof Csaky in jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič v prijateljski in prisrčni atmosferi razgovarjala o odnošajih med Madžarsko in pa Jugoslavijo. Oba sta prav tako izmenjala misli o vprašanjih splošnega mednarodne^, položaja v tem delu Evrope. Ob tej priliki zunanja mi- Besedilo pogodbe Pogodba o prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko se glasi: V imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov in Nj. presvetlega Vis. regenta kraljevine Madžarske, upoštevajoč odnošaje dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega zaupanja, želeč dati njihovim odnosom čvrsto in trajno osnovo, prepričani, da bo konsolidiranje in učvrstitev medsebojnih zve z na političnem, gospodarskem in političnem polju služilo interesom dveh sosednih držav, njihovemu miru in blagostanju na Podonavju, so se odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu ter so odredili v to svrho kot svoje odnosno polnonio-čenee in to v imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov. Nj. ekscelenco g. dr. Aleksandra Cincar-Markoviča, zunanjega ministra kralj. Jugoslavije. Nj. presv. Vis. kraljevine Madžarske, ekscelenco grof* Istvana Csakyja, kraljevine Madžarske tajnega svetnika, ministra zunanjih zadev kraljevine Madžarske, ki sta se potem, ko sta izmenjala svoja pooblastila ter jih našla v dobri predpisani obliki, sporazumela o sledečem: § 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko bo obstajal stalni mir in večno prijateljstvo. § 2. Visoki podgodheni stranki sta se sporazumeli,-da se dogovarjata o vseli vprašanjih. ki bi se po njunem mnenju mogla nanašati na njihove medsebojne odnošaje. § 3. Ta pogodba bo ratificirana ter so bodo ratifikacijski instrumenti izmenjali v Budimpešti v najkrajšem času. Pogodba bo stopila v veljavo na dan iz-menjnve ratifikacijskih instrumentov. V potrdilo tega sta zgoraj odrejena polnomočenca podpisala to pogodbo ter nanjo pritisnila tudi svoje pečate. Izdelano v Belgradu v dveh izvirnikih dne 12. decembra 1940. Na levi strani je podpis jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, na desni strani pa podpis madžarskega zunanjega ministra grofa Istvana Csakyja. Pod svoja podpisa sta oba zunanja ministra pritianila tudi državni pečat obeh držav. Madžarski trsk o prijateljstvu z Jugoslavijo Budimpešta, 12. dec. MTI: Ves madžarski tisk prinaša obširne izvlečke iz člankov jugoslovanskega tiska o obisku grofa Csakyja in opozarja v svojih komentarjih na izredno topel in prijateljski ton teh člankov: »Pester Lloyd« pravi v današnjem članku, da sprejema madžarski narod z občutki največjega veselja poročilo, da sta Madžarska in Jugoslavija, dve najvažnejši državi v jugovzhodni Evropi, sklenili prijateljski pakt. Članek dalje pravi, da sta bila ta dva naroda zmerom drug od drugega odvisna po svoji usodi, kakor sta bila po usodi tudi navezana na dobre odnose na državi osi. List pravi, da povsod v Evropi pričakujejo od prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko odlične rezultate, ki bodo šli še bolj v korist dosedanjega dela za utrditev miru v Podonavju. Obisk grofa Csakyja predstavlja važno etapo v nadaljnem razvoju Evrope in v razvoju prijateljskih odnosov med državama, ki si sedaj druga drugi ponujata roko. Ta poteza pa ni velikanske koristi samo za ti dve državi, temveč tudi za ostale države jugovzhodne Evrope in Podonavja. Isti list prinaša razen tega poročilo svo- _Nadaljevanje na 2. strani Zemnnska vremenska napoved: Hladneje bo. Postopno se bo zvedrilo na severozahodu in na Primoriu. Oblačno in megleno vreme 1k> v ostalih delih države, kjer bo tu in tam tudi snežni metež- Zagrebška vremenska napoved: Jasno ia hladno. Kaj pomeni za srbstvo Južna Srbija »Beogradski Lloyd< je izdal številko, ki je posvečena Južni Srbiji. Med drugim prinaša čla-r.ek, kjer pravi: >Ko so se Srbi v svoji narodni kulturni politiki usmerili po sodobnih stremljenjih zahoda, so znali ohraniti vse temelje svoje balkansko-srbske kulture: ljubezen do domačih, srbskih kulturnih temeljev, do domače tradicije, do svoje zemlje in svoje države. To so temeljni elementi srbske državotvorne narodne zavesti, ki so ohranili srbsko državotvornost do današnjega dne. Poosebljena pa je ta zavest v današnji napredni, neustrašni Južni Srbiji. Ko ohranja mirovno misel na Balkanu, Južna Srbija nadaljuje svojo naravno zgodovinsko vlogo v današnjih časih, ko se pozicije narodov in države ne le menjavajo, temveč tudi ustaljajo. V teh časih stopa Južna Srbija v novo zgodovino kot činilec ustaljene Jugoslavije ter kot element konsolidiranega Balkana, istočasno pa tudi kot hrbtenica, kot pionir in srbska predstraža na Balkanu.« Tuzianski radikali za dr. Markoviča Skupina radikalov iz bosanske Tuzle jo pod vodstvom učitelja Djoke Martinoviča imela sestanek, kjer je sklenila'stopiti na stran pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča. Pri tej priliki so sklenili resolucijo, kjer naglašajo, kako je radikalna stranka zdaj razcepljena, da nekateri celo mislijo, da je nič več ni. Nato pa resolucija pravi: »Če so se nekateri voditelji radikalne stranke in posamezni politiki razšli ter napravili razkol, njeni člani r.iso pozabili, kako vlogo je radikalno stranka nekdaj igrala in kakšno vlogo naj še igra v končnem snorazunui z brati Hrvati in Slovenci, da bi se notranjo razmere čim prej uredile na splošno zadovoljnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da bi se to doseglo, naj se razklane skupine naše radikalne stranke zbero v obnovljeni strank'.« Zato podpisani pristopajo k skupini dr. Lazarja Markoviča ter kličejo vse druge radikale pod njegovo zastavo. To resolucijo je podpisalo 70 mož. Hrvati in Madžari »Hrvatski Dnevnik« poroča, da je madžarski zunanji minister grof Csaky pred svojim odhodom v Belgrad izrekel obžalovanje, ker zdaj ne more obiskati tudi Zagreba. List pristavlja k temu: »Ta izjava madžarskega zunanjega ministra v Zagrebu ni ostala neopažena ter je bila prav ugodno sprejeta. Tradicionalne vezi Hrvatske in Madžarske se znova krepe, odkar se Jugoslavija in Madžarska zbližujeta. Tako se zdaj dogovarjajo zaradi obiska hrvatskih pisateljev v Budimpešti, kjer bi bila brana njihova dela, nakar bi tudi madžarski pisci prišli v Zagreb. Kakor je znano, so srbski pisatelji že bili v Budimpešti, kjer so bili prav lepo sprejeti. Tudi madžarska slikarska razstava v Ža-grebu je prav lepo obiskana. Hrvatska likovna umetnost, ki je na veliki višini, tudi zanima Madžare, zaradi česar ni nobenega dvoma, da bodo tudi naši likovni umetniki dobili priliko pokazati se madžarski kulturni javnosti.« »Jugoslovenski čelik« dela svojo politiko Znano je stališče hrvatske politike zoper pod-1 jetje »Jugoslovenski čelik« v Bosni. Te železarne j in jeklarne hočejo Hrvati v toliko spremeniti, da bi v njih prišel do veljave tudi hrvatski vpliv. To se dozdaj ni posrečilo. Pač pa beremo v »Hrvatskem dnevniku« pritožbo, da to državno podjetje ne mara prav v ničemer ugoditi željam hrvatske banovine. V zadnji številki list pripoveduje, da je banska oblast v Zagrebu želela gojence rudarske šole v Varaždinu o božičnih praznikih namestiti v državnih podjetjih, da bi tako poleg teorije dobili tudi potrebno prakso. Vsa državna podjetja so ugodila, le »Jugoslovenski čelik« je odklonil prošnjo hrvatske banovine ter ni hotel sprejeti nobenega hrvatskega rudarskega gojenca. črna gora ni zadovoljna s 40 milijoni Podgoriška »Zeta« poroča, da je zetska banovina dotPa 40 milijonov dinarjev posojila, s ka- j terim nai bi se Črne gora gospodarsko dvignila, zgradila potrebne vodnjake ter šole v Metohiji. List pravi, da je teh 40 milijonov mnogo premalo, zlasti še, ker je to le posojilo, ko bi pa v teh težkih časih bilo treba nujne podpore. Ta vsota je sploh mnogo premajhna, ker Črna gora plačuje na leto državi 100 milijonov presežka. »Če zdaj dobi Črna gora teh 40 milijonov posojila, ki ga bo pa treba telo vrniti, je tak ukrep v teh časih prav gotovo neumesten,« sklepa črnogorski list svoj članek. — Kaj naj pa rečemo mi, ko vidimo, kako nekateri krogi v Belgradu zavlačujejo rešitev naše bolnišnice, kar je vsekakor človeška sramota. Da pa je posojila navadno treba vračati, to ni tako hudo, če je bil posojeni denar le pravilno in donosno porabljen. Še za november niso dobili plače Splitski dnevnik »Nova Doba« poroča iz Du-orovnika: »Kakor znano, so uradniki podeželskih občin na Hrvatskem pred kratkim postali banovinski uradniki, ki so plačani od banovine. Toda te plače ne dobivajo redno. Tako nam poročajo, da občinski uradniki še dozdaj niso dobili plače niti za november, niti za december. Kaj to za nje pomeni, je odveč pisati. Zato pozivamo poklicane, naj to vprašanje čimprej urede, da bi že enkrat začeli plače v redu prejemati.« Smrt uglednega muslimana V Skoplju je te dni umrl 58 let stari muslimanski politik Kemal Osmanbeg Kumbaradžija, ki je bil za časa turške vlade med najbolj uglednimi in vplivnimi muslimanskimi možmi v Makedoniji. Njegov rod izvira iz rodovine tuTŠkega vojskovodje Oazi Isa bega. Ko je staroturški režim začel razpadati, je bil mladi Kumbaradžija vnet pristaš mladoturkov, ki jih je vodil Kemal paša, poznejši preroditelj Turčije Ata Turk. Kot vpliven mož je bil leta 1923 izvoljen tudi v jugoslovansko narodno skupščino kot poslanec džemiieta ter je bil tako pristaš vladne in največje srbske stranke, narodne radikalne stranke. Rajnik je bil zelo izobražen mož, ki se je zlasti ukvarjal z zgodovino /balkanskih dežel. _ Slavonski Brod, 12 dec. m Okolico Slav. Broda je zajela huda epidemija tifusa. Doslej so prepeljali v bolnišnico že 20 oseb. ki so zbolele na tifusu Epidemija se je verjetno pojavila zaradi nedavnih povodnji- Pravilnik o zunanji trgovini v razmerju z Narodno banko Belgrad, 12. decembra. AA. Pravilnik o ureditvi odnosov med direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko kr. Jugoslavije jo bil v celoti odobren na včerajšnji seji ministrskega finančnega odbora. Podpisala sta ga minister za trgovino in industrijo in finančni minister. Glasi se takole: Člen 1. Direkcija za zunanjo trgovino in Narodna banka bosta sjtorazumno določali za vsako trimesečje skupen znesek plačilnih sredstev, ki jih bo mogoče dajati na razpolago za potrebe uvoza kakor tudi razvrstitev razpoložljivih plačilnih sredstev napram uvoznim predmetom, oziroma skupinam uvoznih predmetov. Razvrstitev plačilnih sredstev odobrava po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino minister za trgovino in industrijo. Člen 2. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala izvozna in uvozna potrdila v okviru odobrene razvrstitve plačilnih sredstev. Člen 3. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala ravnateljstvu Narodne banke sezname uvoznih potrdil za plačevanje v svobodnih devizah, devizno ravnateljstvo Narodne banke pa bo na temelju teh seznamov izdajalo dovoljenja za plačevanje in jih bo dostavljalo direkciji za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala uvoznikom uvozna potrdila skupaj s prejetimi dovoljenji Narodne banke za plačevanje. Prav tako ho direkcija za zunanjo trgovino dostavljala sak dan deviznemu ravnateljstvu Narodne banke poročilo o odobritvi jM>trdil za izvoz zaradi pridobitve dovoljenja za valutna potrdila in za način vplačila. Na temelju izvoznih potrdil, ki jih bo izdala direkcija za zunanjo trgovino, bo devizno ravnateljstvo izdajalo dovoljenja za dviganje valutnih potrdil, ki jih bo direkcija z r. zunanjo trgovino skupaj s svojimi potrdili izročala izvoznikom. Člen 4. V krajih, kjer izdajajo pooblaščeni organi direkcije za zunanjo trgovino uvozna in izvozna potrdila v okviru načrta za izmenjavo v smislu člena 4. uredbe direkcije za zunanjo trgovino, bo Narodna bnnka izdajala preko svojih podružnic v teb krajih odobritve za plačevanje uvoza oziroma valutna potrdila v okviru določene razdelitve plačilnih sredstev Na dan 31. decembra 1940 preneha delovati uvozni in izvozni odbor pri Narodni banki. Minister za trgovino in industrijo bo ustanovil v okviru sveta za zunanjo trgovino uvozni in izvozni odbor, v katerih bo zastopan po en zastopnik sledečih ministrstev in ustanov: v izvoznem odboru: direkcija za zunanjo trgovino, ministrstvo financ, Narodna banka, inšpekcija državne obrambe, ministrstvo za trgovino in industrijo (industrijski oddelek) ter banska oblast banovine Hrvatske. Vsak član tega odbora bo imel tudi po enega namestnika. Referenti na sejah uvoznega in izvoznega odbora bodo uradniki direkcije za zunanjo trgovino in Narodne banke. Delokrog izvoznega in uvoznega odbora bo s posebnim odlokom predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s finančnim ministrom. Člen G. Narodna banka bo vodila seznam o poteku plačevanja uvoza oziroma o vplačilih izvoza za izdana valutna potrdila. Direkcija za zunanjo trgovino bo vodila seznam o dejansko izrabljenih izvoznih In uvoznih potrdilih. Obračuni direkcije za zunanjo trgovino o izplačilu protivrednosti za izvoženo blago, za katero izvršuje direkcija za zunanjo trgovino centralno prodajo, bodo služili izvoznikom kot utemeljitev valutnih potrdil na temelju generalnih pooblastil deviznega ravnateljstva pri Narodni banki. Člen 7. Devizno ravnateljstvo Narodne banke bo dajalo direkciji za vnanjo trgovino na razpolago vse potrebne podatke v zvezi z dosedanjim gibanjem izvoza in uvoza nadzorovanih predmetov. Člen 8. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan, ko je objavljen v Službenih novinah. Zavarovanje pomorskih prevozov Belgrad, 12. dec. AA. O zavarovanju pomorskih prevozov pri domačih zavarovalnih družbah je finančni minister izdal sledeči odlok: 1. Vse jugoslovanske tvrdke — izvozniki' in uvozniki — so dolžni vse svoje pomorske transporte pri izvozu in uvozu iz tujine, kakor tudi ostale interese, v zvezi s tem tudi vozarino in ostale stroške, zavarovati pri zavarovalnicah, ki imajo pravico delovanja v kraljevini Jugoslaviji. 2. Vsi tiansporti, o katerih govori predhodna točka — v kolikor so predmet transakcij svobodno deviznega značaja (vplačil v svobodnih devizah ali plačevanje v svobodnih devizah), morajo biti zavarovani v eni izmed tujih svobodnih valut. 3) Vsa prevzeta zavarovanja iz točke 2 so zavarovalnice iz naše države dolžne zavarovati v isti svobodni valuti in 6icer pod pogojem, da mora družba, pri kateri je izvršeno pozavarovanje, prevzeti obvezo, da bo svoj delež pri odškodninah izplačevala v originalnih valutah, v katerih je izvršeno zavarovanje in pozavarovanje. Zavarovalnica iz točke 1 tega odloka bo odgovorna, ako se za primer nastale škode polni znesek škode ne prinese v državo v svobodnih devizah na ime izplačila škode, brez ozira ali bo devize v ta namen prejela delno ali pa v celoti od družbe V tujini, pri kateri Je bilo izvršeno pozavarovanje, ali pa bo del teh deviz družba dala na razpolago iz 6vojih sredstev v svobodnih devizah, do katerih bo prišla iz vplačanih premij. 4) Zavarovalnice, ki bodo na račun izvoznikov aH uvoznikov iz točke 1 tega odloka, izvršile zavarovanje blaga, se bodo lahko obraačle na bančni in valutni oddelek za plačilo premij pozavarovanja v tuji valuti 6 tem, da je treba vse državne takse in dajatve pri teh zavarovanjih plačali samo v dinarjih. 5. Vplačane premije v svobodnih devizah morejo družbe, ki imajo dovoljenje za delovanje v kr. Jugoslaviji, hraniti tudi pri denarnih zavodih v tujini in ne samo pri domačih pooblaščenih zavodih v smislu odloka finanč-ministra od 22. marca 1933. Terjatve v tujih valutah smejo hraniti zavarovalnice samo na računih, ki se glase na njihovo ime in z domicilom v naši državi s tem, da samo sedeži zavarovalnic v naši državi, na katerih ime se ti računi glase, lahko izvršujejo dispozicije na način, kakor ga predvideva ta odlok. Terjatve v tujih valutah na tekočih računih, o katerih govori uredba, se lahko ujx>rabijo samo za izplačilo premij pozavarovanja in škode iz poslov po točki 2 tega odloka, v nobenem primeru pa ne smejo biti uj»orabljene v druge namene. 6. Zavarovalnice z domicilom v naši državi, ki bono prevzemale zavarovanje transportov v svobodnih devizah, so dolžne ob priliki prve sklenitve posla sporočiti pismeno deviznemu ravnateljstvu Narodne banke tisti denarni zavod v tujini, pri katerem bodo hranile denar iz vplačanih premij. Devizna direkcija Narodne banke se pooblašča, da izda podrobna navodila za izvedbo tega odloka. (Iz bančnega in vulutnega oddelka finančnega ministrstva.) Iz banovine Hrvatske Novi podatki o umoru Marije Weissove v Zagrebu Zagreb, 12. dec- b. Danes opoldne so se vrnili iz Maribora policijski predstavniki, ki so vodili priskavo zaradi umora Marije Weiss. V Mariboru so našli dotično žensko, ki je bila nameščena v neki mariborski tovarni. Ona je prišla v Zagreb v družbi svojega brata in je takoj dokazala svoj alibi, ker je kritičnega dne, to je 30. novembra, ves dan delala v tovarni. Zaradi tega kot storilka ne prihaja v poštev. Vsekakor je policija storila v svoji preiskavi korak naprej. \Veiss se je približal omenjeni ženski iz Maribora, ki je tudi poročena, in ji obljubil zakon, če se mu posreči ločitev od prve žene. V kriminalnem oddelku oela ves aparat, da povsem razkrije gnusni zločin. Julij Weiss ni morilec svoje žene Včeraj smo Dod naslovom »Svojo ženo zadavil in potem obesil« poročali, da je bil v Zagrebu aretiran narednik-vodnik Julij Weiss, čigar žena je bila pred kratkim umorjena. Poudarjamo, da Julij Weiss nikakor ne pride v poštev kot morilec, ker je njegov alibi neovrg-ljivo dokazan, kakor smo že poročali v tozadevnih noticah pod rubriko «Po državi«. Pri zadnjem zaslišanju je Weiss povedal, da je ženska, ki je bila svoj čas v njegovem stanovanju in katero je prej oznnčil za svojo svakinjo, neka Mariborčanka, ki je zahtevala, naj se loči od svoje žene in se poroči z njo. Poli-ciljski uradniki so nato takoj odpotovali v Maribor, da poiščejo tisto Mariborčanko in jo zaslišijo. Weissa ie pa vojaška palrola odvedla v preiskovalni zapor, kjer bo ostal, dokler se ne ugotovi, da ie dotična Mariborčanka v kakšni zvezi z umorom Marije Weissove. Kakor natn zvečer poročajo iz Maribora, so zagrebški policijski uradniki našli tisto Mariborčanko v osebi delavke v neki tovarni in io odpeljali v Zagreb. Delavka ie baje tudi že dokazala svoj alibi. * Zagreb, 12. dec. b. Danes so se pričela predavanja tudi v glavnem vseučiliškem poslopju, ker mislijo, da so se dijaki (»opolnoma pomirili in du ne bo prišlo do nadaljnjih neprijetnosti. Zima v južnih krajih Belgrad, 12 dec. m. Včeraj in danes se ie vreme v vsej državi zelo ohladilo in pričelo je snežiti. V okolici Slav. Broda te že zapac.lo 20 cm snega Sneg zelo močno naletava v črni gori, Bosni in južni Srbiji, kjer ga je ponekod zapadlo že en do poldrugi meter, zaradi čeoar je zelo oviran železniški in avtomobilski promet. Etonski kolegij bombardiran London, 12. dec. United Press Service. Na znano angleško visoko šolo Eton sta bila dva sovražna letalska napada. Pri prvem napadu je bilo vrženih 200 zažigalnih bomb, ki so zadele šest poslopij te šole. Dijaška gasilska četa je požare pogasila. Pri drugem napadu sta padli na glavno osrednje poslopje, ki je zgodovinskega pomena, dve eksplozivni bombi ter poškodovali poslopje in kapelo. Kolegij Eton je poleg kolegija Harrow najbolj slavna angleška šola, v kateri se izobražujejo sinovi plente-nitaških družin, kakor tudi sinovi denarnih veli-kašev. Značilnost etonske uniforme je »frak« in »visoki cilinder«, ki ju morajo dijaki obleči, kadar gredo izven šole. V kolegij vstopi fant že takoj s prvo gimnazijo in ga zapusti, ko je končal vse študije. Šola sloji na velikanskem veleposestvu in imajo dijaki možnost, da uganjajo vsak mogoči šport: jahanje, ribolov, veliki lov na visoko divjad, veslanje ter vse druge športne panoge. Kolegij ima svoje lastne dijaške vojaške čete za vse vrste orožja. Etonski kolegij je bil pred vdorom protestantstva katoliški. Večinoma vsi vodilni angleški politični ali gospodarski možje so bili ali učenci Etona ali Harrowa. Hertzogov umik iz politike Johannesburg, 12. dec. t, United Press: Bivši južnoafriški ministrski predsednik general Ilertzog je prijavil svoj izstop iz parlamenta. Umakniti se hoče iz političnega življenja. Njegovemu zgledu bo sledil tudi njegov prijatelj bivši finančni minister Wavenga- (Nadaljevanje s l. strani) jega berlinskega dopisnika, v katerem pravi, da spremlja nemška prestolnica s simpatijami bivanje grofa Csakyja v Jugoslaviji. V Berlinu smatrajo, da je razvoj dogodkov, ki je obvaroval države jugovzhodne Evrope vojnih strahot, znatno olajšal zbližanje med Jugoslovani in Madžari. List pravi, da je razjasnitev ozračja v Evropi in delo za uvodbo novega reda na naši celini odprlo nove perspektive za stališče jugovzhodne Evrope. Sedanje ozračje v tem delu celine pripravlja teren za izvedbo velikih nalog, ki streme za dosego novega reda in olajšujejo zunanjo politiko Madžarske, Sporazum o prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo pomeni krono dosedanjega dela za ohranitev miru v tem delu celine Madžarska in Jugoslavija sta pravilno ocenili potrebe in zahteve razmer v sedanji Evropi in sta s trdno odločnostjo ustvarili pogoje, da se prilagodita novemu stanju. Sklenitev prijateljskega sporazuma je izraz obeh narodov, ki se bosta v interesu miru povezala z večnim prijateljstvom. »Nemzeti« objavlja s posebnim zadovoljstvom poročila, iz katerih se vidi, da sta se po tolikih preizkušnjah ponovno našla dva naroda, ki sta si tako sorodna po tolikih junaških borbah, ki sta jih morala zdržati v vsej svoji zgodovini. Oba naroda sta končno uvidela, da lahko izpolnita 6voje evropsko poslanstvo z medsebojnim sodelovanjem v prijatelj, ski vzajemnosti in prijateljski pomoči. Dogodki, ki 6e sedaj odigravajo v Belgradu, pomenijo zgodovinski preobrat Do nedavnega so države, ki nimajo nobenih naravnih pravic v tem delu Evrope, ovirale naša dva naroda, da bi stopila na pot, ki sia jo danes izbrala in katera popolnoma odgovarja njunim dejanskim čustvom. Li61 potem pravi, da je madžarsko-jugoslovanski prijateljski pakt v popolnem soglasju z napori držav osi, z napori, ki streme za utrditvijo miru v jugovzhodni Evropi. Po tem takem je popolnoma naravno, da državi 06i z največjimi simpatijami pozdravljata ta sporazum. Na koncu pravi članek, da bo ta sporazum omogočil ugoden in naraven razvoj gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko. List pravi, da bo od jugoslovansko-madžarskega sporazuma imela koristi tudi madžarska manjšina v Jugoslaviji. Pesti Hirlap pravi med drugim, da posveča jugoslovanski tisk obisku posebno pozornost, kateri ni mogoče najti enake v preteklosti. List objavlja dopis svojega posebnega poročevalca, ki pravi, da jugoslovansko javno mnenje izraža čvrsto željo za mir in da poudarja prepričanje, da bo sodelovanje med obecna državama za zgled tudi ostalemu svetu. Siam v vojni Bangkok, 12. decem. United Press: Francosko topništvo ie obstreljevalo siamski mesti Makbon Panom in Mukdaharn. 11 ljudi je bilo ubitih. Francoske obmejne straže so streljale na siamske čete, ki so bile na svojem ozemlju. En vojak je bil ubit. Tako poroča uradno poročilo siamskega vrhovnega poveljstva. Tokio, 12. decembra. AA. DNB: Po sporočilu poveljstva japonske mornarice na Južnem Kitajskem so izvedli japonski bombniki včeraj napad na Junan in pri tej priliki razrušili neko vojaško pilotsko šolo. V letalskem spopadu je bilo zbito eno sovražno letalo. Druga skupina japonskih letal je napadla neko tovarno pri Amijti ob junanski železniški progi. Tovarna je bila težko poškodovana. Lord Lothian umrl Washington, 12. dec. t. Associated Press: Tukaj je nenadno umrl angleški veleposlanik lord Lothian zaradi uremičnega zastrupi jenja krvi. Novica o smrti poslanika je mnogo prizadela ameriško javnost, ker je v njem videla izredno sposobnega zagovornika angleško-ame-ritškega sodelovanja. Na meronajnih mestih menijo, da bo angleška vlada poslala v Washing-ton sedanjega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Noela Butlerja. Lordu l.othianu pripisujejo zaslugo, da je omogočil prisrčno sodelovanje med ameriškim in angleškim javnim mnenjem. Položaj Slovaške Bratislava, 12. dec. m. TCP. Finančni minister Prnzinski je dal danes pred preračunskim odsekom parlamentarnega odbora izjavo o gospodarskem in finančnem položaju Slovaške. V poročilu je med drugim poudaril, da so gospodarske razmere na Slovaškem navzlic hudim vojnim časom relativno ugodne in pomirljive. Žetev žitaric je v tem letu bila slaba in je v primeri z lansko manjša za okrog 30%. Navzlic temu bo žetev lahko krila domače potrebe. Žetev sladkorne pese se je zmanjšala za 15%, krompir za 25%, koruza pa kar za okrog 50% nasproti lanskemu pridelku. Kar se tiče industrijske proizvodnje, je v glavnem zadovoljiva, čeprav obstojajo posebne težave glede preskrbe najpotrebnejših surovin. Proizvodnja železne ruae in premoga dokazuje v primeru s stanjem lanskega leta povprečno 6% napredek, prav tako se je povečala proizvodnja nafte-Gradbena delavnost je bila izredno slaba. Dunaj, 12. dc. A A. DNB: Danes dopoldne so dvignili krsto s posmrtnimi ostanki reichs-stadtskega vojvode, sina Napoleona L, ki je bila shranjena v grobnici kapucinske cerkve na Dunaju. Posmrtne ostanke Napoleonovega sina bodo prepeljali v Pariz. Nemčija in Sovjetska zveza v luči berlinskih razlag Berlin, 12. dec. b. Press Association. Nemški uradni krogi poudarjajo, da z največjim zanimanjem spremljajo vse dogodke v svetu, zlasti pa one v sosednih državah, ki so zavezniško in prijateljsko razpoložene napram Nemčiji. Največjo pozornost trenutno posveča Berlin madžarsko-jugoslovanskemu zbližanju, kar bo zelo važno za razvoj mednarodnih dogodkov na Balkanu. Kar se pa tiče zbližanja med Bolgarijo in Turčijo, pa berlinski politični krogi poudarjajo, da so nekatere govorice glede odnošajev med Turčijo in Bolgarijo pretirane. Te novice potekajo večinoma iz turških krogov. Oovorice, ki so se razširile, da j« Sovjetska zveza dala nemški vladi vedeti, da ne želi, da bi Nemčija vmešala Bolgarijo v trojni pakt, do danes niso potrjene. Res pa je, da Sovjetska zveza ne želi, da bi se vojna razširila, ker ima na Balkanu Obe državi sta zlasti kar se tiče balkanskih vprašanj, popolnoma sporazumni, kar predvsem dokazuje tudi delo donavske komisije. Izmenjava blaga med Nemčijo in Sovjetsko zvezo se ni mogla razvijati tako kot sta obe vladi želeli, ker je Nemčija svojo industrijo spremenila v voino industrijo, zlasti kar se tiče strojev in kovinskin proizvodov. Po novem načrtu maršala Gttringa pa so že storjeni vsi ukrepi, po katerih se bo industrija Nemčije povečala za kakšnih 50%. To naj bi zadostovalo za potrebe Sovjetske zveze, ki bo lahko potemtakem dobavljala Nemčiji še večje kontingente surovin in hrane, ki jih trenutno Nemčija najbolj potrebuje. Po takšnem stanju stvari so nemški gospodarski in politični krogi mnenja, da bi pogodba med Nemčijo in Sovjetsko zvezo bila prava gospodarska senzacija v sedanji vojni. Po mnenju nekaterih poučenih tujih časnikarjev bo Sovjetska gospodarske interese. Zelo daleč pa smo od tega, i zveza dobila od Nemčije tudi jamstvo, da na Bal- tako zatrjujejo danes v Berlinu, da bi prišlo do I kanu ne bo ničesar storila, kar bi ogražalo mir » kakšnih razprtij med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, j nevtralnost balkanskih držav. Tretji dan angleške ofenzive v Afriki Angleško volno poročilo pravi, da ie bilo iretih nad 20.000 nasprotnikov z vsem prtpadaiočim orož.em - Operacije se sedaj hitro razvijalo proti libijski meji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 12. dec. t. Štefani: Poročilo štev. 188 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: V Severni Afriki se operacije ie vedno nadaljujejo. Tudi včeraj so se vodile hude borbe zahodno od Sidi-El Baranija v bližini B u g-B u g a. Sovražniku smo povzročili težke izgube tako v moštvu kakor v materialu. Nale izgube so prav tako občutne. V letalskih spopadih, o katerih govori poročilo it. 186, je bilo po naknadnih ugotovitvah zbitih 13 sovražnih letal, ne pa samo 4. Sedem naiih letal se ni vrnilo domov. V Vzhodni Afriki delovanje manjših oddelkov. Na meji Sudana je ena naših patrol presenetila sovražnika in mu uničila eno postojanko. V pasu Tesenej je sovražnik poskušal z več tanki in pet oklepnimi avtomobili, da bi se prebil skozi naše črte, vendar smo mu ta poskus preprečili in so sovražnika naše čete in protiletalsko topništvo pregnale. Eno naše ogledniško letalo je napadlo sedem sovražnih lovskih letal. Toda naše letalo je zbilo enega sovražnikovega v plamenih, ono pa se je nepoškodovano vrnilo. Neka angleška križarka se je pojavila pred Kismaiu in izstrelila nekaj strelov na mesto. Povzročila pa ni nobene škode, pač pa je bila zadeta ladja od naših obrežnih baterij. Sovražnikova letala so bombardirala Argeriso in Eluako v bivši britanski Somaliji. Smrt italijanskega generala Italijanski general, ki je bil pri operacijah na prvi dan angleške ofenzive ubit je general Maletti, znan kot izvrsten organizator in poveljnik italijanskih »letečih oklopnih puščavskih edinic«. Oklopna edinica generala Malettija je že dolge mesece nad. legovala angleško armado in bi bila mogla v skrajnem primeru postati zelo nevarna za južno krilo angleške nilske armade. Izguba generala Malettija in njegove edinice je hud udarec za italijansko oboroženo silo v Afriki. Angleška poročila Kairo, 12. dec. t. Poročilo vrhovnega poveljstva angleške vzhodne armade pravi: Angleške prednje čete v zahodni puščavi so v sklenjenem stiku z italijanskimi četami, ki nadaljujejo svoje umikanje proti zahodu. Med tem smo opravili v glavnem čiščenje dosedanjega bojišča. Za enkrat ni mogoče dati točnih številk o ujetnikih in o vojnem plenu, ker še vedno prihajajo nove ujete edinice, toda za enkrat se lahko trdi, da je bilo pri zadnji operaciji ujetih nad 20.000 s o v r a ž n i h vojakov, med njimi en armadni in dva divizijska generala, čete so bile ujete skupno z vsemi tanki, topovi, celo vojaško opravo, orožjem in municijo vseh vrst. Število ujetih častnikov presega več sto. V Sudanu angleške patrulje uspešno nadaljujejo z nadlegovanjem sovražnika. Delovanje letalstva Kairo, 12. decembra t. Reuter Letalsko poveljstvo vzhodne armade poroča: Angleški bombniki 60 napadli velike kolone črnih srajc, ki se umikajo proti Sollumu. Obstreljevali so jih tudi s strojnicami in povzročili veliko zmedo med njimi. Druge skupine so zmetale več ton bomb na Sollum. Tretja skupina je bombardirala letališča v Gambutu, Azeisu, Me-nastiru, El Adenu El Gubbi, Demi, Tmrni in Ga-zali, kjer je bilo na tleh uničenih veliko število sovražnih letal. Podrobnosti pa še manjkajo. V teku včerajšnjih dnevnih bojev v zraku je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal. Samo eno angleško letalo se z vseh naštetih operacij ni vrnilo na vzletišče. Najhujše bombardiranje je doživelo letališče v B eni ni, kjer so imeli Italijani svoje glavno vzletišče za napade na Aleksandrijo. Angleži so letališče bombardirali 16 ur in je nekdanje letališče ostalo le kup razvalin. Poročilo angleške admiralitete London, 12. decembra. AA. Reuter: V četrtek popoldne je admiraliteta objavila sledeče sporočilo: Težke in lahke enote sredozemske mornarice neprestano vznemirjajo italijanske prometne zveze. Naše ladje so močno bombardirale glavne točke italijanskega umika pri Solumu, blizu egipt-ske meje, ter Bardijo na libijski obali. Pri teh operacijah ni bila niti ena naših enot niti najmanj poškodovana. Ostale enote so bombardirale mesto Kismaiu v italijanski Somaliji in poškodovale italijanska skladišča. Obrežne 'Sovražnikove baterije so odgovorile na streljanje naših enot, vendar pa brez vsakega učinka. Vsestransko sodelovanje vojske, letal in mornarice Kuro, 12. decembra t. Reuterjev posebni dopisnik poroča, da so angleške oborožene sile v sijajnem razpoloženju. Počasi se bodo objavile vse podrobnosti o tem napadalnem načrtu, kjer je bilo sodelovanje suhozemske vojske, letalstva in vojne mornarice urejeno z natančnostjo ure. Angleško poveljstvo pa še skrbno prikriva nadaljne načrte, ki jih obsega operacija, o kateri odgovorni poveljniki trdijo, da je šele »začetek angleških vojnih operacij za odstranitev nevarnosti za Egipt « Vse operacije se izvajajo z bliskovito naglico in se položaj spreminja vsako uro, tako, da ni mo- goče v naprej prerokovati, kaj se bo še vse zgodilo. Angleške motorizirane kolone so s hitrostjo bnzovlakov drvele skozi puščavo do Alam Nibeive, ki so jokar poplaknile ter vzele s seboj, ne da bi se bile takorekoč ustavile. Hitrost angleških motoriziranih kolon je tudi tretji dan ofenzive ostala ista. Pri končnem napadu na Siri Barani so se skupine črnih srajc branile z velikim junaštvom, toda angleškega zagona niso mogle ustaviti, ker so bile od vseh strani obkoljene. Šele potem so se predale. Angleško letalstvo še vedno deluje noč in dan, ter ima popolno nadoblast v zraku. Lastnih izgub angleško letalstvo takorekoč nima. Naloga, ki jo imajo nngleškj bombniki je, da nasprotniku ne dajo nobenega oddiha, da uničujejo ceste, po katerih se um!ka in bombardirajo kolone, ki se pomikajo proti zahodu. Angleško letalstvo pa je svoje delovanje raztegnilo že dalje in je začelo napadati glavne 6ile nasprotne armade pri Sollumu in Bardiji. Angleška mornarica sodeluje v polnem obsegu. Ves dan se sliši grmenje topov z vojnih ladij, ki obstreljujejo V6e obalne postojanke sovražnika tja do Bardije in Tobruka. Reuterjev dopisnik o načinu puščavskega boja Kairo, 12. dec. AA. Reuter: Zavzetje Sidi-el Baranija pomeni prvo zmago v prvem obdobju angleške ofenzive v zahodni egiptski puščavi. Službeno poročilo štaba britanske vojske poudarja, da britanske čete ne izgubljajo stika s sovražnikom, ki 6e umika proti zahodu. Uspeh angleških čet je posledica strategičnega načrta, ki obstaja v tem, da so angleške oklopne enote izvedle napad najprej na desni sovražnikov bok, nato pa so si utrle pot proti ozadju, obenem pa istočasno izvedle hud čelni napad na sovražnikove postojanke v Maktile, ki leži okrog 25 km vzhodno od Sidi Baranija. V noči med 10. in 11. decembrom so tudi pomorske sile vznemirjale sovražnika, ki se je umikal ob obali in bom-badirale sovražnikove čete na cestah proti Sollumu. Zaradi značaja operacij v puščavi je težko pravilno oceniti velikost ozemlja, na katerem so se vodile borbe, kakor tudi število ujetnikov in količino vojnega materiala. Sedaj se razvija nova fronta operacij, pri kateri ne obstoji določena črta, ki bi jo bilo treba prebiti, da 6e razžene sovražnik. Gre ea večje število sovražnikovih taborišč, ki jih sovražnih močno brani in se v vmesnem prostoru nahajajo neštevilna raztresena strojniška gnezda po puščavi. Ta taborišča imajo tudi poljske topove, za njimi pa so tanki, ki so zmeraj pripravljeni za napad. Za tanki se nahaja pehota, ki ščiti transporte in proviant. Angleške oklopne enote so na več krajih presenetile ta taborišča, oziroma gnezda, in so strle odpor nekaterih taborišč in si s tem utrle pot proti obali. Potrebnega pa bo precej časa, da bodo odstranjena še nekatera strojniška gnezda. Churchill o uspehih afriške ofenzive London, 12. dec. t. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je danes v spodnjem domu spet govoril o ofenzivi angleške armade v severni Afriki. Tokrat je govoril mnogo manj previdno, kakor v torek. Churchill je v 6voji izjavi najprej povedal, da so angleške čete med Sidi Baranijem in Bugbugom (zahodno od Sidi Baranijal) prodrle do morja in tako presekale zvezo med armado v Sidi Baraniju in glavno silo Grazianijeve vojske. Vprašanje je nastalo, ali. bo general Wilson, ki je izvedel obkoljevalni manever okrog Sidi Baranija, mogel svojo operacijo izvesti do kraja, to je stisniti obroč do morja. Sidi Barani je 6am izvrstno utrjen. Poleg tega je še obdan z razn:mi utrjenimi pasovi, ki so se zdeli nepremagljivi. Toda generalu Wilsonu se je poskus posrečil, pritisk od vseh 6trani na Sidi Barani je bil tako hud, da je bila vsa obkoljena armada z vsem pripadajočim orožjem zajeta in ujeta. Vsa obala, izvzemši ene ali dveh točk, je sedaj že v rokah angleških čet. V Marsa Matruh je pravkar prišlo prvih 7000 ujetnikov. Za enkrat še ne vemo, koliko je vseh ujetnikov, toda ne bomo presenečeni, če se bo izkazalo, da so bili glavni deli treh rednih divizij, vključivši tudi oddelke črnih srajc, ali uničeni ali pa ujeti. Ker je bil Sidi Barani italijanska prednja postojanka, namenjena, da služi kot izhodišče za nadaljni vdor v Egipt, je verjetno, da 6e je tamkaj nahajalo veliko orožja in V6eh vrst vojnega materijala. Armada generala Wilsona pre. ganja sovražnika proti zahodu e veliko odločnostjo, med tem ko angleški bombniki neprestano bombardirajo ceste, po katerih se umikajo sovražne kolone. Pri zasledovanju sovražnika so naše čete zajele spet ogromno število ujetnikov in vojnega materijala. Za enkrat je še prezgodaj, da bi se izrazili o obsegu teh operacij, toda toliko že smemo reči, da predstavljajo zmago, ki ima v afriški vojni svojo veliko vrednost in ki dela vso čast generaloma Wawellu in Wilsonu ter njunima generalnima štaboma, ki sta izdelala ta zelo zamotam napadalni načrt in ga sijajno izvedla. Operacije angleške vojske so tudi dejanje, ki dokazuje veliko vztrajnost angleškega vojaka in njegovo neugnano drznost v napadu. Vso operacijo moramo vrednotiti 6 stališča, da smo še pred 4 meseci trepetali v zaskrbljenosti, kako bomo branili Egipt. Teh skrbi je sedaj konec in imamo sedaj jamstvo, da bo Egipt branjen proti vsakomur, naj pride od koderkoli hoče. ČDereJ-Bruqf< V9* -B Deg'mase ' » ' B/iaoino*. o ..... *.............. ,ct ^sr-Sccgga <ovečana, odkar je mnogo motorjev na tekoče gorivo preurejenih na domače gorivo, v prvi vrsti na metan. Zato je treba, da trgovci z enim in drugim gorivom na debelo poskrbe, da bo blago prihajalo redno in v zadostni množini in da ga čimprej in pravilno porazdele na trgovce na drobno v posameznih krajih. Organizirajo naj čim hitrejši prevoz in obtek blaga in praznih posod. Pri dodeljevanju goriva potrošnikom je vsekakor treba zlasti upoštevati potrebo po gorivu zavozila, ki vrše javni promet ali sicer služijo javnim interesom za industrijska podjetja, ki so važna za obrambo in zaščito države. Prodaja pogonskega sredstva potrošnikom je posel obrtnopravno upravičenih trgovcev s tem blagom na drobno. Da se preprečijo morebitne zlorabe, opozarjam na čl. 13. uredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940, po katerem smejo prodajalci bencina in bencinske mešanice prodajati to gorivo samo tistim osebam, ki jim predložijo od pristojnega oblastva pravilno izdano dovolilo ali karto, in v količini, na katero se glasi dovolilo, oziroma, ki se sme oddati na predloženi kupon zadevne karte. Gorivo se sme oddajati samo za tisto dobo na katero se glasi dovolilo ali kupon, torej nikakor ne tudi za naprej ali za nazaj. Trgovec mora zahtevati predložitev celotne bencinske karte in naj sam odreže ustrezni kupon. Ne sme se zadovoljiti s predložitvijo že odrezanih kuponov, ker se očividno z njim vrši največ zlorab in ustvarjajo zaloge neupravičenih prekupcev. Že z ozirom na čl. 28. navedene naredbe, ki prepoveduje odstopanje kart (kuponov) in dovolil kakor tudi na podstavi njih kupljenega bencina ali bencinske mešanice drugim, se ne sme dopuščati, da bi kdo nabavljal predmetno gorivo za drugega. Trgovec naj po potrebi zahteva od kupca, da se zadostno izkaže. Zlasti velja to za primere, če bi kdo prišel po gorivo za bencinsko karto (kupon) brez voza, nego zgolj s posodo. V primeru, da bi trgovec na kupon ali dovolilo ne mogel dati celotne pripadajoče množine goriva, mora na kuponu, odnosno dovolil« zabeležiti dejansko oddano množino in na zahtevo kupca pismeno potrditi, da je ta prejel le delno množino blaga. Pri dovolilih, ki se glase na množino bencinske mešanice v kg, je treba tedaj, če kaže črpalka samo litre, preračunati kilograme v litre po specifični teži goriva, po kateri je 1 kg enak 1.25 1. Pristojna oblastva naj prodajo predmetnih go-ri\7 strogo nadzirajo in postopajo proli neupravičenemu ali nesolidnemu trgovanju. »ofiCna ln Novoletna šlevilha »Slovenca bosta izšli v izredno povečani nakladi! Vljudno prosimo vse naše stalne in nove inserente, da nam blagovolijo zaupati tudi letos božična in novoletna voščila pravočasno, da jih bomo mogli lepo staviti in razvrstiti! Upravo ,.Slovenca" Trg. pogajanja s Portugalsko Pred nedavnim je bila s portugalske strani izražena želja, da se začno med Portugalsko in našo državo trgovinska pogajanja. — Kot znano, datira naša trgovinska pogodba s Portugalsko še iz predvojnih časov. Pogodba med Portugalsko iu kraljevino Srbijo je bila sklenjena 13. septembra 1910 in ratificirana 11. julija 1911 in je torej naravno nemogoča kot nadaljni okvir za trgovinsko izmenjavo. Naša trgovina s Portugalsko je majhna. Leta 1939. je znašal uvoz iz Portugalske v našo državo 1.65 (1938 5.78) milij. din, dočim smo tja izvozili leta 1939 za 2.4, leta 1938 pa za 0.68 milij. din. Izvažali smo lani na Portugalsko največ stavbni les, strojila, hmelj in sita, dočim smo lani največ uvažali iz Portugalske surove plute, obdelane plute, voska, surovega kakava, plutovinastih izdelkov, postnih znamk, zaniaškov in zdravilnih rastlin. V sedanji dobi pa je Portugalska za nas velikega pomena kot tranzitna nevtralna država, ki leži ob obalah Atlantskega oceana, dočim smo mi zaprti v Sredozemlju. Dne 12. decembra 1940, Denar Ameriški dolar 55.— Hemžka marka 14.10—<4.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 11.898.553 din, na belgrajski borzi 18,972.000 din, od tega v markah po novem tečaju 54.109, po starem tečaju 1,034.000 mark, 184.798 šv. frankov, 480 dolarjev, v Sofiji 280.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57- 177.77 Nowyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64-1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90- 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1270.10—1281.10 Ljnbljana — zasebni klirinp: Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 41.65—42.35 Sofija 100 din ... ...... 54.60—56.00 Ziirich. Belgrad 10, Pariz 8.85, London 16.075, Newyork 431, Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin'(reg. marka 54), trg. marka 39) 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98 50 (nom.), Kopenhagen 83.50 (nom.) Sofija 437.50, Lisabon 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3375, Bukarešta 2.15, llelsingfors 8.75. Buenos Aires 101.75. Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 448—450 v Zagrebu 450 denar v Belgradu 451.50 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 100 denar, agrarji, 57 denar, vojna škoda promptna 4-18—450, begluške obveznice 78—78.50, dalm. agrarji 71.50—72.50, 8% Blerovo posojilo 102—103, 1% Blerovo posojilo 96 denar, 7% posojilo Drž. hip. Innk3 102 denar, 7% stab. posojilo 96—96.50. — Delnice: Narodna banka 6.500 denar, Trboveljska 370 denar, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% investic. posojilo 100 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 450 denar, begluške obveznice 78.50 denar, dalm. agrarji 72.50 denar, 6% šumske 71 denar, 4% sever, agrarji 52 blago, 8% Blerovo posojilo 103 denar, 7% Blerovo posojilo 96.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102.50 denar, 7% sta-bil posojilo 96 denar. — Delnice: Priv. agrar. banka 198 denar, Trboveljska 375-376 (375), Oce-ania 750 denar, Vukovarska konopljarna 520—530 (530). Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 451 50 denar (451.50), begluške obveznice 78.75 denar, dalm. agrarji 73—74 (73), 6% šumske obveznice 72.50 denar, 4% severni agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 104.50 denar (105), 7% Blerovo posojilo 97—99, 7% posojilo Drž. hip. banke 103 denar (103). — Delnice: Narodna banka 6.500 denar, Priv. agrarna banka 202 denar. 2itni trg Novi Sad. Rž — ne notira. — Ječmen — bač., srem. 362.50—365 — Tcndenca neizpremenjena. — Promet srednji. Živinski selml Živinski sejem v Vidmu občina Videm — Dobrepolje okraj Kočevje dne 5. decembra 1.1- Voli I. vrste 9—9.50 din, voli II. vrste 8—9 din. III. vrste 7.50—8 din, junci in telice 7—8 din, jalove krave 7—7.50 din, krave klobasarice 5 din no 5.50 din in teleta 10—12 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički za rejo od 160 din do 180 din za glavo. mm fimsca t?an Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. V seriji najodličnejših, kvalitetnih filmov, ki jih imamo letos na sporedu, prinašamo nov, sijajen in razkošen velefilm iz junaške dobe francoske viteške zgodovine: „Grbavi" Vitez lagarder Lagarder: junak, plemeniti značaj, borec za pravico, zaščitnik zatiranih — krasen junak, velik v ljubezni in najboljši sabljač. — V gl. vlogah: Robert Vidalln, Danes premiiera Plačilni promel s Finsko. Dne 10. t. m. je bila podpisana naša trgovinska in plačilna pogodba z Finsko. Počenši s 1. januarjem 1941 se začne na osnovi te pogodbe plačilni promet med obema državama po klirinških računih pri Narodni banki ter Suomen Banki v Helsinkih. Klirinški račun bo v dinarjih, oz. finskih markah. Obračunski tečaj znaša 111 mark za 100 din, odn. 90.10 din za 100 mark. Fakture na druge valute bodo obračunavane po uradnih borznih tečajih. Po kliringu bodo šla tudi vsa plačila za provizije zastopnikov, rabati, bonifikacije in podobni stroški. Za ostala plačila v kliringu je treba zahtevati soglasnost obeh emisijskih bank. Zasebne kompenzacije se bodo lahko opravljale na osnovi posebnih dovoljenj pristojnih oblastev obeh držav. Finančna pogajanja z> Madžarsko. V najkrajšem času jo pričakovati pogajanj med našo državo in Madžarsko za ureditev nekaterih finančnih vprašanj, ki se Jdčejo nekaterih neblagovnih in neklirinških plačil. V imenu naše Narodne banke potuje na pogajanja g. Kosta Ljubisavljevič. Zaščita denarnih zavodov na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je banska oblast izdelala načrt uredbe, ki se nanaša na podaljšanje zaščite denarnih zavodov na Hrvatskem. Po vesteh o tem načrtu podaljšanje zaščite ne bo splošno ter bo moral vsak zavod posebej prosili za podaljšanje zaščite. Zaščita se podaljšuje brez ozira na to, kdaj banovina Hrvatska to vprašanje reši, z dnem izročitve prošnje po banki. Člani posvetovalnega odbora za bankarstvo na Hi-vatskeni. Ban banovine Hrvatske je imenoval kot zastopnike hrvatskih bank v posvetovalni odlior za bankarstvo naslednje gg.: dr. Branko Pliverič. dr. Nikola Kostrcnčič. Dušan Plavšid, Junus Mehmedauič in dr. Vladimir Košak. Gene živini in kmetijskim pridelkom Živinski sejem v Novem mestu dne 2, dccembra t- 1. Dogon: 440 volov, 174 krav, 2 teleta, 54- juncev, 49 junic, 36 konj, 874 svinj in S64 prašičev. Poleg goveje živine je bilo naprodaj par sto komadov perutnine. Opitane purane so pripeljali tudi iz Št. Jerneja. Kupčija je bila zelo živahna. Prodanih je bilo: 106 volov, 55 krav, 28 juncev, 22 junic, 5 konj, 600 svinj in 560 prašičev, Xene naslednje: voli I-vrste din 8-50—9, voli II. vrste din 8, voli III-vrste din 7—8, telice I. vrste din 8.50, telice II-vrste din 7—8, telice III. vrste din 7, krave II. vrste din 7—7 50, krave 111. vrste din 6—7, teleta L vrste din 9, teleta II. vrste din 8—9, prašiči špeharji din 13—15, prašiči pršutarji din 10—13 za 1 kg žive teže- — Goveje meso I. vrste din 18, goveje meso U. vrste din 16, svinjina din 20, slanina din 25, svinjska mast din 28, čisti med oin 30. neoprana volna din 45, oprana volna din 50, goveje surove kože din 25, telečje surove kože din 20, svinjske surove kože din 15 za 1 kg. — Pšenica din ^25—350, ječmen din 300— 325 rž din 325—350. oves din 325—350, koruza din 300—310, fižol din 500 do 800, krompir din 175—200, lucerna din 150, seno din 90—105, slama oin 60, jaliolka I. vrste din 800—1000, II vrste din 700, lil vrste din 500—600, pšenična moka enotna din 500, 0 od 875 do 900. koruzna moka din 425—450, ajdova moka din 650 za 100 kg — Trda drva din 100 do 120 za 1 kubični meter, jajca din 1.75 ?a 1 komao. mleko din 2—2.50 za liter surovo maslo din 40 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 6—8 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 9—11 za liter. Postavimo božične Držimo se starih slovenskih navad! Dvanajst dni nas še loči od najlepšega praznika miru. V mestih nas na to spominjajo izložbe, ki opozarjajo mimoidoče na ta praznik ljubezni s tem, da vabijo na nakup daril, ki naj jih kot dokaz Ijubezmi damo svojim dragim. Na vsakdanjem trgu pa bo kmalu naprodaj vse polno drobnarij in okraskov za jaslice, ob Zmajskem mostu pa že sedaj lončarji prodajajo svojstveno lončeno blago za potice in kolače. Na deželi je adventni čas res čas pričakovanja. Zemlja počiva pod sneženo odejo, v kmečkih domovih je še najmanj vsakdanjega dela, zato povsod v tem času pripravljajo in sestavljajo jaslice, ki pridejo za praznike v kot v hiši, pod križ in sliko Marije, ta lepa stara navada je ostala v naših kmečkih domovih živa in nepokvarjena. Podedovala se je iz roda v rod in tudi drugi, ki danes žive že v mestih, se sami spominjajo, ali pa jim povedo lahko njihovi starši, kako so nekdaj v kmečki hiši postavljali jaslice. V mestih, ki so vse bolj podvržena muham časa in vplivom od zunaj, navada postavljanja jaslic še ni pozabljena. Mnogo je še družin, ki so obdržale navado, prineseno iz kmečkih domov. Marsikje pa se zdijo, da so postali že nekaj preveč, da bi obdržali to kmečko navado in da je bolj primerno, če ta praznik ljubezni in miru v svojem domu proslavijo drugače. V veliki meri je tega krivo naše spoštovanje do vsega, kar je tuje. Pri tem pa pozabljamo, da drugi, celo veliki narodi, z vso ljubeznijo pazijo na svoje navade, jih negujejo in spravljajo v sklad s časom, pri tem Povše Leopold: Tatinska svetinja (Sv. sindpn.) Značaj fotografije. Tako je fotografija prispevala zagovornikom sv. prta najmočnejši dokaz za pristnost: notranji dokaz (kriterij) za verodostojnost! Proti Pijevemu posnetku se je pojavilo seveda takoj vse polno dvomov in sumničenj češ, da je hoteno podtaknil že vnaprej preparirano ploščo, da je z nejasnostjo na sliki preveč manipuliral in drugi podobni ugovori so se čuli. Ali pri naslednji izj>ostavitvi leta 1931. je ponovno v prisotnosti vsemogočih strokovnjakov in znanstvenih kapacitet svetovnega slovesa, vzel cel niz, posnetkov sv. prta poklicni fotograf (cel znanstvenik na tem področju, ki tudi piše strok, knjige) Jos. Enrie. Vsi posnetki so dali isti rezultat. Očitek prevare hotene ali nehotene je po tem eksperimentu izključen. In kaj so nam dali ti posnetki? Če fotografski negativ, t. j. prvi direktni snimek sv. prta na ploščo, da pozitivno, pravo sliko predmeta, ter obraza in telesa onega, hi je odtisnjen na prtu, sledi iz tega čisto jasen zaključek, da je moral biti v tem slučaju fotoftvnfirani predmet sam negativi A ker negativa v naravi ni, niti ga niso pred 19. stoletji poznali ljudje, sledi tudi iz tega popolnoma razviden zaključek, da ga ni mogel nihčo naslikati; nikdo ni bil zmožen in šc sedaj ni, slikati pravi fotografski negativi Torej morajo obrisi na sv. prtu biti. samonikel, izreden pojav, če ne čudež sam po sebi, pa vsaj po okoliščinah, ki so ta negativ omogočile. Kajti za te okoliščine je potrebno toliko predpriprav, da jih ie moral nekdo povzročiti hoteno. Ali so te okoliščino po človeku pripravljene, ali pa_ so učinek višjega nadnaravnega bitja. In kdgo je na prtu pa trebijo vso tujo navlako, ki se je morda zaradi nepazljivosti ali malomarnosti vtihotapila v pristne šege in navade. Ce so veliki mogočni narodi upravičeni paziti na take malenkosti, koliko bolj to velja za naš mali slovenski narod, ki se mora prav za prav za svoj obstanek in za svoj razvoj zahvaliti le zvestobi preprostega človeka do jezika, vere in starih izročil. Že samo iz narodnostnih razlogov bi morali prav vsi ljubosumno paziti na to, da ne bi opustili starih navad, ki so spremljale naše prednike skozi stoletja in jim dale pečat samoniklosti. * Na deželi sami ljubezen do starih navad in do postavljanja jaslic še živi, po mestih pa na žalost mislijo nekateri, da te navade nimajo nobene cene, drugi pa iz reklamnih razlogov posegajo po tujem blagu, ki ni naše in slabše. Ne mislimo pri tem le na tekmovanje med jaslicami in božičnim drevescem, ki je prav tako za nas le tuja in uvožena navada. Že vse hujše izrastke najdemo pri nas. Trgovska reklama je po izložbah v zadnjih letih odkrila »božička«, ki ga prikazuje sedaj kot starega sivega moža, sedaj kot tovariša sv. Miklavža, drugič zopet kot poosebljeno zimo. Vprašajte otroke, če poznajo »božička«. Nihče vam ne bo vedel povedati, kdo je to, razen šolarja, ki jo bo morda pogruntal, ko bo rekel: »Božiček je pa moj sošolec, ki se sicer piše Božič, pa mu pravimo »Božiček«, ker je taiko majhen.« Vsi ti simboli, ki ne nadomeščajo lepo raz- odtisnjen? Ni težko ugotoviti. Ker odtisi prikazujejo stigme, o katerih vemo iz sv. Pisma, da jih je Kristus dobil tekom svojega križevega pota: trpljenja in smrti, so ti odtisi pač Kristusovi. Tako lahko zaključimo, da so obrisi na sv. prtu originalni negativ telesa in obličja Gospodovega, a sv. prt oni sindon, o katerem poroča sv. pismo! Lahko bi kdo ugovarjal: Morda je pa le kak način, s katerim bi se tudi v starejši dobi dobil tak negativni odtis na prtu! Je tak način, a človek,, ki bi ga zamislil takrat, hi bil tako genialen, kakor ga še ni nosila zemlja. Bil bi v eni osebi sijajen arheolog, slikar, anatom. Dvigal bi se iz svojih časov in okolice, ker bi poznal že vse moderne znanstvene skrivnosti in izume, poznal bi fotografski negativ, bil bi sijajen aaatoin itd. Skratka naj-včji duh, kakor si ga sploh moremo zamisliti! In čudno, mi čisto nič ne vemo zanj in človeštvo je pozabilo nanj! Le produkt njegovega veleuma je ostal, saj so ga skrbno ohranili oni. ki so očividno na umetnika pa pozabili, izbrisali iz spomina. O, to bi bila prevelika ironija usode, ki jo srednjemu veku nikakor ne moremo pripisati, ker srednji vek je rodil velika dela, a nam z deli ohranil vedno tudi ime umetnika. Ne kaže drugega, bo pač treba, najbolj naravno je to: avtentičnost sv. prta priznati — Podrobna analiza fotografije sv. prta le še bolj potrdi že imenovane izsledke. S pomočjo in na podlagi fotografije se dajo'namreč zgraditi še najmanj trije dokazi: anatomski, arheološki, estetsko-umetniški. ki rešijo velik del raznih ugovorov in težav, ki so se bili tekom časa nabrali proti avtentičnosti sv. prta. Ti izvirajo prav iz istih področij znanosti, kakor ti dokazi. Zavedati se moramo, da je danes fotografija nenadomestljivo sredstvo pri vseh panogah znanosti, umetnosti in v industriji. Služi pa le tedaj dobro tem ciljem, če je emulzija (plast, v kateri se kemično stvorijo pogoji za sliko) po- jaslice! položenje božičnih in slovenskih jaslic, imajo svoj izvor v tujini. V tujini pa tudi niso zrastli iz narodov samih, ampak so bili tudi k njim prinešeni iz razumljivega razloga. Dovolj je že znano dejstvo, kako silen vpliv je imelo judovstvo na trgovino po vsem svetu. To judovstvo je bilo dosledno tudi v tem, da je previdno, kjer koli je le moglo, zatiralo in pačilo najlepše krščanske simbole. Zato je v judovskih trgovinah dobil svoje mesto najprej božiček zato, da bi izpodrinil simbole krščanskega praznika ljubezni. Tudi v naših trgovinah vidimo v izložbah že te pojave, ki kažejo na eni strani na veliko narodno nezavednost, na drugi strani pa tudi na popolno nerazumevanje otroške duševnosti. Ko v današnjih časih vsak narod poskuša, da čim več ustvari iz svojega, da se čim bolj osamosvoji in znebi tujih vplivov, bi morali pri nas posebno trgovci paziti, da ne kvarijo okusa občinstva s tujo navlako. Lep>e jaslice v izložbi bodo prav gotovo privabile več gledalcev, kakor pa razni drugi vsako leto se ponavljajoči okraski, še več, lepe jaslice, ki so že v urejenih razmerah od nekdaj bile simbol ljubezni do bližnjega, simbol miru, morajo dobiti prav letos najlepše mesto v vsaki izložbi. V toliko državah Evrope vihra vojna vihra in tam se bo med božično zvonenje mešalo bobnenje topov in hreščanje pokajočih bomb. Nas pa je Previdnost božja obvarovala in ohranila v miru. Bodimo hvaležni in počastimo prav vsi praznik miru kot otroci ob jaslicah. j snetka jx>Polna in objektiv neoporečen, ker le tedaj izrazi najpodrobnejše potankosti, katerih nobeno človeško oko ni zmožno dojeti s tako preciznostjo, kot vprav fotografska plošča! In tudi tu, v primeru turinskega sindona, je fotografska plošča posvetila v take podrobnosti sv. prta. katerih nobeno človeško oko prosto ne bi moglo zaslediti. Predaleč bi šlo, če bi po vrsti zasledovali vse one potankosti na sv. prtu. ki jih je na njem zasledila fotografija. Zadovoljimo se lahko z izjavo znamenitega znanstvenika, ki je izjavil. da bi p ri tolikih podrobnostih, ki jih je fotografija odkrila na sv. prtu. morala biti vsaj ena, ki bi govorila proti avtentičnosti sv. prta, če ta ni pristen. Pa je ni! Entriejeva sodba Ker nam je torej nemogoče, da bi se podrobneje spustili v vsa vprašanja sv. prta, ki spadajo v to poglavje, bomo jx>vzeli le glavne točke iz znamenite Enriejevo knjige »La Santa Sidone vi-velata dalla fotografiac. Tudi Enrie je namreč rezultate svoje razprave formuliral v naslednjih točkah: 1. Kopije tega platna (znanih jih je okoli 40) imajo res več ali manj značaj negativa, a še daleč ne zadovoljivega. Kaj še, da bi se v popolnosti le približale turlnskemu! 2. Zavedati se moramo, da se le ves stari in srednji vek zatekal k češčenju sv. prta radi presv. krvi. ki jo na njem. in ne morda radi tega, ker je prt obenem tudi izpričevalo ali spomin grozovitega trpljenja Gospodovga. Lik na tem prtu. ki vse to predstavlja, namreč s prostim očesom težko sami pogodimo in vso podobo obsežemo ta k 6, da imamo kaj od tegal 3. Izdajatelj francoskega geografskega Atlasa (izSel 1. 1516), ki je sv. prt videl, je pripomnil, da ae v Chambčryju nahaja bv. prt, na ka- 2ena je ona, ki določa okus ln kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere 4-ELEKTRONSKI SUPEE SPREJEMNIK RADIO d. z o.z.. LJUBLJANA, MikloJlteva cesta 7 RADIO VAL. UUBUANA, Dalmatinova ulita 13 ANTON BREMEC. CEUE. Mihloilieva ulica it2 L LUSlCKV, MARIBOR. Koroika cesta St<». 11 Zemlja še ni vsa raziskana V današnjem času radia, letal in velikih tehničnih uspehov mnogi mislijo, da je zemeljska površina že vsa raziskana in da je noga belega človeka prehodila že vse kraje na svetu. Če pa opazujemo najnovejše zemljevide, bomo videli, da je na vseh zemeljskih celinah razen Evrope tu in tam še pokrajina, ki ni označena kot puščava, pa vendar ni na njih zaznamovano vse, kar bi človek pričakoval. Na tisoče rek ni zaznamovanih, tiste, ki so, v resnici ali niso tako dolge ali pa jih sploh ni. Ponekod so zaznamovani veliki planinski venci, ni pa nič pod robnega o stotinah kvadratnih kilometrov, ki jih oko modernega človeka še ni videlo in zato tudi ne ve nič točnega povedati o njih. V Afriki so v močvirnatih predelih doline reke Kongo kot Jugoslavija veliko pokrajine, po-razle z gozdovi, ki jih evropski Človek še nikdar ni prehodil. Tam žive tajinstvena pigmejska črna plemena. Ljudje, ki so sicer v letalih preleteli te kraje, so pod seboj videli zeleno morje pragozda, niso pa mogli prodreti globlje v njegove tajne. Tudi Nova Gvineja še ni vsa preiskana. Mnogi raziskovalci so že skušali prodreti v hribovite kraje tega otoka, pa so se ali vrnili, ne da bi mogli naprej, ali pa jih ni bilo več nazaj. Tudi ob reki Amazonki, tem največjem veletoku na svetu, je preiskan samo ozek pas, ostali predeli pa ne. Pragozd, golazen, kače. domača plemena še vedno ovirajo vstop v ta »zeleni pekel«. Tudi Antarktika še ni vsa raziskana. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ki morajo sedaj vsa za vojno, je moral Byrd opustiti nameravano ekspe-dioijo na Antarktiko. V Aziji so še severno od Tibeta mnoge jx>krajine, o katerih prav tako nič ne vemo. Tetovirane znake bomo baje lahko odpravili Vsaj doslej vemo, da tetoviranih znakov ne moremo odstraniti drugače, kakor z operacijo. Po takšni operaciji del kože manjka, na mestu prejšnjega tetoviranega znaka je sedaj grdo ožilje. —< Nekateri so skušali odpraviti tetovirane znake s sončenjem. Res so se znaki za nekaj časa skrili, pa so se kmalu zopet pokazali. Sedaj pa poročata dva zdravnika v Monakovem, da sta iztuhtala način, kako je moči odpraviti tetovirane znake brez operacije. terem moramo videti človeško postavo, ki je se* stavljena iz krvnih madežev. 4. Tradicija je vedno iznova skušala tem odi tisom priti do dna, predvsem glede postanka. 5. In šele fotografskemu aparatu so je posrečilo ptfiti temu do dna. Le s fotografijo se namreč lahko z gotvostjo prepričamo, da teh odtisov ni naredila človeška roka. Ker Četudi je platno dolgo (čez 4 m) in široko (1 m) ter tx> površini meri 5 m1, vkljub temu ne opazimo niti najmanjše napake na njegovem negativu. Vse to je ugotovila podrobna fotografija. In še to: dosedaj se še ni našel noben slikar, ki bi kaj takega skupaj spravil. 6. Prav isto je z absolutno natančnostjo ugotovila najmodernejša panoga znanosti: fotoke« ■nična analiza! 7. Vse fotografske povečave na prtu kažejo, da je blago povsod nepoškodovano. Da so pod krvjo ne nahaja niti najmanjša risba ali skica, niti ka| sumljivega, kar bi kakorkoli kazalo na sledove človeške roke. Nasprotno pa so po točnem opazovanju dognali, da je karakteristično debcle-nje in zoževanje krvi ter sproščenje krvnega seruma posneto tako točno po naravi (posebno ob pasu človeškega odtisa to lahko opazujemo), kar dosedaj še nobeden slikar ni mogel posneti tako točno po naravi. Pa saj je to točno posneti naravnost nemogoče I 8. In končno smo se dolžni vprašati, s kakšnimi barvami bi mogel ta pravljični umetnik napraviti svoj falzifikat? Takrat, v srednjem veku, so slikali navadno s »tempera« barvami. Te ro sestavljene iz mešanice beljakovine, lepila in barvila. Pri fotografskih in mikroskopskih povečavah bi se te na prtu prav gotovo morale poznati. Je bi bilo količkaj te »tempera« barve na platnu. A o teh prvinah ni na sv. prtu ne duha ne sluha I (Dalje.), Žužemberk je dobil elektriko Težko smo pričakovali mesec december, ko naj bi zagorela električna luč, zaenkrat v Žužemberku in sosednjem šmihelu, dokler ne bo končana elektrifikacija cele občine. Zadnje teotoe je ugledno podjetje Oblak iz Logatca s pospešeno naglico izvrševalo električno instalacijo po hišah, delavci banovinskih elektrarn pa so imeli naporno delo, ko so v mrzlem ozračju zadnjih dni napeljevali žico po drogovih in skončavali hišne priključke. Prišel je 8. december. Vse priprave končane, slovesna ubranost vsepovsod. Ob pol petih popoldne se je zbrala velika množica ljudi, domačinov in tujcev, na lepo z mlaji okrašenem prostoru pred farno cerkvijo, da se udeleže slovesnga prižiganja električne razsvetljave. Mogočno streljanje je oznanilo prihod g. bana in drugih ooličnih gostov, ki jih je pričakovala tudi šolska mladina z učiteljstvom. Godba Prosvetnega društva je zaigrala gostom v pozdrav. Po kratkem sprejemu se je začel obred blagoslovitve električnih naprav. Najprej je dovršeno zapel moški zbor, potem pa je izvršil blagoslovitev g. dekan Karel Gnidovec ob asistenci 4 duhovnikov. Zatem je stopil na govorniški oder g- Franc Mervar, šolski upravitelj iz Žužemberka, ki se je ob sodelovanju banskega svetnika Zupanca in župana Lavrica največ trndil, da smo oobili tako težko pričakovano električno luč. V izbranih besedah je pozdravil g. bana dr. Marka Natlačena, ki je z odločbo, da se elektrificira naša občina, pokazal posebno razumevanje do gospodarsko in socialno šibko stoječih delov banovine, med katere spada tudi naša Suha Krajina. Nadalje je govornik piozdravil načelnika tehničnega oo'-deLka banske uprave inž. Rueha, ki je z inž. Frasom izvedel tehnično plat elektrifikacije. Pozdravil je še ravnatelja združenih elektrarn g. inž. Miklavca, kj je zelo posrečeno rešil težko denarno vprašanje. Izrekel je dobrodošlico okrajnemu načelniku g. Vidmarju in orožni-škemu kapetanu g Salbergerju iz Novega mesta in vsem navzočim. Posebno topel pozdrav in prisrčno zahvalo je izrekel govornik na naslov g- senatorja dr. Fr. Kulovca, ki se žal slovesnosti ni mogel udeležiti. Imenovani je nele naš iskreni prijatelj, ampak pravi oče naše doline, ki nas je vedno bodril in nam vlival upanje, ko smo že obupavali, in ki je zastavil ves svojo veliki vpliv pri merooajnih oblasteh, da se je delo še pravočasno začelo in kljub oviram nadaljevalo. — Govor g. upravitelja je bil večkrat prekinjen z burnim vzklikanjem, posebno ko je v imenu vseh izrekel vdanost kralju Petru II. in je godba zaigrala državno himno. Govor je nato razložil vzroke, zakaj se nas je tako dolgo ogibala elektrika, ki je mnogim predelom Slovenije že dolga leta vsakdanji kruh. Vsem iz srca je govornik omenil, kako srečni smo v naši ljubljani domovini, ki lepK) in v miru živi, kakor da se je ustavil nad njo božji smehljaj. Govornik je nato prosil g. bana, naj nam prižge luč, ki jo že tako nestrpno čakamo. G. ban dr. Marko Natlačen je nato v kratkem, klenem govor izrazil svoje veselje in zadoščenje, oa je z današnjim činom prižiganja spet dovršen en člen v gradbenem načrtu naše banovine. Čestital je vsem in opozoril, kako veliko zahvalo dolgujemo Bogu in modremu vodstvu naših državnikov: medtem ko drugod to, kar so stoletja s trudom postavili, vojna vihra uničuje in ruši, pa pri nas v miru in svobodi gradimo. Tako bo tudi za naprej, če bomo ostali med seboj v bratski slogi. Govor g- bana je bil sprejet z velikim zadovoljstvom Po pomenljivih besedah g. bana, naj zasveti luč, je naenkrat zažarelo mogočno pročelje in oba stolpa farne cerkve v svetlobi brezštevilnih žarnic, med stolpoma pa se je visoko v zraku zasvetil ogromen križ. Tudi po trgu je zagorelo vse polno luči. Bil je nepopisen prizor. Kar dih je zastajal ljudem, potem so sledili vzkliki začudenja, na obrazih p>a sta se razodevala ponos in veselje, da smo učakali ta dan. Ob sviranju godbe in streljanju smo gledali nekaj časa ta veličastni prizor, potem pa je g. šolski upravitelj povabil vso množico v cerkev, da se dostojno zahvalimo Bogu in ga I>oprosimo, da bi mogli to luč nolgo uživati v zdravju, miru in medsebojni ljubezni. Ko se je množica začela valiti v cerkev, spet drugo presenečenje: mogočna in prostorna farna cerkev je bila naenkrat vsa v razkošni luči. Srce nam je zaigralo in v nekaterih očeh so zablestele solze veselja. Tolike toplote ni nihče pričakoval Razsvetljava cerkve je po mnenju strokovnjakov izvršena nad vse posrečeno. Prezbiterij in oltar razsvetljujejo 1 reflektorji, cerkveno ladjo pa 4 krasno prenovljeni lestenci in svetilke ob postajah križevega pota Marijo v tronu pa lepo obdaja venec žarnic. Krasno po mojstru Slivarju prenovljeni veliki oltar in nova tabernakeijska vratica, izvršena od pasarske tvrdke bratov Žmuc v Ljubljani po načrtih arhitekta Plečnika, učinkujejo zdaj še posebno izrazito. Ko se je cerkev napolnila do zadnjega kotička in so pevci pod vodstvom organista Po-žuna krasno zapeli 150. psalm: Hvalite Gospoda, je stopil na prižnico oomači g. dekan. V krasnem govoru je povdaril, kako pomenljivo je, da smo dobili luč prav na praznik Brezmadežne, ki nam je rodila Luč — Kristusa. Ob besedah sv. pisma nam je v dušah budil veselje in hvaležnost za tvarno luč, pa tudi za luč oči in razuma, ki naj nas privede enkrat k Bogu, neustvarjeni Luči. Nato so bile slovesne pete litanije Matere božje z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Mogočno in ubrano ljudsko petje je lepo razodevalo čustva-zbrane množice. S tem je bila slovesnost zaključena. Povabljeni gostje so se podali še v župnišče k večerji, kjer je bilo izrečenih več pomembnih napitnic. Tuoi delavstvu združenih elektrarn in podjetja Oblak je elektrifikacijski odbor oskrbel primerno večerjo, saj so jo po tako napornem delu pošteno zaslužili. Ljudstvo se dolgo ni moglo raziti- Strmeli so in občudovali, kako se je kopala cerkev v morju luči in kakor mogočen svetilnik pošiljala žarke daleč po dolini skrivnostne Krke v tiho, zvezdnato adventno noč .. V mnogih domovih pa so ljudje ta večer prvikrat kramljali ob blagodejni električni luči. Da je vsa slovesnost tako lepo potekla, je v prvi vrsti zasluga neumornega g. šolskega upravitelja Mervarja. Na njegovi ramah je bila vps čas vsa skrb za izvršitev elektrifikacije in vsa organizacija slovesnosti prižiganja, ki je predvsem po njegovi zaslugi bila tako sijajno izveoena. Zelo je povzdignila slovesnost tudi godba in ubrano petje, pravo razpoloženje je pa ustvarjalo tudi krasno vreme. Pozabiti ne smemo tudi slavnega žužemberškega kanona, I Pri katerem se je spretno sukal naš vrli Lojze odboj, strokovnjak za streljanje. Imel ie dovolj muje, da je z bobnečimi streli daleč po okolici oznanjal iinenitnost tega dneva. Sidi el Barani blizu libijsko-egiptovske meje, ki so ga pred meseci zavzele Čete maršala Grazianija, sedaj pa so ga zopet zavzeli Angleži. Na sliki so ruševine, kakor so jih zapustili Angleži, preden so Italijani vkorakali v mesto. novice Koledar Petek, 13. decembra: Lucija, devica, mučenica; Otilija, devica. Sobota, 14. decembra: Konrad Of.; Spiridion, opat Ščip ob 20.38. Herschel napoveduje dež in sneg. Novi grobovi t V Ljubljani je umrla gospa Roža Zvonar roj. Morscher. Pogreb bo danes ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! ■j V Guštanju je umrla ugledna in spoštovana gospa Angela Cvitanič, roj. Radič- Pogreb pokojnice l>o v soboto, dne 14. docembra ob 9 dopoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne novice — Odlikovanje pogumnega stražnika. Na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra g. Dragoše Gvetkoviča je bil odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge in v znak priznanju za dosedanje zasluge policijski stražnik g. Gojmir Kremžar. Kakor znano, je g. stražnik Kremžar svojčas v Kranju prijel razbojnika llaceta v zelo dramatičnem boju, v katerem je bi! tuni ranjen in se še vedno zdravi v ljubljanski bolnišnici. Vrlemu stražniku k zaslužnemu odlikovanju iskreno čestitamo! ■— Naša skrinja« izda umetniške razglednice »Usmiljenje« za »zimsko pomoč« celokupne Slovenije. — Sprejem diplomiranih inženirjev v vojaško službo. Za uradniške pripravnike 8. pol. skupine bo v vojaški službi nastavljenih več inženerjev kemično-tehnološke in strojne stroke. Vpoštev pridejo kandidati samci in mlajši od 35 let. Po uspešno končanem enoletnem tečaju pri topniško-tehniškili ustanovah bodo nastavljeni za inženir-je-poročnike. Podrobnosti razpisa je objavil »SI. vojni liste št. 46 z dne 7. decembra. — Sprejem 11 inženirjev in 11 diplomiranih tehnikov v letalsko vojaško službo Šest strojnih, štiri elektro-inženirje in enega tehnološkega in-ženerja ter 11 diplomiranih tehnikov iz istih strok kakor zgoraj, bo nastavljenih za uradniške pripravnike 8. odnosno 9. pol. skupine. Po enoletni pripravniški službi bodo inženirji prevedeni za aktivne inženirje poročnike letalsko,tehnične stroke, tehniki pa po dvoletnem službovanju in položenem izpitu za nižje vojne uradnike 4. razreda letalske tehnične stroke. Podrobnosti in pogoje razpisa je priobčil »Službe, vojni list« št. 46, z dne 7 decembra. Prošnje je treba najkasneje poslati do 15 decembra letos poveljniku letalstva v Zemunu. — Licitacija za dobavo cevi za vodovod v Predosljah pri Suhi. Preo1 nedavnim je bila na tehničnem oddelku licitacija za dobavo cevi in armaturnega železia, potrebnega za vodovod v Predosljah pri Suhi- Proračunska vsota je znašala 204.300 din. Dobavo je izlicitiralo pod- opozorilo! Vsem zastopnikom »Slovenca," „$iov. doma", »Domoljuba" ln »Dogolluba" Nekateri zastopniki so naročili gotovo število rSlovenčevega koledarja". Poslali so nam sezname. Niso pa vseh naročenih koledarjev plačali. Poslali bomo samo Število Koledarjev, hI so plaCanl. Za neplačane koledarje bomo vsakemu zastopniku te dni poslali položnice. Ako z obratno pošto ne poravna odgovarjajoče naročnine mu koledarjev ne bomo poslali, Proti nevarnosti okuženja po ustni duplini jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 16"—. Oglas reg. S. br. 15510, 27. V. 1939._ — Župnim uradom smo zelo hvaležni, da so 6e tako zavzeli za razširitev slike Marije Pomagaj z Brezij. Tako so naročili župni uradi: Preserje 95, Novo mesto 65, Dovje 59, Teharje 50, Sodražica 50, Kopanj 46, Mošnje 46. Dobrepolje 40, Dev. Mar. v Polju 40, Planina pri Rakeku 37, Podbrezje 35, Solčava 35, Sora 35, Cerknica 30, Griže 30, Slivnica pri Celju 30, Stopiče 30 slik. — Veliko zanimanje so pokazali tudi naši ljudje na jugu. Sam Belgrad je naročil 100 slik s čemer je pokazal, da 61 naši ljudje naravnost želijo imeti brezjansko Marijo v svoji hiši. — Podružnica Slomškove držbe v škofji Loki opozarja člane na svoj redni sestanek v nedeljo dne 15. decembra ob pol 10 v škofjeloški šoli. Vabimo k pristopu tudi nove člane zlasti čč. duhovščino. — Licitacije propadajo druga za drugo. Pred neoavnim je bila že druga licitacija za graaitev mostu čez Žabnico, na cesti Kranj — Suha — Škofja Loka. Most je bil preračunan na 149.000 din. Ker so bili ponudniki predragi, bo banska uprava most zgradila v lastni režiji. Konec novembra je propadla že tretja licitacija za zgraditev klinične predavalnice v Ljubljani, ki je bila preračunana na 203.000 din. Konec novembra je bila tudi že druga licitacija za most čez Savo v Krškem Na licitacijo ni prišel noben ponudnik. Tudi licitacijo za regu-tacijska dela na Muri, preračunana na 488.000 din ni bilo nobenega ponudnika. Druga licitacija za zgraditev zgornjega ustroja državne ceste med Sv. Lenartom in Sv. Benediktom ni uspela, ker se na prenizki proračun 517-000 din ni oglasil noben podjetnik. Konec septembra in sreai oktobra sta propadli licitaciji za prvo etapo melioracijskih del na Cerkniškem jezeru. Dela so bila preračunana na 2 milijona 517.000 din. Tretja licitacija je bila 10. decembra in je bil proračun že nekoliko zvišan. 1 udi sedaj se ni nihče oglasil. Glede na predpise o licitacijah je zelo verjetno, da za nobeno večje javno delo iz državnega denarja ne bo ponudnikov. jet je Tonnies d. z. o. j. iz Ljubljane za 203.300 dinarjev. — Otrok se je zadušil v dimu. Dopoldne so sprejeli v ljubljansko bolnišnico nezavestno enoletno oelavčevo hčerko Pavlo Gregorin, doma v Domžalah. Na domu se je včeraj v kuhinji mala igrala, ko je začel uhajati iz štedilnika gost dim Kuhinja je bila zaprta, punčka pa sama v kuhinji. Pomagati si seveda ni mogla in ko so jo našli, je bila že nezavestna. 1 litre so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer ji pa niso več mogli rešiti življenja- V prvih popoldanskih urah se je preselila med angelčke. dh/Uwi i1 Javne kuhinje v Zagrebu. Na eni zadnjih sej zagrebškega mestnega 6veta je bilo sklenjeno, da 6e ustanovi na področju Zagreba več javnih kuhinj, v kateri bi najubožnejši prebivalci dobivali brezplačno prehrano. V ta namen je mestni socialni odsek določil posebno V6oto za organizacijo javnih kuhinj. V nedeljo, 15. decembra bodo začele delovati tri javne kuhinje, v katerih bodo vsak dan dali okrog tisoč brezplačnih kosil in večerij. * Drva za siromašne Zagrebčane. Mestno županstvo v Zagrebu je prejelo lep dar za mestne reveže. Našička tovarna tanina in parna žaga v Zagrebu je obvestila mestno občino, da je dala na 6tvo prisiljeno odrediti, da bo vsaj en vagon moke iz količine po Pogodu rekvirirane V6ak dan uporabljen za mesto Osjek. Dve tretjini te moke bi dobili peki. eno tretjino pa trgovci. Na omenjeni konferenci so razpravljali tudi o vprašanju uvedbe krušnih kart za potrebe prebivalstva, da bi 6e zagotovila sistematična in gotova preskrba prebivalstva Osjeka s kruhom in moko, * Varaždinska Micika ni imela sreče. Pred dnevi je bilo poslovodji Vugrincu v Varaždinu ukradenih 19.500 dinarjev. Čeprav so vsi znanci govorili, da je morala tatvino izvršiti oseba, ki je zelo dobro poznala razmere v hiši, je bil ukradeni Vu-grinc 6ilno iznenaden, ko se je varaždinski policiji posrečilo izslediti tata v osebi mlade Varaždinke Micike Rudin. Pri hišni preiskavi 6o našli raznih oblačil in kozmetičnih predmetov v skupni vrednosti nad 10.000 dinarjev, česar si nikakor ni mogla sama nabaviti iz svojih skromnih sredstev. Po tatvini je izginila iz Varaždina, pa jo je policija kmalu našla v zagrebški okolici in jo privedla v Varaždin, kjer je priznala tatvino. * Država ogoljufana pri davkih za deset milijonov dinarjev. Novosadski »Dcutsches Volksblatt« poroča, da je šofer tovarne kož Davida Deutscha v Kuli prijavil finančnemu ministrstvu, da so bile v tovarni izvršene razne malverzacije v škodo države. Ministrstvo je poslalo 6vojega inšpektorja, ki je v navzočnosti zastopnika policije pregledal tovarniške prostore in našel v zidu tajni predal, v katerem so bile pravilno vodene poslovne knjige, medtem ko so bile potvorjene knjige v tovarniški pisarni. Že pri prvem pregledu je inšpektor ugotovil, da gre za utajo davkov, 6 katero je država oškodo-dovana za deset milijonov dinarjev, sodijo pa, da bo ta vsota še narasla. Uvedena je bila natančna pre. iskava. * Mednarodni vlomilec prijet. Iz Novega Sada so pripeljali v ječo okrožnega sodišča v Mitrovici mednarodnega vlomilca Antona Krautvvaschla. Z njim sta bila privedena tudi trgovski potnik Avgust Punčič in rudar Jožef Punčič, ki sta v Belgradu skrivala Krautwaschla. Anton Krautvvaschel je tip mednarodnega vlomilca, ki daleč prekaša zloglasnega in sedaj že pokojnega vlomilca Alojzija Horvata, ki ga ni držala nobena ječa, nobeni okovi, da ne bi pobegnil, niti blagajna, katero ne bi navrtal. Krautwaschel je zagrešil številne vlome v Nemčiji in na Madžarskem, pa je vedno pobegnil iz zapora, pobegnil je tudi iz novosadskega zapora, ko so ga prijeli v Subotici in prepeljali v Novi Sad. V začetku novembra je Krautvvaschl prišel v Mitrovico z namenom, da bo vlomil v kak denarni zavod. Najprej je pregledal položaj v podružnici Prve hrvatske štedicnice, pa je videl, da bi tam težijo vlomil, ker je zavod v središču mesta in so vse pisarne celo noč razsvetljene. Nato je našel drugi denarni zavod: podružnico Srbske banke. Nerodno pa je bi o, ker ni znal brati cirilice. V zgradbi Srbske banke je namreč poleg več trgovin tudi menjalnica s trafiko Ivana Živanoviča, poslovni prostori banke 60 pa v prvem nadstrooju. Krautwaschl je videl v menjalnici številne uradnike, veliko Wertheimovo blagajno in razne bankovce ter dukate v izložbi in je mislil, da je to Srbska banka. Zato je skozi klet vlomil v menjalnico, navrtal blagajno in odnesel zlatnine, dukate, tuje valute in gotovine v skupni vrednosti 67.000 dinarjev. Sedaj priznava, da se je zmotil, ker bi za tako »neznatno vsoto« ne žrtvoval toliko truda. Kar je izpod 100.000 dinarjev, je zanj premalo. Policisti, ki so prijeli Krautwaschla, bodo dobili od lastnika menjalnice 5000 dinarjev nagrade. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« Gledališče Drama: petek, 13. dec. ob 15: »Razvalina življenja«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. — Sobota, 14. dec. »Cigani«. Izven. — Nedelja, 15. dec. ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 16. dec.: Zaprto. — Torek, 17. dec.: (Gostovanje Drame v Celju: Romeo in Julija.) Opera: Petek, 13. dec.: »Friderika«. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. — Sobota, 14. dec.: »Carmen«. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. — Nedelja, 15. dec. ob 15: »Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene. Ob 20 »Friderika«. Izven. Gostovanje tenorista J. Gostiča. Ponedeljek, 16. dec.. Zaprto. Rokodelski oder V Rokodelskem domu bo v nedeljo 15. t m. ob petih popoldne predstava lepe božične igre »Peterčkove jjoslednje sanje«. Oskrbite si vstopnice že v predprodaji. Radio Ljubljana Petek. 13. decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Pojdimo v Rute (g. Miroslav Demšar) — 12 Slovenske pesmice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila, — 14.10 Tujskoprometni pregled: Pohorje — zimski raj — 18 Ženska ura: Božična darila za male in velike — 18.20 Fibich: Šarka, fantazija (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Nevarnosti v planinah (g. Janez Kveder) 20 Ura skladatelja Petra Jereba: Uvodna beseda (g. Albin Lajovec). Koncert Radijskega komornega zbora — 21 Koncert Rad. orkestra — 22 Napovedi, poročila —, 22.15 V oddih (plošče). Drugi programi Petek, 13. decembra: 20.15 Simf. konc. — Zagreb: 21 Mozartova opera. — Bratislava: 18.40 Zab. glasba. — Praga: 18.20 Večerni konc. — Sofija: 19.50 Puccinijeva opera »Tosca«. — Bero-miinster: 20 Saint-Saensova opera »Samson in Da-lila«. — Budimpešta: 19.35 Filh. konc. — Bukarešta: 19.30 Massenetova opera »Manon Lescaut«. — Stockholm: 21.20 Sibeliusove skladbe. — Ital. postaje: 19 50 Veseloigra. — Sottens: 20 Valčki. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 — Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Vič. Prosvetno društvo priredi v petek 13, decembra ob 8 zvečer prosvetni večer. Na sporedu tudi film o fantovskem taboru v Ljubljani. Sestanki Občni zbor »Jegličevega akademskega doma« Odbor društva »Jegličev akademski dom« javlja, da se bo vršil II. redni občni zbor v petek, dne 20. decembra t. 1. ob 6 zvečer v Jegličevem akademskem domu, Novi trg 4 (prva soba, pritličje desno). Dnevni red občnega zbora je nabit v domu. Odbor. Naše dijaštvo AKD »VEDA« bo imela drevi ob 8 svoj redni članski sestanek s predavanjem. SKAD Danica ima drevi ob 8 redni članski sestanek s predavanjem g. dr. Alojzija Odarja o »V silabu obsojenih pravnih zmotah« AKD Pravda ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Predava tovariš Pravdar: Načrtno gospodarstvo. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. * Družinski prepir zahteval petnajst smrtnih žrtev. V vasi Grdovac pri Podujevu so bili pred ....................____ — kratkim ponoči v spanju ustreljeni kmetje Braim svojem skladišču mestnemu županstvu na brezplač- • Selimovič, Meftar Memetovič in Muslija Kadrtlo- , . -„„„„ , . , , .------.. t-----f.*— vič. Orožniki so začeli z obsežno preiskavo.. Sled je peljala " vas Vranje Dol Tam je bila javna tajnost, da živi družina Muslije že eno leto v krvni osveti z družino Ljatif Abedinovič v Vranju. Postava krvne osvete je neizprosna in je v družinah Muslije in Ljatila zahtevala doslej že petnajst smrtnih žitev. Orožniki so se podali v Lja-tifovo hišo Ljatif je brez oklevanja priznal, da je zagrešil umore. V njegovem spremstvu sla bila tudi njegova sorodnika Abdija Zeimulovič in Ujup Aliajovič Orožniki so vse tri aretirali in izročili okrožnem usodišču v Prištini. no razpolago 50 000 kg drv, katera naj se brezplačno razdele med najsiromašnejše in podpore vredne Zagrebčane. Drva bodo v najkrajšen času razdeljena siromakom. * Osjek brez žita. Na mestnem županstvu v Osjeku je bila te dni konferenca, na kateri je bilo ugotovljeno, da v Osjeku sploh ni več žita, s katerim bi se moglo razpolagati za potrebe 06ješkega prebivalstva, ker je Pogod rekviriral vse razpoložljive količine žita, ki se bo izvozilo iz Osjeka. Vsi poskusi mestnega županstva, da bi ostalo to žito v Osjeku, so bili zastonj. Zato je bilo mestno župan- pri št, Petru pri Novem wmlw bo kmalu pojasnjen JčcbJj jpttiwAbe? Bil sem na obisku pri neki revni, zapuščeni družini. Med pogovorom mi je izstradana mati tole pripovedovala: »Hčerko imam, ki je do sedaj služila pri nekem gospodu, ki z vso družino krasno živi in je, kakor pravite učeni gospodje, komunist. Plačeval ji je mesečno 100 din brez kosila in večerje, le dva skromna prigrizka je dobila na dan. Povrhu vsega jo je oviral pri opravljanju verskih dolžnosti in se norčeval iz njih. Morala sem vse to potrpeti, ker ji nisem mogla dobiti druge službe. Bolje nekaj, kakor nič.* Med tem žalostnim pogovorom je vstopil neki revež. Gluhonem je bil; kar stisnilo me je pri duši, ko sem videl, da je začel delili kruh, ki ga je imel po žepih, med lačne otroke. In kar padla je vame misel: kakšno nasprotje! Gospod — komunist, ki bi moral načeloma biti brat vsem, izmozgava ubogo dekle telesno in duševno, tu pa revež lomi kruh revežu. Ali bi ne zaslužili laki gospodje enako kazen, kakor navijalci cen? Dvomesečno bivanje v največji revščini, da. bi stopili malo bolj v stik. z ljudstvom, za katero se laku »borijo*. Kaj pravt.e. I Dodatno k naši tozadevni novici v ponedeljkovem »Slov. domu« in torkovem »Slovencu« nam poročajo iz Št. Petra še naslednje: Naša hranilnica in posojilnica, ki je bila njena blagajna izropana v noči od 7. na 8. t. m., ima svoje poslovne prostore v tukajšnjem župnišču in sicer v pritlični sobi tik ob banovinski cesti. Vlomilci so prišli po cesti od Novega mesta. Pri-šedši v Št. Peter, so krenili pod farovški kozolec. To se je dalo jasno spoznati po stopinjah v snegu, kakor tudi to, da so bili trije. Pod kozolcem so si postlalii z ajdovico in na nji ležeči čakali ugodnega trenutka. Ob 11 so služkinje v pritličju župnišča končale svoje delo, pol ure kasneje je ugasnila luč v župnikovi sobi v I. nadstropju. Zdaj je prišel trenutek za zlikovce. Vzeli so dva močna lesena droga in kratke lestve pa hajdii pod okno hranil-ničtrih prostorov. Prav nič jih ni vznemirjalo, da je v veži župnišča vso noč gorela električna luč, ki je sijala tudi ven. Vsaj eden izmed vlomilcev je moral biti domačin, ki je prav dobro poznal prostore v župnišču. Poznati ga je moral tudi farovški pes, ki je izredno hud, tokrat pa skoraj ni bilo glasu od njega. Očividno je ta tovariš stražil na dvoriščni strani župnišča in miril psa. O polnoči pa je pes naenkrat divje zalajal, stražeči tat je kriknil m zbežal k tovarišema pod okno. Na pasje lajanje je skoči! iz konjskega hleva hlapec oborožen z gnojnimi vilami. Na dvoriščni strani župnišča ni bilo nikogar, pač pa je videl od nasprotne strani po cesti od župnišča prihajati tri moške proti Novemu mestu. Ti eo čez nekaj časa, kakor je bilo spet spoznati iz stopinj v snegu, drugič krenili pod farovški kozolec. Ko je postalo v župnišču mirno, so šli lopovi nadaljevat započeto delo. Eden je spet kratkočasili psa, druga dva sta nasilno pripravila skozi zamreženo okno vlomilcu prostor do blagajne. Ko jo je s »svinjsko nogo« prerezal, je vzel iz tresorja skra-njeno gotovino v znesku 16.590.75 din. Pripominjamo, da je bila hranilnica zavarovana zoper vlom. Ko so v župnišču vstali, so takoj opazili razdejanje. Poklicani domači orožniki so ugotovili dejanski položaj ter so šli z izredno požrtvovalnostjo takoj na delo. V ponedeljek je poslala ljubljanska policija k nam svojega strokovnjaka, ki je posnel nekaj izrazitih prstnih odtisov. Naši orožniki so pod vodstvom skrbnega komandirja g. Do-linarja z vso vnemo brez oddiha kakor v nedeljo tako tudi v ponedeljek in torek zasledovali zločince. Njihovo neugnano prizadevanje ni ostalo brez uspeha. 2e v torek zvečer so aretirali dva osumljenca ter ju izročili okrožnemu sodišču v Novem mestu. Eden izmed njiju je 34 let star brezposeln ključavničar. Ta je že presedel dve leti v ječi, ker je pred 7 leti na cesti oropal nekega krošnjarja. Drugi aretiranec je prejšnjega nečak, ki se uči mizarstva v št. Petru v najbližji bližini župnišča. Upamo, da se bo našim neutrudnim orožnikom posrečilo grdi zločin docela razgaliti. Dostaviti moramo, da v zasledovanju vlomilcev s tukajšnjimi orožniki enako pohvalno sodelujejo tudi novomeški orožniki. Anekdota Marko se je odpravil na pot v Dubrovnik. Zena mu je dala na pot steklenico slivovke. Ko sta se na postaji poslavljala, ga je prosila: »Obljubi mi, Marko, da je ne boš poskusil pred Sarajevom!« »Obljubljam.« »Prav, Marko.« Ko se vlak oddaljuje, Marko še enkrat zamahne z roko v pozdrav, nato pa se hitro obrne k steklenici s slivovko. Ko je odmotaval papir, je padel na tla majhen listič, na katerem je spoznal pisavo svoje žene. In Marko bere: »Marko, Marko, kaj si mi pred petimi minutami obljubil! Kje si ti in kje je Sarajevo?« , speciaiitete »Neptun" tunina (Thunfisch) je posebna delikatesa v izredno iinem olja Proizvodi največjih domačih tovarn sardin »NEPTUN« d. d. — Split Idila iz Konga. »Ne boj se, mamica, odrezal si bom samo rnal košček od kače.« f^l DUBDAM4 Božična in novoletna voščila za z.msko pomoč Nj. kr. Vis. kneginja Olga je lani in letos povabila vsa mesta kraljevine Jugoslavije in vse drugo prebivalstvo revežem na pomoč za olajšanje zimskih tegob. Ljubljanski odbor za zimsko pomoč se tudi letos trudi, da bi iz najrazličnejših virov zbral čim največ prispevkov, ki bi mu omogočili čim največjo zimsko pomoč ljubljanskim revežem. Naša dobrosrčna javnost bo gotovo z veseljem sprejela vest, da so dobrotniki ljubljanskih revežev v ta namen v nekaj tednih podarili že okrog 300.000 din, seveda se bo pa ta znesek prav naglo ne le povečal, temveč tudi pomnožil. Vsa ljubljanska društva so naprošena za prireditve v prid zimski pomoči in je že tudi bilo nekaj takih prireditev, gotovo pa tudi druge organizacije ne liodo pozabile na ta način dokazati svoje srčne kulture. Posebno se mladina pripravlja, da bi na akademijah pokazala svoje dobro srce mestnim revežem, pa tudi plesalci in prireditelji plesov ne smejo pozabiti na reveže. O božiču naj se pa prav vse prebivalstvo spominja svoje dolžnosti do revnega bližnjega, zlasti naj pa vošči božične in novoletne praznike samo z razglednicami, ki jih je izdal ljubljanski odbor za zimsko pomoč. Na razglednici je ljubek prizor božične igrice, ki 90 jo lani igrali varovanci mestnega otroškega prehodnega doma v stari cukrarni. Kdor j>ogleda tega ljubkega Jezuščka med angelci in hvaležnimi otroci, ne more verjeti, da so to tisti otroci, ki so nekdaj zapuščeni in zanemarjeni Ljubljančane nadlegovali s prodajanjem in prosjačenjem. Tako so se varovanci otroškega prehodnega doma zahvalili svojim dobrotnikom in z razglednico naj sedaj opominjajo najširšo javnost na njeno dolžnost za reveže, svetu naj pa ta razglednica pokaže, s kako velikim uspehom Ljubljana pomaga revni mladini. Kakor so se Ljubljančani že pred več ko 100 leti v prid revežem odkupovali od božičnih in novoletnih voščil ter v znamenje teh odkupnin dobivali lepo opremljene izkaznice, tako naj tudi letos ne bo nobenega Ljubljančana, ki bi božičnih praznikov in Novega leta ne voščil z razglednicami odbora za zimsko pomoč. Vsaj to najmanjšo socialno dolžnost mora izpolniti sleherni prebivalec našega 'mesta, da bo voščil božične praznike in Novo leto z razglednicami v prid zimske pomoči. Razpečevale jih bodo predvsem trafike in trgovine s papirjem. PROSLAVA 500 LETNICE GUTENBERGA V soboto dne 14. decembra ob 20. url v frančiškanski dvorani v LJubljani ODLIČEN SPORED Zborovsko In »olopetje, recitacije, govor, glasba, dramatski prikaz Vabimo vso iavnost, da obiičo pomembno kulturno manifestacijo in zanimivo prireditev Vstopnina: sedeži pe 12, 10, 8 In 6 din; stojišča po 4 din 1 Zvezde žarijo najlepše na jesenskem nebu. Marsikdo zvedavo gleda ta ogromna nebesna telesa, ki nas obdajajo. Malokomu pa je dano, da bi prodrl globlje v gibanje zvezd. Zato je primerno, da priredi Prosvetna zveza danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani predavanje, v katerem nas bo strokovnjak g. prof. šušteršič seznanil z našim zvezdnatim nebom. Njegove besede bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vabimo zlasti dijaško mladino, ker ima sedaj priliko seznaniti se z zvezdnatim nebom. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfili-goj. Vstopnina po 3, 2 din, za dijake 1 din. 1 Božično gospodinjsko razstavo priredi ženski odsek Šentpetereke prosvete v nedeljo, 15. decembra v društveni dvorani poleg Šentpeterske cerkve. Razstava bo odprta od 7 zjutraj do 17 popoldne. Izvrstno rumovo kompozicijo in 35 vrst liker-skili esenc za domačo pripravo ruma in likerjev priooroča drogerija Greuorič, kr. dvorni dobavitelj, L'ubliana, Prešernova ulica 5. 1 Kaj je ženska, vam pove Mlakarjeva igra »Vragova smola«. Igrale jo bodo dijakinje v nedeljo, 15. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, v prid ubogih učenk na uršulinskih šolah v Ljubljani. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju. 1 Putnikov prvi letošnji smučarski izlet v nedeljo na Kurešček. 1 Namesto venca ob smrti blagopokojnega dr. Pavla Krajca je daroval g. Leo Souvan 6en. Društvu slepih 200 din, za kar 6e mu društvo iskreno zahvaljuje. 1 Trnovska Vincencijeva konferenca se iskreno zahvaljuje g. Krvini Ivanu, poslovodju in občinskemu svetniku, za 100 din, ki jih je naklonil konferenci mesto venca na grob gospe Frančiška Hardorfer. Bog povrnil 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-.TOSEF« grenčice. 1 Gledališkim obiskovalcem dobro znana al-llstka Elza Karlovčeva bo pela partijo Carmen v Bizetovi operi »Carmen«. Ta opera je najkrepkej-ša francoska odrska umetnina, polnega živega rea- -i V1-."'1 $ m * »S.N^S < SS % i' ' vi W Vrhovni poveljnik angleških čet v Egiptu, general .n a v e 11 (levo), v razgovoru s francoskim generalom W o y g a n d o m. lizma, življenjskega utripa in temperamentne blesteče glasbe. Dejanje je posneto po znani P. M6-rimčejevi noveli in slika življenje med španskimi cigani, tihotapci in vojaki, sredi katerih se razvija svojevrstna ljubavna tragedija narednika Josčja in prelepe Carmen. Naslovno partijo bo pela kot gost Karlovčeva, tenorsko Franci, sopransko Ribičeva in baritonsko Janko. Dirigent: dr. Švara. Insce-nacija: inž. Franzova. Koreografa sta: inž. Golovin to B. Pilato. H Kino Kode/jevo te/.4i-64 Danes in jutri ob 20. uri Veličastni glasbeni velefilm oh 100 letnici rojstva največjega slovanskega komponista P. Čajkovskega Simfonija iivljenja Žarah Leander, Hans Siiivve, Marika Riikk Najboljši evropski simfonični orkester izvaja poieg drugih mojsterskih tudi čarobni valček iz opere „Evgenij Unjegin". Za dodatek pa intere^antna kriminalna afera Charlie Chan na Olimpijadi Warner Oland — Kaiharine de Mille 1 Jutranje halje: Kamičnik, Nebotičnik. 1 Komična opera »Vesele žene Windsorske« je umetnina skladatelja Otta Nicolaija. Delo je komič-no-fantastično in ima tri dejanja. Libreto je posnet po Shakespeareju, napravil ga je H. S. Mo-senthal. Godi se v Windsorju v l7. stoletju. Krstna predstava opere je bila leta 1849. v Berlinu in je imela prodoren uspeh. Ostala je vse do danes na sporedu evropskih gledališč, kar je dokaz za kakovost dela. — Zaradi obolelosti Modesta Sau- cina je premiera preložena na sredo, 18. t. m. 1 K umetniško dovršenemu filmu »Kesigna- cija«. Ljubljansko občinstvo že dolgo ni videlo priljubljenega filmtkega igralca Charles Boyer-ja. V vlogi, ki jo je prevzel v filmu »Resignacija«, podaja z umetniško dovršenostjo tragično usodo slavnega klavirskega virtuoza, katerega žena je umobolna Nu njegovo življenjsko pot stopi mladenka, ki jo predstavlja lepa Irena Dunne. Drug v drugemu vidita vrhunec svoje sreče, kateri se pa ona odreče. Charles Boyer, klavirski umetnik, podaja tragedijo svojeg* življenja v izvajanju veličastnih klavirskih in orgelskih Kompozicij. 1 Poleuovka, namočena, Fr. Kitam, Kongresni trg 8. 1 Prevejan tat blaga prijet. Ljubljanska policija je te dni prijela 35 letnega parketaria F. Šuštarja, ki je doma iz kamniško okolice. Šuštar se je brez prave zaposlitve potepal že po vsej državi, kjer je izkušat živeti kot kvartopirec in brezposeln potepuh, pri čemer ni imel strahu pred tatvinami. Pred mesecem jo prišel v Ljubljano in najprej vlomil v izložebuo omaro trgovine Olup na Starem trgu. Kmalu zatem pa je iz veže trgovine Vlaj v \Volfovi ulici odnesel dve bali manfakturnega blaga, vredni 15.000 din. Policija ga je prijela in posrečilo se ji je, da je večino ukradenega blaga našla v skrivališčih, kjer ga je pustil Šuštar. Le nekaj blaga se je Šuštarju fiosrečilo razprodati. 1 Nove tržnice bodo kmalu začeli pokrivati. Včeraj so začeli nad prvo skupino tržnic ob Po-gačarjevem trgu sestavljati strešno ogrodje. Po nekaj dnevih bo nad prvo skupino strešno ogrodje že postavljeno, nakar bodo takoj pokrili streho z velikimi in lično izdelanimi beton, strešniki, podobnimi strešnikom, s katerimi je pokrita cerkev na Barju. S šempetrskegu nasipa po pogled na to streho, zlasti v soncu nadvse zanimiv. Posebno lepa bo streha, če bo nanjo zapadlo še malo snega. Poročeni ženitbeni slepar obsojen Maribor, 12. decembra. Danes se je pred mariborskim okrožnim sodiščem končala razprava proti 42 letnemu kurjaču Ivanu Kaufmanu iz Maribora, ki se je, čeprav je bil že poročen, hotel na raznih krajih ženiti. Kaufman je dalje časa živel v Murski Soboti. Tam se je seznanil leta 1930 z Rozo Rafael. Četudi je bil oženjen in imel otroke, ji je natvezil, da je še prost in jo je tako spravil, da je začela z njim razmerje. Konec leta 1930 je Rafaelova odšla v Francijo na sezonsko delo. Imela je v svojega »zaročenca« popolno zaupanje in je verjela, da jo bo po povratku iz Francije poročil. Domenila sta se, da mu bo iz Francije pošiljala ves zasluženi denar, katerega bo on pri nas nalagal v hranilnico, tako da bosta imela nekaj prihrankov za poroko. Ze meseca decembra 1936 je Rafaela Kaufmanu poslala prvo pošiljko denarja. On ji je takoj sporočil, da je moral sicer denar porabiti za sobe, da pa ji ga bo pošteno vrnil, obenem pa ji je priporočal, naj mu le še pridno pošilja denar, naj bo tam varčna, češ, da bosta za poroko in za zakonsko življenje rabila te prihranke. Ona mu je res sproti pošiljala vse, hranila je, kolikor se je dalo, on pa ji je v pismih razlagal svojo vročo ljubezen in željo, da bi se čimprej poročila. Na dolgo in široko ji je popisoval, kako se pripravlja na zakon, kako da je že kupil za njen denar parcelo z vrtom, na kateri že gradi hišico, kjer bosta kot mož in žena skupaj živela. Rafaelova je varčevala in si pritrgovala in čakala, da bo hišica dograjena in da jo zaročenec pokliče iz Francije. Tedaj pa je prišlo usodno pismo, katerega ji je nekdo od doma poslal. V njem ji je sporočil, da je njen zaročenec v resnici poročen in oče otrok, hišica, katero zida z njenim denarjem, pa je last njegove žene. Vsa obupana je Rafaelova šla s Kaufmanovimi pismi na naš konzulat v Franciji in prosila, da se vsa zadeva preišče. Res so naše oblasti uvedle preiskavo, ki je Kaufniana spravila pred sodišče. Mož se zagovarja, da se je hotel od svoje žene ločiti in se poročiti z Rafaelovo ter da je z denarjem, ki mu ga je poslala Rafaelova, res kupil parcelo in zidal hišico. Pokopalo pa ga je pričevanje njegove žene, ki pravi, da je mož prvovrsten ženskar. Žena je dalje izpovedala, da je imel razmerje z mnogimi ženskami. Ima tudi štiri nezakonske otroke, in sicer vsakega z drugo. Z ženo živita ločeno, vendar ločilev ni sodno izrečena. Parcelo je v resnici kupila žena, on pa je k parceli prispeval le 200 din. Očividno je ves denar, ki ga je prejemal iz Francije, sam zapravil. Prva razprava je bila 26. februarja letošnjega leta, pa so jo takrat preložili, ker so hoteli zaslišati tudi Rafaelovo, ki je Kaufmanu poslala vsega skupaj blizu 10.000 din. Pri današnji razpravi je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni in na dve leti izgube častnih pravic. * m Praktičnii učiteljski izpiti pred komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru se bodo začeli 6. febr. 1941. Učiteljski pripravniki in pripravnice, ki nameravajo opravljati izpit v februarju, naj vlože prošnje že pred božičem, da bodo te pravočasno prispele h komisiji v Mariboru. m PKN vabi vse katoliško nameščenko in vse članice dekliških krožkov na duhovno obnovo dne 15. decembra ob pol osmih zjutraj pri oo. jezuitih. m Kongregacija gospodov ima drevi ob osmih sestanek. in Cene mleku na mariborskem trgu. Mariborske gospodinje težko razumejo razmere, ki vladajo na mariborskem trgu, kolikor se tiče cene mleku. Okoliške kmetice prodajajo na trgu mleko po 2.50 din, razne prekupčevalke pa po 3.50 dinarjev, torej za cel dinar dražje. Pravijo, da te prekupčevalke čakajo na dohodih v mesto in tam od kmetic pokupijo mleko, ki ga potem prodajajo na trgu za 1 din dražje. Tako dviganje cen bi bilo treba energično zatreti. m Prva žrtev smučanja. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 12 letnega posestniškega sina E. Goričana iz Zinžata, ki si je pri smučanju zlomil nogo. , m Drag smaragd je izgubila. Belgrajčanka Mara Savičeva je v Mariboru s svojega prstana izgubila smaragd, ki ga ceni na 10 do 15.000 din. m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla gdč. Marija Gajček. Njen pogreb bo danes popoldne ob treh iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Članice Kršč. ženske zveze in kongreganistinje vabljene, da se udeležijo pogreba. ni Smrt na tračnicah. Pri premikanju tovornega vlaka se je na postaji Sv. Lovrenc na Pohorju dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal zavirač drž. železnic Ivan Plibcršek. doma iz Radvanja pri Mariboru. Mož je po nesreči padel pod kolesa, ki so ga do smrti povozila. Pokojnik je bil vesten uslužbenec in dober tovariš. Nai v miru počiva, sorodnikom naše sožaliel m Salonski vagon za predsednika turške republike. Včeraj je iz Nemčije preko Maribora bil poslan najmodernejši salonski vagon za predsednika turške republike Izmeta Inenija. S salonskim vozom je bila tudi lokomotiva, o kateri pravijo, da je najmodernejši izdelek iz te stroke. Oboje je izdelala nemška tvornica vagonov v Kasselu. V teh tvornicah imajo v delu še 30 lokomotiv za Turčijo. ni Božični šahovski turnir. V sredo zvečer se je odigralo 2. kolo božičnega šahovskega turnirja. Babič je premagal Vidoviča, Mišura Marvina, prot. Stipan Kusterja. Partiji Čertalič-Lohkov in Gerželj-Knehtl sla ostali remis, partija Kukovec-Marotti pa je bila prekinjena. 3. kolo bo odigrano danes zvečer ob osmih. m V življenjski nevarnosti sredi Drave. K tej notici, ki smo jo objavili v našem listu dne 6. decembra t. 1.. nam brodnik Ivan Veber sporoča, da našo poročilo ni točno, čoln je bil nov in ni propuščal vode. Radi narasle Drave je čoln bil potegnjen iz vode. Ko so ga trije potniki prišli prosit, da bi jih prepeljal čez Dravo, so morali vsi štirje čoln najprej spraviti v vodo. Pri tem opravku pa se je čoln nekoliko pokvaril, kar je imelo za r>osledioo, da je brodnika veslo skoraj vrglo v vodo. ker jo sprednji del čolna prenaglo potegnilo v tok Drave. To ga je prisililo, da je skočil nazaj na breg. Ni torej skočil v vodo in plaval na breg, kakor smo poročali. Potnikom je narečal, naj veslo obrnejo, česar si pa niso upali storiti in so rajši pustili, da je voda nesla čoln na drugi breg. Končno brodnik sjioroča, da vožnja čez Dravo ni bila življenjsko nevarna, ker čoln ni puščal vode in ker je brod obratoval tudi že pri bolj narasli Dravi, pa še nikdar ni grozila kaka nesreča. Gledalce Petek. 13. decembra: Zaprto. Sobota, 14. decembra, ob 20: ->Ples v maskah«. Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Angleški maršal Boyd Owon Tiidor v italijanskem ujetništvu. Kako«.- jc znano, jc bil določen za poveljnika angleških letalskih sil v Egiptu, pa sc jc moral z letalom spustiti na Sicilijo, kjer so ga Italijani ujeli. Limbuš pri Mariboru Limbuški šolarji uprizorijo dne 15. decembra t. 1. ob 15. v šolski telovadnici Kunčičevo mladinsko igro »Triglavska roža« v prid svoji božičnici. Podprite s svo)im obiskom to akcijo, mali umetniki pa vam bodo nudili obilo duševnega užitka. • Sv. Jurij ob Taboru Umrl je v 27 letu starosti Leopold B r g 1 e z, vulgo Martinkov Polde. Pokojni je bil dober fant in se je zlasti pridno udejstvoval pri cerkvenem zboru. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega 6e je udeležilo veliko število ljudi. Cerkveni pevci so 6vojemu zvestemu članu zapeli v cerkvi in na pokopališču. Marijanska akademija 8. decembra v Katoliškem domu je prav lepo izpadla. Vse točke eo bile dobro naštudirane. Velika zasluga za tako lepo aka. demijo gre naši učiteljici gdč. Motohovi, ki 6e je s pripravami veliko trudila. Tudi fantje so se prav dobro odrezali. Samarijanski tečaj je v šoli vsak ponedeljek ob štirih popoldne, katerega obiskuje veliko število deklet in žen. Na tečaju predava banovinski zdravnik dr. Edvard Šerko. Tečaj bo trajal do spomladi. Mežica Prcdavanjo o raku. Mežiška dolina ss lahko postavi, kar se tiče borbo proti raku. Društvo za pobijanje raka je priredilo tri predavanja. V Mežici je bilo v nedeljo ob 11 dopoldne predavanje. Predaval je asistent dr. Novak iz Ljubljane. Kar nam je povedal, je bilo zelo poučno. Posebno nazorno smo s pomočjo skioptičnih slik videli, kako grozen je rak. Videli smo seveda največ primerov kožnega raka. Koliko ljudi predolgo odlaša z zdravljenjem I Amhroževanjc. Znano je, da je sv. Ambrož zavetnik čebelarjev. Omenja ga tudi Janša v svojem nauku o čebelarstvu Naše čebelarsko društvo v Mežici je dosedaj bolj spalo. Letos jo pa tudi mežiška čebelica bolj pridno rojila. V prijateljskem sestanku 7. decembra pri g. Stoparju so se menili o vsem dobrem in slabem, ki ga prinaša čebelica. Pridelujejo pri nas čebele smrekov med, ki je eden najboljših. CELJE žalostni dogodki na Polzeli pred sodiščem Veliki senat okrožnega sodišča v Celju je razpravljal včeraj dopoldne pod predsedstvom s. o. s. g. Cepudra žalostna dogodka, ki sta se pripetila pozno zvečer 22. septembra na banovinski cesti v Parižljab pri Braslovčah in 27. oktobra v Cajhnovi gostilni na Polzeli. O prvem dogodku smo v našem listu že obširno poročali Posestnik, gostilničar in mesar 32 letni Cimperman Alojzij iz Polzele se je peljal usodnega večera z vozom po banovinski cesti skozi Parižlje. V Braslovčah se je Cimperman nekoliko zamudil s Canjkom Francem, tako da ju je prehitela noč in sta se vračala v trdi temi z eno-vprežnini kolesljem domov v Polzelo. Na znanem klancu sta se pripeljala z nasprotne strani Drev Slavko s tovarišem Frankovičem Milošem. Ker nista imela luči, prav tako tudi ne Cimperman, ki je sicer vozil po desni strani, je Drev treščil v voz s tako silo, da mu je oje predrlo prsni koš in je na mestu izdihnil. Frankovič si je pri padcu pretresel možgane in bil dva dni nezavesten v celjski bolnišnici. Sunek je bil silen in je pri tej nesreči vrglo Canjka in Cimpermana z voza, konj pa je zdirjal v Polče, kjer so ga šele drugi dan našli. Zaradi te nesreče je državno tožilstvo obtožilo Cimpermana v smislu § 178 II. še bolj tragičen dogodek se je odigral 27. oktobra zvečer v Cajhnovi gostilni. Cimperman je šel v nedeljo popoldne s svojim mesarskim pomočnikom Bratcem Antonom v Glinje zaradi nakupa krave. Ustavila sta se v več gostilnah in popila več čajev in nekaj vina. Domov sta se vrnila šele proti večeru. Iz domače goslilne sta odšla oba še v Cajh-novo gostilno. V gostilni je prišlo do prerekanja, da se je Cimperman razburil in v vinjenosti začel metati steklenice. Ko so Ciinpermanu vzeli stol, je rekel navzočim, naj se odstranijo, nato pa je začel streljati v tla^ vendar so ga umirili in sta se nato z Bratcem vrnila še v domačo gostilno. Bilo je okrog 10. ponoči. Cimperman se je začel doma ponovno razburjati in očital je svojemu pomočniku, zakaj mu ni pomagal pri Cajhnu. V prepiru je dal Bralcu zaušnico. Cimpeinian je nato izstrelil še dva strela, okrog 11. pa še tretjega, ki Je zadel Bratca, da se je opotekel in se zgrudil mrtev. Cimperman je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da ni bil duha prisoten, da je bil vinjen in da je bil to le nesrečen slučaj. Cinipermanov zagovornik dr. Voršič Alojzij je v obširnem zagovoru navajal številne olajšilne okolnosti in zavračal obtožbo. ki je predlagala obsodbo po § 167. ter prepričevalno dokazoval, da do tega nesrečnega dogodka gotovo ne bi prišlo, če ne bi bil Cimperman v takem duševnem razpoloženju, ker bi takega dejanja v neskaljeni zavesti gotovo ne izvršil. Ciniperman je bil obenem tudi močno vinjen. Zaradi prvega nesrečnega dogodka je važno dejstvo, da sta vozila motorista brez luči in brez dovolila, Cimperman in Canjko pa po desni strani. Senat je po polurnem posvetovanju razglasil razsodbo, po kateri je bil Cimperman obsojen na eno leto in 6 mesecev strogega zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in plačilo povpreč-nine 1000 din, na plačilo 2000 din za pogrebne stroške, dočim se ostali zahtevki zavračajo na pot civilne pravde. Dr. Monz Kunsi specialist za zobe in usta — je o t v o r i 1 svojo prakso v Celju, Aleksandrov trg št. 6-1. c Gostovanje ljubljanske Drame v Celju. V torek, dne 17. decembra bo gostovala ljubljanska Drama s Shakespeareovo žaloigro »Romea in Julija«. To je tragedija dveh mladih ljud<, ki postaneta žrtvi usodnega sovraštva med niunima rodbinama. Ta igra je poetična umetnina Shakespeara, v kateri je pokazal moč ljubezni, ki 6e odlikuje 6 čudovitimi liričnimi in močnimi dramatičnimi prizori. Novi prevod je delo Otona Zupančiča. Zrežiral ga je dr Bratko Kreft. Scerreko glasbo je komponiral komponist dirigent D Zebre. Načrte za inscenacijo pa je napravil inž. E. Franz. V naslovnih vlogah bosta nastopila; Jan in Levarjeva, v glavnih pa: Nablocka. Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Lipah, Kralj, Sever. Presctnik, Skrbinšck, Peček, Gregorin in drugi. Opozarjamo p. n. Celjane na začetek, ki bo ob 19. uri in to z ozirom na povratek ansambla z zadnjim vlakom iz Celja. c »Slovenčev« koledar še lahko naročite v podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov trg 6. Naročnik« ga dobe po 18 din. c Zlata nedelja in sveti večer. Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča svoje članstvo in občinstvo, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo, 22. decembra odprte od pol & zjutraj do Dol 13 Na 6v večer, 24. decembra pa morajo biti trgovine na debelo in njihove pisarne 'zaprte ves popoldan, ostale trgovine pa bodo zaprte od 17 dalje, medtem, ko smejo trgovine z delika-tesami obratovati do 19 c Frančiškov! križarji nrirede v nedeljo, 15. decembra v dvorani okoliške šole igro »Mašna strežnika.« c Celjska policija je izvršila včeraj racijo in prijela več lahkoživk in potepuhov, katere je poslala ali v bolnišnico, nekaj pa v domovinske ob. čine. KULTURNI OBZORNIK Rdeče mreže Konzorcij Za resnico je sedaj v lični knjižici na lepem papirju izdal svetovno priznano knjigo J. Baker NVhiteja, še dopolnjeno in popravljeno po raznih izdajah, kakor jih je izdala v zadnjih letih Mednarodna zveza proti Ul. internacionali, ali razumljivejše: mednarodna protiboljševiika zveza. Je to neke vrste protiboljševiški katekizem, ki naj do podrobnosti ter dokumentarno pokaže vse-tu, kako je organizirana Ul. komunistična interna-cionala ter kako posluje, pripravljajoč svetovno socialno revolucijo. Ta internacionala je namre — kot pravi angleški uvod — »bistvena razdiralna revolucionarna sila, ki razjeda notranjščino, skuša gojiti nezadovoljstvo, sejati seme razprtij v industriji in zrahljati našo narodno varnost. Voditelji komunistične stranke so samo številke v svetovni zaroti, toda uslužne in ubogljive številke, ki imajo na razpolago obilna denarna sredstva; zato moramo zelo paziti nanje, čeprav samo zato, ker so del svetovne zarote in moramo njihovemu snovanju in delavnosti brez nehanja nasprotovati. To pa je ravno namen knjige: pokazati komunizem kot razdiralno svetovno silo. Vse gradivo se opira na izvlečke uradnih listin komunsitične interna-cionale in komunistične stranke. Komunisti se če-sto pritožujejo, da ljudje napačno opisujejo. Za tole knjigo ta pritožba ne more veljati, ker je knjiga dokumentirana do zadnje besede.« in res: knjiga navaja vedno s citati metode komunistične internacionale ter tako prikazuje bralcu prakso komunizma v pripravljanju svetovne revolucije; prikazuje tiste »rdeče mreže«, ki se iz centrale v Moskvi pletejo čez ves svet in povsod rahljajo red in mir, pripravljajoč tla za revolucijo. Tako kaže knjiga v prvem delu organizacijo kominterne ter njeno zvezo z vlado in stranko, njene pomožne internacionale (Komsomol, žensko internacionalo, Sportinterna, Brezbožnike, Rdeča pomoč,, esperantska internacionala, Profin-terna, Svetovni odbor proti vojni in fašizmu itd.), ter način njihovega delovanja. Drugo poglavje govori o ciljih komunistične stranke, ki je svetovna revolucija ter njihovi taktiki v predrevolucijskem stadiju ter v revolucijski fazi. Jasno je pokazana metoda njihovega pridobivanja (taktika jeder, celic itd.), metoda stavk ter oboroženih vstaj, vse podprto z njihovimi uradnimi citati. Tretje poglavje govori o komunistični stranki v državi, ki Plesni večer Marte Paulinove Kadar prvikrat spoznaš krivico do dna, ko se prvikrat resnično zaveš laži, zlobe, umazanosti okoli sebe, ko nenadoma zaslutiš nad seboj neznani, pošastni mehanizem življenja, ki grozi streti vse, kar je dobrega, čistega in lepega, tedaj je konec prave mladosti. A iz spoznanja in bolečine zraste včasih tem silnejše hrepenenje po lepoti, tem močnejša vera v dobroto. Kdor ostane temu hrepenenju, tej veri zvest do kraja, je odkril skrivnost večne mladosti. Skrivnost pa je še v nečem drugem: kako se pri nekaterih, rekel bi izvoljenih dušah iz hrepenenja in vere rodi lepota in dobrota sama, kako iz občutka nemoči raste moč in bogastvo, vse sil-neje in silneje, do tiste napetosti, ko začutijo, da morajo izpeti svojo pesem, da morajo od svojega bogastva dajati tudi drugim. Taka pot je najiskre-nejša in najsvetlejša pot uinetnika-človeka. In začetek take poti je bil plesni večer Marte Paulinove, njen prvi samostojni nastop. Brez velike energije Paulinova bržkone ne bi zmogla ovir in težav, ki so za plesnega umetnika pri nas posebno občutne. Kar je dosegla, je dosegla z voljo, izvirajočo iz ustvarjalne sile, saj je bila po študiju pri Meti Vidmarjevi navezana ves čas le sama na sebe. Zato pa nas je po tem, kar je pokazala na svojem prvem plesnem večeru, tem bolj presenetila njena ustvarjalna sila sama, zakaj marsikaj v njenih stvaritvah ni bilo več samo začetek, ampak bi se enakovredno lahko primerjalo — to trdim brez obotavljanja — s tem, kar nam je od nove plesne umetnosti najlepšega pokazal plesni par Mlakarjev. Le zakrknjeni, hote ali nebotč slepi za lepoto, ne bodo tega priznali. Spored plesnega večera je obsegal tri dele: v prvem »Otrokov dane, plesni ciklus na glasbo Grečaninovo, v drugem »Marenko«, plesno pesnitev ob škerjančevi glasbi- v tretjem delu »Nocturne« (Škerjančeva glasba), »Norca« (brez spremljave) in »Nespametno devico« (na glasbo P. Šivica). Ze takoj v »Otrokovem dnevu« je pokazala Paulinova originalnost in eno posebnih značilnosti svojega umetniškega nazora. Posamezni odstavki tega cikla (Jutranja molitev, Razbita igrača, Obisk pri stari materi itd.) niso bili v plesu nič konkretnejši — konkretnejši namreč v smislu kake pantomime — od preprostih in prisrčnih klavirskih pesmic Gre-čaninova samih. Originalnost plesalke je bila ravno v tem, da je posnela elemente gibov in kretenj iz glasbe same, iz teh prav za prav popolnoma abstraktnih plesnih motivov, ki so se ne le ritmično, ampak tudi po dimenziji in dinamiki kretenj čudovito ujemali z glasbenimi, je znala Paulinova zgraditi izraz, harmoničen in v sebi zaključen, odgovarjajoč naslovu kot nekaka vsebina višjega reda. Izrazna sila, ki je bila v teh preprostih stvaritvah, pa je zabrisala vsako sled razumskega dela, in s tem je Paulinova dokazala močan umetniški instinkt, obenem pa muzikalnost, kot je nismo občutili še pri nobenem plesalcu pri nas. »Marenka*, motivično naslonjena na Cankarjevo novelo »Spomladi«, je veliko delo in močno po koncepciji. To koncepcijo je Paulinova tudi močno in izrazito izpeljala v velikih linijah, za še poglobljene jšo izdelavo detajlov pa, se je zdelo, so ji dimenzije Škerjančeve skladbe postale prevelike ali pa so ji za tako izdelavo pustile premalo časa. (Delo je na Škerjančevo glasbo naštudirala plesalka v zadnjem času, prej ga je imela še drugače, samostojno izdelano.) Zato je plesni izraz mestoma prekrivala muzika. Vendar je tudi tako bila »Marenka« po svojem globokem izrazu močno učinkujoča umetnina. Posebno močan dokaz plesalkine potence je bil »Norec«. Tu je vzdržala Paulinova napetost in zgoščenost izraza vse do kraja, oziroma ga vseskozi še stopnjevala, in to celo brez glasbene spremljave. Obvladujoča vse tehnične težave, da jih skoraj ni bilo opaziti, je ta ples podala s tako elementarno silo in dovršenostjo, s tako močnim doživetjem, da bi to njeno delo lahko postavili ob stran Mlakarjevima. Z njima veže Paulinovo že umetniško idejna sorodnost, obenem pa še nekako združuje v sebi njune lastnosti: moško potenco (ta izraz je posebno ob »Norcu« popolnoma na mestu) v ustvarjalni sili in tudi v izvedbi, v tej slednji pa še ves čar ženske neposrednosti, intuitivnega dojetja in smisel za harmonično lepoto gibov Ta harmoničnost pa pri njej zajame celo telo z obrazom in očmi vred, kar smo pri Pinu Mlakarju večkrat pogrešali. Njena tehnika je izdelana in trdna, kot se je pokazala jo nadzoruje tuja sla, kajti vsaka komunistična stranka mora biti včlanjena v internacionali, funkcionarji se morajo brezpogojno pokoravati strankinim odborom, vsaka stranka pa je pokorna izvršilnemu odboru, ki je izven države ter se vmešava tako v notranje zadeve držav. Predvsem zanimivo pa je poglavje, pod kakšnimi krinkami skriva komunizem svoje razdiralno delo, ki so tudi pri nas pozvane, saj se pod gesli demokracije, protivojne, pacifizma in nacionalizma skrivajo žela svetovnega komunizma. In ta gesla se menjavajo, kakor kaže potreba. Ta poglavja so ogledalo organizacijskega in taktičnega postopanja komunizma. Zato pa drugi del kaže uspehe komunizma v Rusiji sami, ki je predstavnik tega sestava v svetu. Ta del podaja zgodovino komunizma, novo sovjetsko ustavo ter načenja vprašanje človeške svobode, svobode vere, tiska in organizacij; v tem sestavu je človek žrtev sistema. Za dodatek pa so citirana mesta pisateljev, ki so kot navdušeni komunisti šli v Rusijo, pa se vrnili iz nje kot razočaranci. Tu beremo vtiske takih mož, kakor so sir Walter Citrine, Rolland Dorgeles, Andrevv Smith, Kleber Lega, Andre Gide ter Louis Ferdinand Celine. Iz vsega tega vidimo, da je ta knjiga, ki je bila spisana prvič v francoščini v Ženevi, pozneje pa je izšla v angleščini na Britanskem in v Ameriki, a je v tej slovenski izdaji prevedena iz angleščine, pa spopolnjena z nekaterimi sestanki po nemški izdaji (usoda ruskega gospodarstva), resnično nekak katekizem komunističnega delovanja. Če je dr. Ahčinova knjiga pokazala komunizem kot svetovni nazor, kot zgrešen socialni sistem ter ideološko napačno usmerjenost sedanjega človeka, odkriva ta knjiga skrivne mreže komunistične taktike ter njegovih metod v pripravljanju svetovne revolucije. Na vsak način se knjigi dopolnjujeta ter bosta potrebni vsem, ki se hočejo podrobneje poučiti o komunizmu, največji nevarnosti vere v tem stoletju. Zato bomo pritrdili temu naslovu, kakor ga nosi nemška prireditev, ki je knjižico imenovala »Antikomunistični vademecum«, to je: knjižico, katero naj nosi človek, ki se hoče boriti proti boljŠe-vizaciji današnje družbe, vedno s seboj. —k.— že pri tem prvem nastopu. Da bi se razvila še naprej v umetniško polnost in nain vsem dajala od svojega bogastva notranje lepote, to je želja, ki je, mislim, ostala v slehernem izmed številnih in navdušenih gledalcev. W. Prešeren: Dekletam Prav za Prešernovo 140 letnico rojstva je Bi-bliofilska založba v Ljubljani (Pod Turnom 5) izdala nov, drugi zvezek Ilustriranih knjižic Prešernovih pesmi. Kakor je pred kratkim izšla Strunam, tako je sedaj na vrsti Dekletam. Urednik Miha Maleš je v resnični bibliofilski izdaji ponatisnil Prešernovo pesem, ki jo je v secesinistidni okvir obdal Maksim Gaspari s ponazoritvijo bie-dermajerske lepotice. Nato pa je urednik dal raznim* umetnikom različnih smeri nalogo, ilustrirati s svojimi sredstvi to Prešernovo pesem. Tako pomeni ta knjižica — kakor vse v tej zbirki — deloma umetnostno zgodovinsko zbirko že doslej objavljenih risb in slik na dano temo, deloma pa tekmo sodobnih slikarjev na dani motiv. Podobna, tekmo je lani izpeljal tudi Dom in svet v svojih vinjetah, kjer je raznim umetnikom dal narisati si te motive doma in sveta, književnosti (umetnosti), zapiske ter se je tekma gotovo za vse umetnostne kritike zanimivo obnesla. V tej 2, knjižici ni del starejših avtorjev kot pri Strunah, ki je bila v preteklosti pač — kot prva pesem v zbirki in precej programatična —, večkrat upodobljena. Zato je prišla tu do izraza tekma med sodobnimi slikarji. Tako so motiv Dekletom po svoje podali Maleš (tri motive), Gaspari, Sedej, Mira Pregelj, Gorše (kiparsko), Marica Kupfer (prvi nastopj, Sirk, t Jože Gorjup, Pavlovec in Slovak f Galanda. Vse ilustracije so zanimive ravno v tem primerjanju, dasi so ene bolj dostopne po doživljanju Prešernove pesmi, druge manj. Tako se doj-mejo močno Galanda, Malešova, Sedejeva. Kot JPS i mm: m' mmBm V . .-s*., ^»M J^v : '.• V,..' Sedejeva ilustracija Prešernove Dekletam. delo samo je zanimiva tudi Gorjupova radiranka, ki pa ni ilustracija Prešernove pesmi v doslov-nem smislu. Za umetnostnega kritika lepa prilika, da razišče ob taki priliki osebne razlike in in-spiracijske sestavine posameznih slikarskih oseb-nostil Zbirki sami pa je Maleš dodal tudi Langu-sov domnevni portret Prešerna iz njegove belež-nice, o katerem pa je že več kot dokazano, da ne predstavlja Prešerna, temveč Langusa samega, kar omenja tudi Benčina sam, ki s tekstom spremlja izdajo. Umesten pa je Langusov portret Dolenčeve Zalike, kateri je — po Kidričevih ugotovitvah — namenjena prva Prešernova tiskana pesem Dekletam. Spremni tekst M. Benčina je manj posrečen. Ne samo, da ne spada med posamezne umetniške liste, temveč kvečjemu na konec kot opombe k slikarjev, temveč tudi ubija slikarsko razpoloženje vse zbirke, ker daje poudarek na osebne podatke sodobnih slikarjev, ne pa na Prešernovo pesem. Tako je Prešernova pesem samo podrejenega značaja, namesto, da bi bila dominantnega, ter dela vtis, da je samo za pretvezo, da se popularizirajo — slikarji, ne pa Prešeren. Tudi prospekt programa teh knjižic ne spada v bibliofilsko knjižico, temveč kvečjemu na posebej priloženi list. Sicer pa je zbirka gotovo zanimiva tako za umetnostne kritike kakor za vse ljubitelje slovenske ilustrativne umetnosti ter jo priporočamo. td. Požar v znameniti cistercijanski opatiji Iz Amerike poročajo, da je pogorela velika cistercijanska opatija na otoku Caldey blizu wa-leške obale. Otok je oddaljen kake tri milje od obale. Na otoku nimajo telefona, tako da ob izbruhu požara niso mogli poklicati gasilcev s celine, temveč so prihiteli gasilci šele takral, ko so zagledali velik ognjeni sij na otoku. Požar je izbruhnil v neki spalnici, kjer je bilo zakurjeno, pa ni bilo nikogar v sobi. Uničena je tudi znamenita samostanska knjižnica. Opatija Caldey je znana iz zgodovine anglikanske in katoliške Cerkve. Prvotna samostanska družina sedanjega cisterciianskega samostana je bila ustanovljena po pravilih sv. Benedikta, toda v okviru anglikanske cerkve. Pozneje so dobili dovoljenje anglikanskega primasa v Canterburyju, da smejo položiti anglikanske obljube. Menihi so bili navezani popolnoma nase in so se preživljali s tem, kar so naprosili. Vneto so proučevali zgodovino in resnice katoliške Cerkve, ki so se ji vedno boli bližali in so jih anglikanci zato tudi preganjali. L. 1913. so se končno jx>dvrgli sv. stolici in s tem prestopili v katoliško Cerkev. Pridruženi so bili cistercijanskemu redu. Angleži irnafo sedaj na morja 2500 trgovskih parnikov Tajnik angleškega trgovinskega poslanstva v Buenos Airesu sir Charles Grandville Gibson je izjavil v Buenos Airesu, da je angleško trgovsko poslanstvo prišlo v Južno Ameriko zato, da postavi na laž trditve, da Anglija ne more več naročati tujega blaga. Na vprašanje, kako bo Anglija kupljeno blago odpeljala, je izjavil, da imajo sedaj Angleži in njihovi zavezniki na svetovnih morjih 2500 trgovskih ladij. En milijon ton teh ladij obratuje le med Anglijo in Južno Ameriko. Umetni zobje iz aluminija?--- Dr. Aleksij Danielsen je dal listom obvestilo, da se mu je po dolgem poskušanju posrečilo narediti zobno protezo iz aluminija. Z mislijo na amulinijaste zobe so se pečali že mnogi, vendar se jim ni posrečilo najti pravega razmerja med mešanico kovin. Aleksij Danielsen pravi, da bodo njegovi aluminijasti zobje prav tako dobri, kot so zlati. Če bo to res, potem bi si lahko nabavili umetne zobe tudi najrevnejši ki si zlatih zob ne morejo kupiti. Opijanili so kačo, nato jo pa ujeli Japonski list »Niči niči« opisuje zanimivo zgodbo o veliki kači, ki je prizadejala celi oko- Maršal Graziani, poveljnik Italijanskih oboroženih sil ▼ Libiji, lici na otoku Hajnanu veliko škodo, pa so jo nazadnje na zelo zvit način vendar ujeli. Kača je bila dolga 7 metrov, v premeru pa ji ni manjkalo mnogo od metra. V neki vasi je noč za nočjo ubijala ovce. Kmetje so jo skušali na vse načine ujeti, pa ni šlo. Nazadnje so se obrnili na vojaško oblast, naj jih ona reši te nadloge. Vojaki so najprej pozvedeli, odkod prihaja kača k vašikm stajam in so na pot postavili več veder močnega japonskega vina. Ko je kača prišla, jo je hitro privabil prijeten vinski vonj in je takoj pokusila vino iz prvega vedra. Vino ji je vsekakor zelo prijalo, ker je skoraj vsega popila. Vojaki, ki so kačo opazovali, so spoznali, da je popolnoma pijana. Navalili so nanjo iz zasede, jo zvezali z verigami in vrvmi ter jo poslali v zoološki vrt v Tokio. Dva natreskana možička ukradla tramvaj V Wupertalu sta se dva znanca dalj časa zamudila pri delu, nato pa sta šla v kavarno in sla prekoračila primerno mero pri vinski kapljici. Ko sta se vračala domov in sta hotela ujeti zadnji tramvaj, sta videla, da je zadnji voz že odpeljal. Le službeni voz je še čakal, da bi odpeljal tramvajske uslužbence. Moža sta meni nič tebi nič stopila v tramvaj, se odpeljala domov, voz pa nato pustila na ulici. Seveda se je drugi dan za njune podvige zanimala policija. ŠPORT Vojno leto 1940. in nogomet v Evropi Z nedeljskim srečanjem Hrvaške in Madžarske (1 : 1) je bil končan letošnji mednarodni reprezentativni nogometni spored. Zaradi izjemnih razmer, ki so zavladale zaradi vojne v Evropi, nekateri narodi niso mogli igrati tako kakor so druga leta, vendar pa v celem lahko ugotovimo, da kljub vojni vihri nogomet ni ždel tako v mrtvilu kakor bi bilo pričakovati. V naslednjem prinašamo pregled meddržavnih nogometnih tekem v letu 1940. Francija je premagala Portugalsko s 3 : 1, v Parizu pa je igrala z Anglijo 1 : 1. Bilo je to srečanje vojaških reprezentanc. Švica je po uspešnem 1 :1 z Italijo v Tu-rinu izgubila z Madžarsko v Budimpešta 0 : 3, s Hrvaško pa je Zagrebu igrala 0 : 4 in 1 : 1. Anglija je igrala samo s svojo zaveznico Francijo t : 1. Bilo pa je tudi nekaj medzvez-nih tekem v britanski nogometni zvezi, tako Anglija : Wales 0 : t. Kljub hudim nemškim zračnim napaoom. pa Angleži v redu odigravajo tekme v prvi ligi ter se zanimanje in udeležba s strant občinstva navzlic stalni nevarnosti letalskih alarmov nista skoraj nič zmanjšali. Belgija je začela s 4 : 3 z Luksemburgom in 7 : 1 proti Nizozemski v Antvverpenu, pred vstopom v vojno pa je v povračilni tekmi z Nizozemsko izgubila v razmerju 0 : 2. Nizozemska je izgubila z Belgijo v Antwer-penu z t : 7, toda v Amsterdamu je v povračilni tekmi zmagala s 4 : 2. Še prej pa so Nizozemci izgubili srečanje z Lukseniburgom v Rotterdamu v razmerju 4 : 5- Madžarska je v Budimpešti premagala Švico s 3 : 0, Romunijo z 2 : 0 in Hrvaško 1 : 0, igrala pa je še pet neodločenih reprezentančnih srečanj in sicer. 2 : 2 z Nemčijo v Berlinu in Budimpešti. 1 : 1 z Italijo v Genovi, 1 : 1 s Hrvaško v Zagrebu in 0 : 0 z Jugoslavijo v Budimpešti. Italija je igrala samo doma: v Turinu s švioo 1 : 1, v Rimu z Romunijo 2 : 1, v M'ilanu z Nemčijo 3 : 2 in v Genovi z Madžarsko 1 : 1. vijo 3 : 3, v Belgradu pa je zmagala nad Jugoslavijo z 2 : 1 Izgubila pa je naslednje tekme: z Italijo v Rimu 1 : 2, z Maožarsko v Bu- dimpešti 0 : 2 in z Nemčijo v Frankfurtu 3 : 9. Najl>oljše se je odrezala z nami, pa prav nič ne pretiravamo, če rečemo, ko primerjamo naše in romunske rezultate z res močnimi evropskimi reprezentancami, da je Romunija mnogo slabša kakor so naši nogometaši, le da naši že a priori igrajo z Romuni kakor z nasprotnikom [»odrejenega znanja in pomena. To pa se jim seveda v igri potem večkrat sponese. Na reputaciji v Evropi nam seveda porazi od Romunije prav nič ne škodujejo, kajti danes vodilne države že znajo kakor noč in dan razlikovati kvaliteto našega in romunskega nogo- meta, saj so v bojih imele priliko spoznati enega kakor drugega in v teh l>oiih so se Romuni redno prav slabo oorezali Nemčija je kljub vojni igrala od vseh držav v Evropi letos največ. Z Jugoslavijo je igrala na Dunaju 1 : 2 in v Zagrebu 0 : 2, z Madžarsko v Berlinu 2 : 2 in v Budimpšti 2 : 2, 7. Italijo v Milanu 2 : 3, z Romunijo v Frankfurtu 9 : 3. s Slovaško v Bratislavi 1 : 0, s Finsko v Dresdenu 13 : 0, z Bolgarijo v Miinche-nu 7 : 3 in z Dansko v Hamburgu 1 : 0. Portugalska je igrala samo eno meddržavno tekmo, in sicer j Francijo v Parizu. Boj je izgubilo v razmerju t : 3. Danska je igrala « švedsko 1 : 1 v Stock-holmu in 3 :•): v Kopenhagenu, z Nemčijo pa 0 : t v Hamburgu Estonska je z 2 : 1 premagila Letonsko v Tallinu To je bila tudi njena edina medržav-na tekma- Letonska je z 1 : 2 izgubila z Estonsko v Tallinu, premagala pa je Litvo z 2 : 0 v Kau-n as u. Slovaška je izgubila z Nemčijo 3 : 7 v Miinchenu, Slovaško je, premagala v Sofiji s 4 : 1 in z 0 : 6 izgubila v Sofiji, srečattje s sovjetsko kombinacijo. Švedska se je dvakrat srečala z Dansko: 1 "r[.y Stockholmu in 3 : '3 v Kopenhagenu. S Finsko je igrala 5 : 0 v Helsinki in 3 : 2 v Stockholmu. Norveška je zaradi znanih razmer mirovala. V začtku leta so jo pred sezono prehiteli vojni dogodki. Finska je igrala s švedško, in sicer 0 : 5 v v Helsinki ter 2 : 3 v Stockholmu, z Nemčijo pa je boj v Dresdenu izgubila prav katastrofalno, 0 : 13 Finski nogi-met je pred poldrugim letom že dosti obetal (2 : 3 z Italijo!). Vodil ga je bivši trener SK Ljubljane, Obitz. Litva je igrala eno samo meddržavno tekmo, in sicer z Letonsko v Kaunasu. izgubila je srečanje z 0 : 2 Jugoslavija je dvakrat premagala Nemčijo j 2 : 1 na Dunaju in z 2 : 0 v Zagrebu. Z Madžarsko je v Buoimpešti igrala 0 : 0 Z Romunijo je igrala v Bukarešti 3 : 3, v Belgradu pa je srečanje po lahkomiselni igri izgubila z 1 : 2- Hrvaška, ki je nastopila tudi kot samostojna reprezentanca, je dvakrat premagala Švico, s 4 : 0 v Zagrebu in z 1 : 0 v Bernu. Z Madžarsko je prav tako igrala dvakrat: v Budimpešti 0 : 1, v Zagrebu pa 1 : 1. Po številu iger se samo šest evropskih držav v letu 1940 lahko uvrsti v lestvico moči. ker so igrale vsaj štirikrat. Razvrstile pa bi sc te države v sledečem redu: I. do 2. Madžarska in Italija, f. Jugoslavija in Hrvaška, 4. Nemčija, 5. Romunija in 6-Švica. Če premislimo, kakšne spremembe so bije letos v Evropi, potem lahko ugotovimo, da je bilo v letošnjem letu prav za prav razmeroma še nepričakovano mnogo nogometa. Veseli bi bili, da bi tuoi prihodnje leto, leto 1941., prineslo več medržavnih srečanj. Dokler bodo lahko narodi še igrali medržavne nogometne tekme, v Evropi še ne bo prehude stiske- Veseli pa smo, da se v mednarodnem nogometnem športu Čedalje bolj in vedno lepše uveljavlja naš nogomet! Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladlkl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen J Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. Špansko nogometno prvenstvo V španskem nogometnem prvenstvenem tekmovanju so bile zadnjo nedeljo odigrane naslednje tekme. Valencia Oviedo 5:1, Madrid:Sevilla 4:1, Bil-bao:Murcir 6:1. Barcelona:Celta 2:0, Zaragoza: Espanol 0:2, Hšercules:Athletic Aviacion 3:3. Stanje v prvenstveni tabeli je zdaj naslednje: 1 Sevilla 8 5 1 2 41 16 11 2 Athl. Aviac. 8 4 3 1 25 17 11 3 Madrid 8 5 1 2 21 13 11 4. Esoanol 8 5 1 2 17 16 11 B Athl. Bilhao 8 P 3 2 13 12 9 6. Valencia 8 4 1 3 19 20 9 7 Barcelona 8 3 1 4 18 28 7 8. Zaragoza 8 2 2 4 12 12 6 9. Oviedo 8 3 — 5 11 22 6 10 Celta 8 2 15 13 19 5 II. Muriia 8 2 1 5 10 22 5 December 1840 - December 1940 Pred sto leti so v Parizu pohopali Napoleona 11. decembra je poteklo točno sto let, ko so položili v pariškem Invalidskem domu k večnemu po-čilku telo Napoleonovo, prepeljano z otoka Sv. Helene, kjer je najprej počivalo. Napoleon ie umrl na otoku Sv. Helene dne 5. maja 1821. Daleč od domovine je počivalo njegovo telo do 1. 1840, ko so francoski poslanci r Parizu sklenili, da ga bodo prepeljali v Pariz. Napoleonova smrt in pokop na otoku Sv. Helene Bilo ie 5. maja 1821. Nekdanji »krali vseh kraljev« je bil svoj zadnji boj, ujet na samotnem otoku Sv. Helene v Atlantskem oceanu. V ozki sobi, katere stene so prevlečene z obledelim rdečim žametom in zelenim papirjem, počiva veliki cesar. Njemu nasproti oh siromašnem kaminu stoji več kipov ljubljenega, daljnega sina, visi slika Marije Luise in druga slika rimskega kralja, ki jo je ona sama vezala. Pod njim sloji ura budilka Friderika Velikega. Za vzglavje je postavljen ollarček, na nizkih stopnicah kleči Abbee Vignali. On je poslan, da od veže grehov enega najodgovornejših vseh smrtnikov... In glej, človek, ki je nekoč bil gospodar armad in milijonov, se radovoljno ukloni drugemu Gospodu, ki zapoveduje legijam angelov... Dasi je soba prenapolnjena ljudi, vendar vlada v njej ves čas največja tišina. Vse molči in diha težko, kajti peza velikih čustev leži slehernemu na prsih. Okoli pele ure zašepeče trpeči: »Tete d'armee«, nato pa utihnejo ustnice, ki so nekoč zapovedovale milijonom, na veke. Žila pa še utripi je. Tedaj vstopi grofica Berlrand s hčerjo llortenzijo in s sinovi. Ona zgrabi cesarjeve roke in jih obliva s solzami. Mladi Napoleon Berlrand se one-sveščen zgrudi ob postelji. 11 minut nato se pokaže na ustih umirajočega rahla pena — in največji junaški duh, ki je kdaj koli prebival v umrljivem telesu, je bil ob pišu in gromu silne nevihte, ki je medtem nastala, svetu odvzet. Mrliča so položili na mrtvaški oder v njegovi manjši sobi, ki je bila sicer služila za sprejemnieo. Nekai bakelj razsvetljuje v črnino zavite stene. Slavnostna postelja, v kateri leži cesar, je brez cesarskega sijaja, brez zlatih okrasov, niti ni obdana od morja luči. Kaj preprosta je sicer ta postelj, vendar je edinstvena, obdana od neminljivega sijaja zgodovine — la skromna vojaška postelja iz časa Austerliza. Tako minejo trije dnevi. Četrti dan, 8. maja naj bi bil pogreb. Vsi zvesti otočani se zbirajo zadnjikrat okoli svojega ljubljenega cesarja. Krsta, v kateri ie ležal Napoleon, ie bila pločevinasta, položena v drugo iz mahagonijevega lesa, ta v tretjo, tretja spet v četrto, ki je bila tudi iz mahagonija. Angleški grenardirji jo poneso na majhen vrt. kjer naj bi se vršil blagoslov nad mrličem. Tukaj so že zbrani guverner otoka, sir Hudson Lowe, angleški admiral, vsi častniki garntzije in mornarice in mnogo ljudi, da bi spremili izrednega človeka tega stoletja na njegovi zadnji poti. Vsa garnizija ie pod orožjem. Vsi prebivalci Langvvooda in otoka so privreli semkaj. Hudson Lowe hoče pokojniku izkazati vse vojaške časli. Abbee Vignali moli molitve za mrtve in skozi zrak se razlega otožni psalin: »Iz globočine kličem k Tebi, Gospod ...» Po blagoslovu zavijejo krsto v modro žametasto odejo, pregrnejo jo pa s plaščem od Marenga. Sprevod se začne premikati na zadnji dom najvišjih in najnižjih. Nebo je vedro in sonce, ki je videlo pogreb Aleksandra Velikega in pogreb Cezarjev, obseva tudi tale preprosti sprevod z najčistejšim sijajem. Vojaške godbe svirajo žalostinko in z malega stolpa se razlega žalostno-lenko zvonkljanje edinega zvonca na otoku — zadnji pozdrav največjemu cesarju. Vlogo večjih zvonov so prevzeli angleški lopovi, ki grme zunaj na morju in ki zraku in neizmernim vodam Oceana oznanjajo veliki dogodek s Sv. Helene. Vsako minulo zagrmi nepozabnemu 25 topovskih strelov v slovo. Vrnitev v domovino Po »volji ljudstva« je zasedel majajoči se francoski prestol »meščanski kralj« Louis Filip. Da si pridobi simpatij, pospeši dolgotrajno moledovanje Francije in tudi uspe, da Anglija dovoli prepeljali Napoleonove zemeljske ostanke v domovino. Dne 7. julija 1840 odpluje tretji sin kralja, princ Joinwille z nekai jadrnicami iz Toulona. Na ladji je tudi general Bertrand, pa ludi zvesti sluga Marchand. 8. oklobra priplujejo v Jamestown na Sv. Heleni in se takoj javijo pri guvernerju. Nedaleč od dveh velikih vrb žalu jk. ki so delale senco grobišču, pokritem s tremi velikimi kamni, obdanem z železno ograjo, se zbero v noči od 14. na 15. oktobra oni, ki jim je bilo dano biti priča pri izkopavanju. Tu so francoski kraljev: komisar, general Bertrand s sinom. Marchand, abbče Cogne-reau z dvema duhovnoma, štirje bivši cesarjevi 6lužabniki, pomorski častniki, dalje ladijski zdravik-kirurg dr. Guilard in neki klepar. Zbralo se je ludi nekai angleških odličnikov in več angleških vojakov, ki s pogostimi izmenami prično z delom. Posreči se jim prebiti kameniti strop. Ko zagledajo v globini rakev, postavijo dvigalne naprave, odličniki pa se odenejo v slovesna oblačila. Grob obstopijo vojaki, nepoklicanim radovednežem pa ukaže jo, da se oddaljijo. Abbče Cognereau z duhovnoma stopi na rob groba. Vsi se odkrijejo. Krsta stoji na osmih marmornatih stebrih. Kirurg posuje okolico in grobnico s klorovim apnom, nato pa zlezela dva častnika v grobnico, da bi izmerila rakev, katero so ob 10.30 dvignili na dan. Dvanajst mož jo prenese v nalašč za to postavljen šotor. Ob glasnih molitvah se vrše nadaljnja dela: zunanjo krsto iz mahagonija previdno raz-žagajo. Odrezke si navzoči porazdele med seboj za spomin. V njej je pločevinasta, ki jo točno po 12 urnem delu polože v tri druge, ki so jih prinesli s seboj iz Francije: na notranji, svinčeni so vtisnjeni lovorovi venci z arabeskami, obdani s kaj preprostim napisom: »Napolčon empereur et roi, mori 6 Sninl Helene le V. Mai MDCGCXXI. (Napoleon cesar in kralj, umrl na Sv. Heleni 5. maja 1821.) Druga krsta je iz ebenovine in spominja na antične sarkofage. Ta nosi napis: Napoleon. Na vsaki strani je vrezan medaljon s pozlačeno črko »N«; šest bronastih obročev služi za prenos. Ključavnico zakriva zlata zvezda. Preko te rakve je pogrnjen dragocen vijoličast žamet s cesarskim orlom. 40 mož dvigne rakev in jo ponese na mrtvaški voz. Veličastno se premika sprevod proli Jamesto\vnu, potem na obrežje, od koder se prične slavnosten sprevod skoraj okoli polovice sveta po morju nazaj v domovino. 30. novembra so prispeli po 42 dnevni viharni vožnji v Cherbourg. Tam so preložili truplo na ladjo »Normandie« in ga prepeljali v Havre. Iz tega pristanišča so ga nato slovesno prepeljali v Pariz. Bregovi Seine so bili polni ljudi, ki so hoteli pozdraviti mrtvega imperatorja. 11. decembra so mornarji v prazničnih oblekah prenesli Napoleonovo truplo v Invalidski dom, kjer je bilo drugič položeno k večnemu počitku. Ta pogreb je bil pravi triumf mrtvega velikana. Prisostvoval mu je tudi kralj Filip Luis s kraljico in vso kraljevsko družino. Trojne cevi za torpede na angleškem rušilen. Letos je poteklo 100 let, odkar počiva Napoleon v Invalidskem domu. Sto let pozneje Točno sto let po Napoleonovem pogrebu, namreč julija letošnjega leta, je stal v Invalidskem domu ob Napoleonovem grobu velik mož iz mogočne sosedne države. Sto let po triumfalnem povratku v domovino in veličastnem pogrebu Napoleona, ki je zavladal skoraj celi evropski celini, pa je nazadnje Irčil ob Anglijo, ki ga je premagala, so stale pred Invalidskim domom nemške čele, ki so zasedle Francijo. , ,. v 'i ' - * 1 : J i ~ v •v i > ) ^ >'- -v . - f s Sv ' r < ' r y V ; .V' ~ ' 'V r. V > / - .V- v " v /'i . v _ 1 Valvazorjeva koča - Valvasorjev dom (Zgodovinska črtica). V kraljestvu Karavank, pod mogočnim Stolom, prav na tistem mestu, kjer stoji sedaj veličastni Vaivazorjev dom, je stala še pred par leti Valvazorjeva koča. Kdaj ie bila zgrajena Valvazorjeva koča, ni znano. Iz spisov v zemljiški knjigi v Raaov-ljici in iz listin je razvidno, da so bili razni gospodarji tistega zemljišča že od leta 1766 ter da je stala tam rudarska koča leta 1883- Zgraditi so jo morali baroni Zoisi za svoje delavce, ki so tam kopali železno rudo. Zemljišče s poslopjem so baroni Zoisi prodali v začetku leta 1870 Kranjski industrijski družbi. Ta družba i'e kopanje železne rude opustila v poletju 1881,-;er so bile vse žile te rude izčrpane. Takrat je imela koča glavno poslopje s stranskimi prizioki: šupe, shrambe za orodje in stolp za smodnik. Del zemljišča je bil prirejen za vrt, kjer so rudarji gojili potreono zelenjavo. V glavnem poslopju je bila kuhinja ' z odprtim ognjiščem, tujska soba, pisarna in ravnateljeva soba. V prizidku je bila spalnica za rudarje. Poslopje je krasil leseni stolp, iz katerega je zvcmec naznanjal delopust. Leta 1882 je napravil izlet v predele Stola nemški turist Carl Biedermann. Seznanil se je z ravnateljem bivšega rudarskega podjetja. J. Kokaljem v Slovenskem Javorniku, kateri je bil obenem navdušen planinec. Ob oni priliki ie Kokalj govoril o opuščeni rudarski hiši pod Stolom, oziroma o izčrpani železni rudi in je hvalil solidno graonjo koče, pa tudi lepo lego iste ter pripomnil, da bi bila sposobna za zavetišče planincem. Biedermann je povzel potrebne korake pri Avstrijskem turistovskem klubu na Dunaju glede nakupa rudarske koče in žo 25- januarja 1883 je Kranjska industrijska družba slenila kupno pogodbo z omenjenim društvom, kateremu je prodala zidano in s »šin-delni« krito rudarsko stanovanjsko hišo s stav-biščem in pripadajočim zemljiščem za kupno ceno 30 goldinarjev. Že po 20. letih, t. j. leta 1903 je Avstrijski turistični klub prooal vse nepremičnine Nemškemu in avstrijskemu planinskemu društvu, ki je imelo svoj sedež v Inomostu. V tozadevni pogodbi je navedeno, da prodaja turistov-ski klub »na planini Belščica« na Stolu na Gorenjskem ležečo zidano bivšo rudarsko stanovanjsko liišo, ki se je uporabljala kot Valva-zorjevo zavetišče (Valvasor Schutzhaus) z opremo in pripadajočimi parcelami za 100 kron. Iz tega je razvidno, da je dobila planinska postojanka ime »Valvazorjevo« zavetišče od Avstrijskega turistovskega kluba baje že leta 1883. . Pri tem zemljišču je bila nato na podlagi odloka deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, odd. za trgovino in obrt, z dne 24. maja 1919 zaznamovana uvedba posebnega nadzorstva in sekvestracije. Iz listin sledi, da je Slovensko planinsko društvo v Ljubljani dne 1- julija 1919 napravilo vlogo za nakup skvestrirane imovine društva »Deutsch-osterreichischer Al-penverein« z vsemi nepremičninami, premičninami in pritiklinami v področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani- Tej vlogi je sledil sklep deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, odd. za trgovino in obrt, z dne 7. septembra 1919, ki ga je podpisal dr. Marn, s katerim se sekvestrirana imovina, obstoječa iz 14 planinskih postojank, ki so bile v sklepu točno naštete in med katerimi je bila tudi navedena Valvazorjeva koča pod Stolom, vložna št. 130 k. z. Žirovnica ter h kočam spadajoči inventar prepusti, kakor stoji in leži Slovenskemu planinskemu oruštvu v Ljubljani za ponudeno kupnino v določenem znesku, ki ga je v osmih dneh izplačati sekvestru g. Maksu Hrovatinu, tiskarnarju v Ljubljani. Nato je bila sklenjena za vse objekte kupna pogodba z dne 15. septembra 1919, v kateri je bilo ugotovljeno, da je vsa kupnina plačana. Pogodbo je odobrila deželna vlada za Slovenijo dne 18. septembra 1919. Na podlagi sklepa in te pogodbe je bila vknjižena lastninska pravica pri vložku 130 k. o- Žirovnica za Slovensko planinsko društvo v Ljubljani ter je bila zbrisana zaznamba nadzorstva in sekvestracije. Slovensko planinsko oruštvo v Ljubljani ni opravljalo Valvazorjeve koče v svojem področju, pač pa je ponudilo oskrbo te planinske postojanke leta 1919 svoji podružnici v Kranju, ki jo je oskrliovala do 20. aprila 1938, dokler ni postala koča z vsemi pripadajočimi parcelami last te podružnice temeljem kupne pogori be. Ker je bila koča s svojimi neprimernimi prostori v tako slabem stanju, da bi se bila v doglednem času sesula in je bilo bivanje v njej življenjsko skrajno nevarno, je Slovensko planinsko društvo, podružnica v Kranju, pričelo razpadajočo stavbo ponirati dne 12. maja 1938 ter je na istem mestu zgradilo impozantno Claninsko postojanko Vaivazorjev dom, ki je il oficijelno otvorjen dne 11. junija 1939. Pripominjamo, da so te vrstice samo zgo- golniška soba na nemški pomožni križarki. dovinsko okostje današnjega Valvazorjevega 'ikšno je bih S posebej na š v naših planinah, ko je bilo slovensko planir doma, kar pa nam kaže, kolikšno je bilo udejstvovanje Nemcev za turistiko, posebej pa še stvo še v povojih. Razbor pri Zidanem mostu _ Sanacija vasi. Skozi našo vas gredo številni turisti na Lisco. Med njimi je tudi mnogo tujcev. Kakor je privlačen pogled s pobočja na našo belo gotsko cerkev s kaplanijo in župniščem, tako je vtis ob vstopu v vas estetsko dokaj neprijeten. Z malim trudom in dobro voljo bi sc ob smotrenem načrtu dvignil tudi notranji izgled naše vasi. Cesta naj se nasuje z gramozom, gnojišča urede, odtok vode uredi s pravilnimi jarki, dvorišča primerno ograde in Razbor bo ena najprivlačnejših slovenskih vasi. Lepota razgleda, združena z urejenostjo vasi, bo gotovo marsikaterega gosta Lisce se in še zvabila iz mestnih zidov v zdravo naravo ob urejenih kmečkih domovih. Pomanjkanje učne moči na naši šoli, ki je samo dvorazredna, naj bi ne trajalo predolgo. Sola z lepim upraviteljskim stanovanjem m obsežnim šolskim vrtom kliče po učitelju, ki bi kazal razumevanje tudi za izobrazbo kmečke pošolske mladine. Kmetijski tečaji, ki so že nekaj let duševno bogatili našo mladino, bi se naj nadaljevali. Pogozdilev Lisce. Številne parcele na zapad-nem pobočju Lisce so prepuščene usodi stalne goličave. Grmičevje, ki se plazi po njih, ne more zadržati razdiralnega učinka nalivov, ki odnašajo vedno več prsti. Lepša, vabljivejša in vrednejša bi bila Lisca, če bi jo do vrha obraščali lepo rasli iglavci. Malo več volje in smotrenosti je treba in uredilo se bo lahko tudi to. Po izvršeni elektrifikaciji koče na Lisci bi bila pogozditev pohočia ena najnujnejših nalog Posavske podružnice SPD. Grška trgovska mornarica Grki so žo od nekdaj znani kot dobri trgovci. Njihova zemlja je skoraj od vseh strani obdana od morja, zato je razumljivo, da so tudi rojeni pomorščaki. Imajo zelo močno trgovsko brodovje. Kot trgovci ne izdelujejo vsega brodovja sami doma, temveč ga kupujejo in prodajajo drugje. V začetku letošnjega leta je imela grška trgovska mornarica 541 parnikov s skupno nosilnostjo l milijon 668.859 ton. Od tega je 135 prevoznih trgovskih ladij, 69 potniških parnikov, 1 preko-oreanski parnik, 22 parnikov za izključno trgovino z Daljnim Vzhodom, 19 ladij za plovbo v domačih vodah in 295 drugih prevoznih ladij. Polog navedenih imajo Grki še 121 parnikov, ki plovejo pod drugimi (največ amerikanskimi) zastavami. Bombardiranje Vezuva Italijansko časopisje poroča, da so angleška letala o priliki bombardiranja Neaplja vrgia več bomb tudi na Vezuv. Nekaj bomb je padlo na vrh tik ob ognjenikovem žrelu. Tolstoj bo »govoril« na proslavi 30 letnice svoje smrti V Sovjetski Rusiji bodo slovesno proslavili 30 letnico smrti Lava Nikolajeviča Tolstoja. Nemški izdajatelj Edison je daroval Tolstoju dve leti pred njegovo smrtjo aparat za gramofonsko snemanje glasu. Sedaj so našli nekaj teh plošč in bodo na proslavi slišali govoriti Tolstoja samega. Srna, ki prihaja vsako leto h gozdarju prezimovat Pred leti so našli otroci nekega nemškega gozdarja v gozdu srnine niladife. Eno živalco so vzeli in jo odnesli domov. Ko jo je gozdar pregledal, je videl, da je mala srnica ranjena. Vsi ljudje pri hiši so imeli radi majhno živalco, ki se je hitro udomačila in poslala krotka. Še več, sprijaznila se je tudi z gozdarjevim psom. Dali so j ime Suzi. Rana se jo pri skrbni negi hitro zacclila in srnica je bila od dne do dne bolj brhka in vesela. Otroci so jo imeli rajši kot druge domače živali. Nekega dne je oče rekel, da mora srna nazaj v gozd, kamor spada. Nič niso pomagale prošnje in solze otrok. Gozdar jo ostal pri svojem skiepu in jo je nekega dne odnesel v gozd. Po povratku je pripovedoval, kako ga je živalca žalostno gledala, ko je odhajal, poleni pa se je zgubila med drevjem. Ko je pozimi postalo mrzlo in je zapadel sneg, je gozdar nekega jutra slišal psa, kako veselo laja. Mislil je, da je prišel kak prijatelj iz vasi. Moramo si misliti, kako veliko je bilo njegovo začudenje, ko je zagledal na dvorišču srno, kako se »pozdravlja« s psom, ta pa skače okoli nje in veselo maha 7. repom. Suzi je ostala vso zimo v gozdarjevi hiši, na pomlad pa je zopet odšla v gozd. Prihodnjo zimo se je zopet vrnila. Ko je letošnjo jesen začel pritiskati mraz, jo zopet prišla, toda ne sama, temveč z dvema mladičema. Ptičja vojska V Washingtonu so začeli s pravcato vojno proti kosom, ki so se tako razmnožili, da so mestu skrajno nadležni, če že ne nevarni. Ko se je to razvedelo po Ameriki, so se takoj začeli po listih pojavljati glasovi o človeški nehvaležnosti. Ko je 1. 1890. japonska gosenica začela uničevati vso zelenjavo in sploh rastlinstvo okoli VVashing-lona, je občinski odbor sklenil, da bodo pripeljali iz Evrope nekaj kosov. V dveh do treh letih je nekaj sto kosov očistilo NVashington nevarnih in gnusnih gosenic. Pozneje pa so se kosi množili in niso ostali samo po vrtovih in parkih, temveč so se naselili tudi po strehah na mestnih hišah. Vsi poskusi, prepoditi plice na polja in v gozdove, so se ponesrečili. Nazadnje so občinski očetje sklenili, da bodo prinesli v mesto sove, zlasti uharice, ki so znane kot velike sovražnice kosov. In res, uharice so se vneto vrgle na kose. v mestu je nastala prava ptičja vojska. Meščani bodo rešeni kosov, ne vedo pa še, kako bodo potem pregnali sove. Trgovski potnik požrl nož Trgovski potnik Dostal se je vozil iz Olomuca v Pršerov. Med vožnjo si je hotel nekaj popraviti na čevljih in se je sklonil k tlom z odprtim nožni v roki. Med tem ko je rezal košček usnja, ki mu je nagajal, se je vlak naglo ustavil. Mož, ki je imel pri tem opravilu na nesrečo odprta usla, je naenkrat, ko se je vlak naglo ustavil, začutil, da mu je padel noč skozi odprta usla. V bolnišnici v Preševu so mu potem vzeli nož. iz želodca. Na srečo mu ni prizadejal nož nobene rane, čeprav je bil odprt Kače namesto psa čuvaja Prebivalci Querrera v Mehiki imajo take »pse čuvaje«, da nas prevzame groza, če slišimo o njih. Gri za velike, štiri do pel metrov dolge kače, ki so jih Indijanci udomačili in jih Imajo kot domače živali. Te kače se igrajo z otroki, love podgane in čuvajo hišo, kadar ni gospodarja doma. Gospodarju ne store nič Žalega. če pa pride kdo drugI k hiši, ga takoj napadejo. Trbovlje Vokalni koncert priredi tenorist g. Stanko Luk-man v soboto 14. decembra ob 20. v dvorani Forte. Na sporedu so opeme arije in narodne pesmi. Rezervirajte 6i pravočasno vstopnice. Pri klavirju gdč. Krištofova. Cerklje ob Krki Banovinski gospodinjski trimesečni tečaj je najlepše uspel. Dekleta, ki smo tečaj obiskovale, se čutimo dolžne, da se predvsem zahvalimo gospodu banu, ki je omogočil tečaj. Pa tudi gospodom pri kmetijskem in prosvetnem oddelku na kr. banski upravi se najlepše zahvalimo za podeljeno nam podporo. Veliko zahvalo smo tudi dolžne voditeljici tečaja gdč. Rožnik Franji in njeni pomočnici gdč. učiteljici Kolarič Miri, ki sta se z vso vnemo trudili in si veliko prizadevali za naš napredek. Zahvalimo se tudi okr. zdraniku in zdravstv. svetniku g. dr. Vidmarju Dragu in ekonomu g. Zorčiču iz Krškega za prav poučna predavanja. Toplo zahvalo smo dolžne tudi g. župniku, duh. svetniku Zustu Jakobu za verska predavanja, kakor tudi g. županu Ignoti Janezu za vso njegovo naklonjenost in pomoč. Še prav posebno zahvalo smo dolžne g. Lojzetu Jakliču, okrajnemu desinfektorju v Krškem, ki je organiziral gospodinjski tečaj. Ne smemo pa pozabiti izreči tople zahvale e. Ovci Franju, občin, tajniku, ki nas je s posebno vnemo in trudom učil petja za prireditev igrice ob zaključku tečaja. Za ves trud in naklonjenost še enkrat kličemo vsem: Bog plačaj I Cerklje pri Kranju Za vodovod smo zopet dobili dva vagona novih cevi. Porabile se bodo za zvezo zajetja z rezervoarjem. I)e'a so že razpisana. Montažo cevi razpisuje in oddaja banska uprava, za izkop in zasutje jarkov pa skrbi občina. Če ne bodo kaki posebni dogodk: prekrižali načrtov, se bo prihodnje leto že zgradila tudi peta etapa, to je zveza' rezervoara z cevmi, ki so položene od Cerkelj t do Zg. Brnika. S tem bi vasi Grad, Cerklje in ( Zg. Brnik že dobile vodo. Celo omrežje vodovoda ! bo pa po sedanjem načrtu izpeljano v petih letih, j Tako se vedno bolj bližamo uresničitvi davne ■ želje. — Prosvetno društvo priredi danes 11. decembra ob 7 zvečer v mali dvorani prvi prosvetni večer. Govornika bosta gg. župnik Črnilec in banovinski zdravnik dr. Bohinc. Mali oglasi * malih wlulk velja viaka beseda 1 din; tenltovanjskl •clait I din Debelo »ukane naslovna besede se računalo iTojno. Najmanjši snesek »a mati orlaa U din. ■ Mali •fflaal aa plačujejo lako] pri naročilu. • Pri eiclasth reklamnega inafala se raAuna enokolniuka. I mm visoka •atltna rratlea po I din • Za plamene odeovora deda malih tflu« treba prlloilU snamko- Službe iščejo Trgovska pomočnica verzlrana v mešani stroki, ioll spremeniti službo. Gre tudi na dotelo; nastop 1. januarja 1941 ali poznoje. Pismene ponudbo upravi Slo-vonca Maribor pod »Marljiva 1335«. a Kuharica mlajša, išče službo prt manjši krščanski družini v Mariboru. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Krščanska 1355«. Postrežnica pridna In poštena, Išče službo za vos dan za takoj ali s 15. doc. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18775. b Gospodična škofja Loka Velika gradbena podjetnost. V letošnjem letu se naše starodavno mesto z veliko naglico razširja v smeri banovinske ceste proti kolodvoru. Gotovo je k temu pripomoglo v veliki meri tur.i dejstvo, da se bo ta cesta v kratkem pričela modernizirati, o čemer smo že obširno poročali Mesto samo je namreč tako stisnjeno med bregove Sel.šce in Poljanšice, da v njem samem ni mogoče postaviti niti ene nove stavbe, čeprav bi mesto kot sedež okrajnega glavarstva zahtevalo, da bi imelo vsaj lopo, primerno poslopje za okrajno glavarstvo in mestno ol>čino. Tako so pa sedaj vsi uradi v precej slabih prostorih, ki nikakor ne ustrezajo sedanjemu času. Čeprav se že mnogo govori in obljublja novih zgradb za javne urade, vendar si nihče ne upa postaviti vprašanja, da bi se vse to gradilo izven mesta n. pr. proti Plevni ali pa vsaj na svetu med Balantom in drž. šolo. V mestu samem namreč ne 1k> mogoče postaviti novih poslopij, ker je treba stare ohraniti pri življenju iz umetnostno zgodovinskih razlogov. Pač pa zasebniki z velikim zagonom postavljajo nove stanovanjske hiše predvsem ob cesti proti Plevni. Tako je na Pokopališki cesti zrasla letos vila, last dr. Kocijančiča, pri vojašnici je postavil lepo enonadstropno hišo Jože Lnngernolc, pod Šifrerjem pa Fr. Debe-ljak in malo niže inž. Sever. Poleg teh večjih je še vse polno manjših hiš. gospodarskih poslopij in garaž, kar je vse sad letošnje gradbene sezone. V Novem predmestju je pred kratkim zrasla leipa enonadstropna hiša, last g. Plestenjaka. Tudi v Puštalu je letos nekaj novih hiš, tri pa tudi ob banovinski cesti proti Poljanam. Prav posrečeno je bil prenovljen gasilski dom. kar je zahtevalo mnogo žrtev in dela. Ne smemo prezreti, da je tudi Društveni dom dobil lepo predovorano, ki bo primerna za manjše prireditve in telovadnico, poleg tega pa bo pridobil tudi oder na širini poleg dveh novih garderob Dela se bližajo zaključku, Čeprav bo treba še precej požrtvovalnosti in denarnih podpor. Darujte za Jegličev akademski dom! Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. s trgov, šolo, vešča nemške stenografije, želi za stanovanje in hrano aH za kritje istega nameščonja v plsnr. nt ali prt blngnjni. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 18747. a iliiibodobe Dva dobra pomočnika slikarska In pleskarska, sprejme Vindšnurer, Kamnik. Kuharico začetnico, z večletno službo, kot dekle za vse In kot kuharica, tščo zak. par brez otrok (ravna-tolj) v Mariboru. — Biti mora snažna, voljna in zanesljiva, ki bi so poleg spretne gospodinje hotela kaj priučiti. Pogoj znanje nemškega ln slovenskega jezika. Začetna plača 350 din, če se Izkaže spretno pa 400—500 din. Dobro postopanje. Dopise prevzame lz prijaznosti gospa Angela Roškar, trg. v Mariboru, Trstenjakova ulica 22. Nastop službe še ta mesec ali 1. januarja odn. 1. februarja. j Kupi moj VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BPIURNTE > »mrrrcdc srfirjc rvbime BISERE ITD STflRirlSKE HRKITE TIR UMETNINE * PO MCUVlijIH CENAH »trrh tvbdkb Jos EBERLE LJUBLJANA TYRŠEVA 2 ' Omaro ali pult za pisarno, kupim. Ponudbe podružnici »Slov.« na Jcsenlcah. iiii LLlIj Cvetje in jajca vedno v zalogi pri Baloh, Kolodvorska št. 18, dvorišče, telefon 89-66. Gater 65 cm širine, še v pogonu, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19067. Jabolka obrana, zimska, mošancl (gambovec), bobovec, ta-felln ter razne drugo trpežne dobre zimske vrste od 4 din naprej, razpošilja Henrik Cehner, trg., Llbeliče, Koroško. ^Promos^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 8 telefon 20-59 Postrelba brezhibna Kupujte pri naših inserentih! Zalivala Vsem, ki ste našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in brata, gospoda KAROLA GORJANCA poštnega poduradnika v p. na n jegovi zadnji poti v tako častnem številu spremili, vsem, ki ste ga tako zvesto v njegovi dolgi bolezni obiskovali in tolažili in vsem onim, ki ste nam na pismen ali ustmen način iz- razili sožalje, iskren Bog plačaj, g. p. Marijanu Valenčaku U. f. M. „ plačaj. Prav posebno pa smo dolžni hvalo i. Marijanu Valenčaku O. F. za številne tolažilne obiske. Žalujoči ostali. Mihčeve čudovite ■ a a wva dogodivščine (191) Poklicali so najboljše detektive in jim razložili, kaj se je zgodilo. Kralj je sam priznal, da je stvar težka, zato pa je zabičal vsem, naj napnejo vse svoje moči in obljubil veliko nagrado tistemu, ki mu najde ubežnika. (192) Odšli so torej vsak v svojo smer iskat malega Mihca. Ali se jim bo res posrečilo najti ga? »REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ultca 64. I. nadstr. Telefon 44-20 Parcelo v bližini Kranja, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19028. Gostilno dobro vpeljano, na prometnem kraju, z vsemi prltlklinami, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19063. Dražba kmetske posesti pri Semiču. Njive, vrtovi, vinograd ln hiša — skupno nad 60 parcel. — Najnižji ponudek 40.000 din. - Informacije v restavraciji Keršlč, Ljubljana, Šiška, od 13-—14 ali pismeno pod »Dražba« lstotam. Hišo z vpoljano mesarijo in trg. lokalom prodam v Blokah, event. tudi na obroke. Pojasnila daje Paternost Fr., Nova vas pri Rakeku. p Stanovanja IŠČEJO: V sredini mesta išče enosobno, majhno stanovanje starejša gospa samo zase. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 19086. 99 SLOVENEC" NA 10 STRANEH, JE NAJVEČJI, NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ RAZŠIRJENI SLOVENSKI DNEVNIKI Nepričakovano nam je umrla naša ljubljena žena, dobra mati, gospa Zvonar Roza roj. Morscher Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 13. decembra ob štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, Moste, dne 11. decembra 1940. Globoko žalujoči: Ivan, mož; Regina, Roza, Albina, hčerke — in ostalo sorodstvo. I Glasba Citrašem priporoča za božič nabožne pesmi Ivan Kiferle, Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 6. (g Previdena s tolažili sv. vere je danes mirno v Gospodu zaspala naša ljuba mama, teta in babica, gospa Angela Cvitanič roj. Radič Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, li. decembra ob devetih dopoldne. Guštanj, dne 12. decembra 1940. Žalujoči Juro Cvitanič. Alphonse Dandett • 11° Jakec Prevedel Fišer Frane Spoznal je žametast ovitek Revije, ki jo je prvič čital v kurilnici na Cvdnusu, samo, da je sedaj bila za jjolovico tanjša in tiskana na navadnem papirju. j>o katerem se'spoznajo revije, ki jih nikdo ne plačuje. Jakec bi skrpucala niti ne odprl, če ne bi postal pozoren na sledeči naslov, ki ga je zagledal med Vsebino: Prelom. Liričen spev. Spesnil Vikont Amaury d'Arger/'n Začelo se je tako: Neki, ki je odšla. Kajl Brez besede slovesal Kaj! Ne da bi se obrnila! Kaj Niti pogleda na dom, ki si ga zapustila! - Kaj!... Sledilo je dvesto dolgih verzov in strani so bile črne kot bi bila na njih dolgočasna proza; in povrhu je bil to šele uvod. Vsake štiri ali pet verzov je bilo ime Šarlota tako, da se čitatelj ni mogel zmotiti. Jakec je odvrgel brošuro in skomignil z rameni: »ln ta nesrečnež si je upal to tebi jvislati?« »Da pred dvema ali tremi dnevi sem dobila spodaj,« je dejala boječe... »Ne vem, koo je prinesel .« , Za trenutek je oslalo tiho. Ida je kar umirala od želje, da bi pobrala revijo, toda si ni upala. Končno se je brezbrižno sklonila- Jakec je to videl: t _ »Menda ne boš tega obdržala? Ti verzi so vemdar tako smešni.« Ona se je vzravnala. »Meni se pa ne zdijo, če dovoliš!« »Pojdi no!« Zaman se napihuje in domišlja, da je pesnik, zaman ponavlja svoj »Kaj kaj kot štorklja; ne bo se mu posrečilo, na bi naju ganil.« »Jakec ne bodi krivičen (glas se ji je tresel). Bog mi ie priča, da poznam gosjx>da, d'Argentona bolje od vsakega in tudi njegove' slabe lastnosti, saj sem trpela zaradi njih. Kot človeka sem ga zapustila. Kot pesnika, je stvar drugačna. Vsi priznavajo, da ima gospod d'Argenton trpko lirično noto, kakršne še nikdo v Franciji ni imel. Trpko lirično noto, moj dražil... Alfred d Musset jo je imel, oa toda brej ideala, brez navdiha. Če primerjamo z njim, d'Argcntonov uvod preloma še bolj ganljiv: Pomisli: mlada ženska v plesni obleki odide zjutraj v meglo, brez besede slovesa, ne da bi se obrnila •..« Jakec ni mogel zadržati prezirljivega krika: »Saj si vendar ti ta ženska! Saj vendar veš v kakšnih beoastih okoliščinah si odšla!« Odgovorila je vsa trepetajoča: »Dragi moj, zaman me poskušaš jionižati, zaman mi kličeš v spomin žalitev, ki je vprašanje umetnosti, in nc bo mislim, da se bolj razumem kot ti. Gospod d'Argenton bi me lahko še stokrat bolj žalil kot me je. A zaradi tega moram vseeno priznati, da ena izmed najznamenitejših literarnih veličin sedanje dobe. Marsikateri, ki danes govori o njem s prezirom, bo kasneje ponosen, če bo mogl reči: »Poznal sem ga .. . Sedel sem pri n jegovi mizi.« Po leli besedah je vstala in dostojanstveno odšla k gospe Levindrejevi, svoji večni zaupnici. Jakec se je že bil zatopil v učenje (to je bila edina uteha v njegovi žalosti, učenje ga je približevalo Ceciliji), ko je zaslišal od sosedovih glasno deklamiranje, ki so ga prekinjali navdušeni vzkliki, jok in šumenje robcev. »Bodimo jiogumni... Sovražnik se približuje-..« si je mislil ubogi deček. In ni se mojih Amaury d'Argenton je bil pravtako nesrečen, ker je bil daleč od Ide, kot se je ta dolgočasila, ker ni bila več pri njem. Žrtv in krvnik sta nerazdružljiva in vsak j»o svoje sta občutila, kako prazno je njuno ločeno življenje. Že prve oni po ločitvi je pesnik pričel izjHivedo-vati svoje ranjeno srce in njegov širok blcdič-ni obraz je dobil tragičen, byromski izraz. Srečevali so ga ponoči v gostilnah, večerjal je po restravracijih, obdan o dsvojih zvestih olx>že-valcev in izkoriščevalcev in jim govoril samo o Njej, samo v Njej Hotel je^ da bi možje in ženske, ki so bile tam vzklikale. »To je d'Argenton, veliki pesnik... Njegova ljubica ga je zapustila... Pozabe išče.« Res je iskal jx>zabe. večerjal je zunaj, zunaj prebil noči. toda kmnlti ga ie to neredno in razsipno življenje utrudilo. Nekaj imenitnega je, mojdun, potrkati v nočnem lokalu jx> mizi in zaklicati: »Natakar, pravega pelinkovca prosim!...« da so sosedje okrog njega govorili: »Ubija se... Zaradi neke ženske...-« Toda nekaj dni takega življenja je zaoostovalo, da si je pokvaril želodec; napadali so postujali jKigostejši in Šarlotino odsotnost jc občutil v vsej strahoti. Katera ženska bi sploh mogla prenašati njegove večne tožbe in mu nositi pobožno kot kralju razne praške in zdravilne čaje? V bolezni je postal spet otročji. Strah ga je bilo, če je bil sam in zato je moral vedno llirsch ali kdo drugi spati na divanu. Večeri so bili žalostni, okrog njesjB |e bil sam nered, polno prahu, ki ga celo take norice kot je Ida, znajo obrisati. Peč ni vlekla, svetilka je slabo gorela, skozi vrata je vleklo; d'Argenton je bil globoko zaoet v svojem samoljubju in je resnično hrepenel po svoji družici. Poskusil je s potovanjem, da bi se razvedril; toda j>otova-nje mu ni prav nič j>omagalo, tako so vsaj sodili po njegovih tožečih pismih- »Ta ubogi d'Argenton mi je pisal zelo razburljivo pismo...,« so »izjjodletenci« govorili med seboj. Pisaril pa je vsem ta »razburljiva pisma«. Nadomeščala so mu njegove gorke besede. Najsi je bil doma ali daleč proč, glodala ga je misel: »Ta ženska živi brez mene, je srčna pri svojem sinu brz mene. Njen sin ji nadomešča vse.« Ta misel ga je spravljala v obup. »Napiši o tem kako pesem,« mu je dejal Moronval, ko ga je videl, da se je vrnil pravtako obupan, kot je odšel.,, »Lažje ti bo .. ■« Nemudoma se je vrgel na delo. Verze je jx> svoji stari navadi pisal drugega za drugim, sistematično, ne da bi kaj popravljal; kmalu je spesnil uvod k Prelomu. Nesreča pa je bila v tem, da ga je pesnitev še bolj razvrela, namesto da bi ga pomirila. Ker je rabil nekoliko navodila, si je predstavljal Šarloto idealno, še lepšo, še bolj angelsko in vzvišeno naa zemeljske vsakdanjosti. Od takrat njune ločitve ni mogel več prenašati- Brž. ko je bila pesnitev natisnjena v Reviji, sta llirsch in Labassindre dobila nalogo, odnesti en zavod v ulico des Panoyaux. Potem ko je jx>slal to vabilo, je prav točno vedel, da ne more več živeti brez Sarlote in je sklenil, da bo stavil vse na kocko. Dal se je počesati, pomaziliti. najel izvoščka. ki ga je moral čakati pred vrati in se nekega dne pojavil ob dveh pojjoldne v ulici des Pnno-yaux; takrat so žene same noma in iz predmestnih tovarn se oblaki dima dvigujejo v nebo. Moronval, ki ga je spremljal, je stopil k hišniku in se nato vrnil: »Pojdi... šesto nadstropje, na koncu hodnika... tam stanovanje.« D'Argenton jc odšel po stopnicah. Bil je bolj blen kot ponavaoi in srce mu je tolklo. Za Jugoslovansko 'iskarno v Ljubljani: 'ože Kramam izdajatelj: Inž. Jože Sodjs Urednik: Viktn- Cenčiž LJUBLJANA Madžarsko-jugoslovansko prijateljstvo Napitnice v Gardijskem domu Belgrad, 12- dec. t. Nocoj je zunanji minister dr. Aieksander Cincar - Mar kovič priredil v gardijskem domu slovesno večerjo na čast madžarskemu zunanjemu ministru grofu Csakyju in njegovi soprogi. Večerji so razen gosta in gostitelja prisostvovali: vse spremstvo madžarskega zun. ministra in vse višjo osebje madžarskega poslaništva v Belgradu, nadalje vsi člani kr. vlade, veliko število generalitete, diplomatski predstavniki prijateljskih držav, številni politični, gospodarski in kulturni zastopniki v naži prestolnici, višje uradništvo zunanjega ministrstva ter predstavniki tiska. Napitnica C ncar-Markovlca Med večerjo se je dvignil naš zunanji minister dr. Aleksanaer Cincar-Markovič ter napil madžarskemu zunanjemu ministru naslednjo napitnico: »Gospod minister! Zame je posebno veliko veselje, da v Belgradu, prestolnici Jugoslavije morem s toplo dobrodošlico pozdraviti vašo ekscelenco, ki nam s svojim prvim obiskom dela posebno čast in zadovoljstvo. Vaše bivanje med nami pada v zelo resen čas mednarodnega položaja. Toda mi smo v toliko srečnejši, da moremo v madžarsko-jugoslovanskih odnosih ugotoviti popolno jasno atmosfero prisrčnosti in prijuteljstva. V obisku vaše eksce-lence vidimo željo, da se ti naši medsebojni odnosi konsolidirajo in utrdijo, željo, ki jo ima tudi kr. vlada v polni meri. Madžarski in jugoslovanski narod, živeč drug poleg drugega z nesporno afiniteto rodoljubja in značaja, sta se med seboj vedno spoštovala- Oba naroda imata tudi v svoji zgodovinski preteklosti številne skupne trenutke, borbe in trpljenja. Danes nam ne nalagajo samo interesi občutkov, ampak tudi interesi naših borb obeh narodov potrebo, da gremo po poti skupnega razumevanja in zaupanja in da odnose med Madžarsko in Jugoslavijo na gospodarskem in kulturnem polju naredimo čim intimnejše. Zares ne vidimo nič, kar bi se protivilo ustvaritvi še_ bližjega madžarsko-jugoslovanskega sodelovanja. Mnoga dejstva na eni in drugi strani izražajo v zadnjih letih pot k madžarsko-jugoslovanskemu prijateljstvu. S stikom predstavnikov so vse večji upi sodelovanja med Budimpešto in Bel-gradom. To delo je spremljano z največjo simpatijo in odobravanjem širokih ljudskih množic v obeh državah. Toda naj mi bo dovoljeno, da se v tem svečanem trenutku spominjam Nj. presvtl. Vis. regentu Horthyju, katerega ime bo v zgodovini obeh narodov ostalo vedno vezano na današnje prijateljstvo. Poudarjajoč z največjim spoštovanjem njegove velike zasluge se moji pogledi obračajo več let nazaj, v dobo mojega službovanja v Budimpešti v svojstvu odpravnika poslov in v dobo znamenitega govora v Mohacu, v katerem je regent Horthy na tako kategoričen in odkritosrčen način razložil o potrebi zbližanja in sodelovanja med našima dvema državama in ki je bil od tedaj naprej vedno izhodna točka tudi v stvari sami kot baza za madžarsko - jugoslov. sodelovanje- Ta dalekovidnost razumevanja je zdaj v polni meri ustvarjena. Današnji obisk vaše ekscelence v jugoslovanski prestolnici predstavlja tudi po svojih konkretnih rezultatih pomemben datum v odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo. To prijateljstvo ni samo obojestranski manifest in srčno prijateljstvo, ki nas veže, ampak je to prijateljstvo potrjeno s formalnim sporazumom, ki smo ga tukaj v Belgradu podpisali. Zagotoviti hočem vašo ekscelenco in madžarsko kr. vlado, da da jugoslov. vlada največje priznanje temu srečnemu razvoju madžarsko - jugoslovanskih odnošajev. Njen najod-ločnejši sklep je, da se n a š i d v e d r ž a v i preko tega sporazuma srečata na splošnem mednarodnem torišču s tem namenom, da se ne razširi spor v tem delu Evrope. Naj bi torej dannš-nje politične delo med Madžarsko in Jugoslavijo ne ostalo samo solidna podlaga njihovega vedno dobrega sosedstva, ampak tudi koristen doprinos za ohranitev mirnega reda v Podonavju in v soglasju s svojima sosednjima in prijateljskima velesilama Nemčijo in Italijo. S temi mislimi in v tem pričakovanju dvigam čašo v zdravje Nj. presvetl, Vis. regenta Horthyja, modrega in velikega šefa prijateljske in sosednje države za veličino in napredek Madžarske in njenega viteškega naroda ter pijem na oseben dobrobit in osebno srečo našega dragega in uvaževanega gosta, madžarskega zunanjega ministra Nj. ekscelence grofa Csakyja in ljubeznive grofice.« Odgovor grofa Csaky;a Na napitnico je madžarski zunanji minister grof Csaky odgovoril z naslednjo napitnico: »Gospod minister! Globoko sem ganjen zaradi prisrčnih besed, ki nas jih je spregovorila vaša ekscelenca, kakor tudi zaradi toplega sprejema, ki ste nam ga izkazali pri našem prihodu. Izvolite, ekscelenca, sprejeti za vse te ljubeznivosti v mojem imenu in v imenu moje žene najprisrčnejšo zahvalo. Posebno drago mi je, da sem jaz prvi madžarski zunanji minister, ki je uradno obiskal Jugoslavijo, Zelo sem srečen, da morem tako dokazati, da je naša iskrena želja, da ostanemo za vedno v resničnih in prijateljskih odnošajih z jugoslovanskim narodom. Jugoslovanski narod, čuvar tisočletnih tradicij, se ni nikdar nehal boriti za svojo staro civilizacijo in sveti ideal svobode. Te sijajne lastnosti in legendarni heroizem so prebudile iskreno spoštovanje, s katerim so prepojeni vsi Madžari napram Jugoslaviji in močnemu jugoslovanskemu narodu. Temu velikemu narodu, njegovemu kralju ter knezu namestniku Pavlu izražam svoje spoštovanje. Ekscelenca! Vi ste se spomnili govora našega regenta, ki ga je imel leta 1926 in s katerim je položil temelje političnega sodelovanja in medsebojnega sporazuma, ki je vzniknil iz ideje našega naroda z isto usodo- Kakor v težavah tako tudi v slavi. Gospe in gospodje! Jaz sem prišel k vam B naslednik te politike, politike globokega prijateljstva in politike, ki nikdar ne bo zapustila pot pravičnih in miroljubnih odločitev mednarodnih vprašanj. Politika mudžarske vlade se je srečno srečala na tej črti modre politike, ki jo izvaja Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in jugoslovanska vlada ter ki jo mi visoko cenimo. Zlasti drago mi je, da sta naši dve vladi dali izraza duhu te politike ter zaključili sporazum o prijateljstvu. Naj mi bo dovoljeno, da ugotovim, da ne samo vlada, ampak tudi madžarsko javno mnenje želi poglobiti odnose z Jugoslavijo. To dejstvo potrjuje tudi več govorov narodnih poslancev \ parlamentu. Sporazum, ki siho ga podpisali, je kratek. Njegove simbolične korenine pa gredo globoko v dušo madžarskega naroda in v okrepitev razvoja naših odnosov na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V ostalem je ta sporazum samo viden izraz odnosov, ki že obstajajo med obema narodoma. Zaradi tega je sporazum viden in trajen. Dober je zato, ker sta se oba naroda odločila za sodelovanje pri delu za mir, trajen pa je zato, ker odgovarja idejam čvrstega miru- V tem smislu dvigam čašo na zdravje Nj. VeL kralja Petra II., kneza namestnika Pavla, za napredek in veličino Jugoslavije ter za osebno srečo njihovih ekscelenc gospoda in gospe Cincar-Markovičeve. kot Poročeni ženitbeni slepar obsolen Maribor, 12. decembra. Danes se je pred mariborskim okrožnim sodiščem končala razprava proti 42 letnemu kurjaču Ivanu Kaufmanu iz Maribora, ki se je, čeprav je bil že poročen, hotel na raznih krajih ženiti. Kaufman je dalje časa živel v Murski Soboti. Tam se je seznanil leta 1936 z Kozo Rafael. Četudi je bil oženjen in imel otroke, ji je natvezil, da je še prost in jo je tako spravil, da je začela z njim razmerje. Konec leta 1936 je Rafaelova odšla v Francijo na sezonsko delo. Imela je v svojega »zaročenca« popolno zaupanje in je verjela, da jo bo po povratku iz Francije poročil. Domenila sta sfe, da mu bo iz Francije pošiljala ves zasluženi donar, katerega bo on pri nas nalagal v hranilnico, tako da bosta imela nekaj prihrankov za poroko. Ze meseca decembra 1936 je Rafaela Kaufmanu poslala prvo pošiljko denarja. On ,ji je takoj sporočil, da je moral sicer denar porabiti za sebe, da pa ji ga bo pošteno vrnil, obenem pa ji je priporočal, naj mu le še pridno pošilja denar, naj bo tam varčna, češ, da bosta za poroko in za zakonsko življenje rabila te prihranke. Ona mu je res sproti pošiljala vse, hranila je, kolikor se je dalo, on pa ji je v pismih razlagal svojo vročo ljubezen in željo, da bi se čimprej poročila. Na dolgo in široko ji je popisoval, kako se pripravlja na zakon, kako da je že kupil za njen denar parcelo z vrtom, na kateri že gradi hišico, kjer bosta kot mož in žena skupaj živela. Rafaelova je varčevala in si pritrgovaja in čakala, da bo hišica dograjena in da jo zaročenec pokliče iz Francije. Tedaj pa je prišlo usodno pismo, katerega ji je nekdo od doma poslal. Vnjem ji je sporočil, da je njen zaročenec v resnici poročen in oče otrok, hišica, katero zida z njenim denarjem, pa Je last njegove žene. Vsa obupana je Rafaelova šla s Kaufnianovimi pismi na naš konzulat v Franciji in prosila, da se vsa zadeva preišče. Res so naše oblasti uvedle preiskavo, ki je Kaufmana spravila pred sodišče. Mož se zagovarja, da se je hotel od svoje žene ločiti in se poročiti z Rafaelovo ter da je z denarjem, ki mu ga je poslala Rafaelova, res kupil parcelo in zidal hišico. Pokopalo pa ga je pričevanje njegove žene, ki pravi, da je mož prvovrsten ženskar. Zena je dalje izpovedala, da je imel razmerje z mnogimi ženskami. Ima tudi štiri nezakonske otroke, in sicer vsakega z drugo. Z ženo živita ločeno, vendar ločitev ni sodno izrečena. Parcelo je v resnici kupila žena, on pa je k parceli prispeval le 200 din Očividno je ves denar, ki ga je prejemal iz Francije, sam zapravil. Frva razprava je bila 26. februarja letošnjega leta, pa so jo takrat preložili, ker so hoteli zaslišati tudi Rafaelovo, ki je Kaufmanu poslala vsega skupaj blizu 10.000 din. Pri današnji razpravi je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni in na dve leti izgube častnih pravic. m Žalostni dogodki na Polzeli pred sodiščem Veliki senat okrožnega sodišča v Celju je razpravljal včeraj dopoldne pod predsedstvom s. o. s. g. Cepudra žalostna dogodka, ki sta se pripetila pozno zvečer 22. septembra na banovinski cesti v Parižljah pri Braslovčah in 27. oktobra v Cajhnovi gostilni na Polzeli. O prvem dogodku smo v našem listu že obširno poročali Posestnik, gostilničar in mesar 32 letni Cimperman Alojzij iz Polzele se je peljal usodnega večera z vozom po banovinski cesti skozi Parižlje. V Braslovčah se je Cimperman nekoliko zamudil s Canjkom Francem, tako da ju je prehitela noč in sta se vračala v trdi temi z eno-vprežnim kolesljem domov v Polzelo. Na znanem klancu sta se pripeljala z nasprotne strani Drev Slavko s tovarišem Frankovičem Milošem. Ker nista imela luči, prav tako tudi ne Cimperman, ki je sicer vozil po desni strani, je Drev treščil v voz s tako silo, da mu Je oje predrlo prsni koš in je na mestu izdihnil. Frankovič si je pri padcu pretresel možgane in bil dva dni nezavesten v celjski bolnišnici. Sunek je bil silen in je pri tej nesreči vrglo Canjka in Cimpermana z voza, konj pa je zdirjal v Polče, kjer so ga šele drugi dan našli. Zaradi te nesreče je državno tožilstvo obtožilo Cimpermana v smislu § 178 II. Še bolj tragičen dogodek se je odigral 27. oktobra zvečer v Cajhnovi gostilni. Cimperman je šel v nedeljo popoldne s svojim mesarskim pomočnikom Bratcem Antonom v Glinje zaradi nakupa krave. Ustavila sta se v več gostilnah in popila več čajev in nekaj vina. Domov sta se vrnila šele proti večeru. Iz domače gostilne sta odšla oba še v Cajh-novo gostilno. V gostilni je prišlo do prerekanja, da se je Cimperman razburil in v vinjenosti začel metati steklenice. Ko so Cimpermanu vzeli stol, je rekel navzočim, naj se odstranijo, nato pa je začel streljati v tla, vendar so ga umirili in sta se nato z Bratcem vrnila še v domačo gostilno. Bilo je okrog 10. ponoči. Cimperman se je začel doma ponovno razburjati in očital je svojemu pomočniku, zakaj mu ni pomagal pri Cajhnu. V prepiru je dal Bralcu zaušnico. Cimperman je nato izstrelil še dva strela, okrog 11. pa še tretjega, ki je zadel Bratca, da se je opotekel in se zgrudil mrtev. Cimperman je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da ni bil duha prisoten, da je bil vinjen in da je bil to le nesrečen slučaj. Cimpernianov zagovornik dr, Voršič Alojzij je v obširnem zagovoru na- Božična in novoletna voščila za zimsko pomoč I Nj. kr. Vis. kneginja Olga je lani in letos po- : vabila vsa mesta kraljevine Jugoslavije in vso { drugo prebivalstvo revežem na pomoč za olajšanje zimskih tegob. Ljubljanski odbor za zimsko pomoč se tudi letos trudi, da bi iz najrazličnejših virov zbral čim največ prispevkov, ki bi mu omogočili čim največjo zimsko pomoč ljubljanskim revežem, Naša dobrosrčna javnost bo gotovo z veseljem sprejela vest, da so dobrotniki ljubljanskih revežev v ta namen v nekaj tednih podarili že okrog 300.000 din, seveda so bo pa ta znesek prav naglo ne le povečal, temveč tudi pomnožil. Vsa ljubljanska društva so naprošena za prireditve v prid zimski pomoči in je že tudi bilo nekaj takih prireditev, gotovo pa tudi drugo organizacijo ne i>odo pozabile na ta način dokazati svoje srčne kulture. Posebno se mladina pripravlja, da bi na akademijah pokazala svoje dobro srce mestnim revežem, pa tudi plesalci in prireditelji plesov ne smejo pozabiti na reveže. O božiču naj se pa prav vse prebivalstvo spominja svoje dolžnosti do revnega bližnjega, zlasti naj pa vošči božične in novoletno praznike samo z razglednicami, ki jih je izdal ljubljanski odbor za zimsko pomoč. Na razglednici jo ljubek prizor božične igrice, ki so jo lani igrali varovanci mestnega otroškega prehodnega doma v stari cukrarni. Kdor pogieda tega ljubkega Jezuščka med angelci in hvaležnimi otroci, ne more verjeti, da so to tisti otroci, ki so nekdaj zapuščeni in zanemarjeni Ljubljančane nadlegovali s prodajanjem in prosjačenjem. Tako so se varovanci otroškega prehodnega doma zahvalili svojim dobrotnikom in z razglednico naj sedaj opominjajo najširšo javnost na njeno dolžnost za reveže, svetu naj pa ta razglednica pokaže, s kako velikim uspehom Ljubljana pomaga revni mladini. Kakor so se Ljubljančani že pred več ko 100 leti v prid revežem odkupovali od božičnih in novoletnih voščil ter v znamenje teh odkupnin dobivali lepo opremljene izkaznice, tako naj tudi letos ne bo nobenega Ljubljančana, ki bi božičnih praznikov in Novega leta ne voščil z razglednicami odbora za zimsko pomoč. Vsaj to najmanjšo socialno dolžnost mora izpolniti sleherni prebivalec našega mesta, da bo voščil božične praznike in Novo leto z razglednicami v prid zimske pomoči. Razpečevale jih bodo predvsem trafike in trgovine s papirjem. PROSLAVA 500 LETNICE GUTENBERGA V soboto dne 14. decembra ob 20. url v frančiškanski dvorani v Ljubljani ODLIČEN SPORED Zborovsko in solopetje, recitacije, govor, glasba, dramatski prikaz Vabimo vso javnost, da obišče pomembno kulturno manifestacijo in zanimivo prireditev Vstopnina: sedeži po 12. 10, 8 In 6 din; stojišča po 4 din 1 Zvezde žarijo najlepše na jesenskem nebu. Marsikdo zvedavj gleda ta ogromna nebesna telesa, ki nas obdajajo. Malokomu pa je dano, da bi prodrl globlje v gibanje zvezd. Zato je primerno, da priredi Prosvetna zveza danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani predavanje, v katerem nas bo strokovnjak g. prof. šušteršič seznanil z našiin zvezdnatim nebom. Njegove besede bodo pojasnjevale številne 6kioptične slike. Vabimo zlasti dijaško mladino, ker ima sedaj priliko seznaniti se z zvezdnatim nebom. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfili-goj. Vstopnina po 3, 2 din, za dijake 1 din. 1 Božično gospodinjsko razstavo priredi ženski odsek Sentpetereke prosvete v nedeljo, 15. decembra v društveni dvorani poleg Šentpetersice cerkve. Razstava bo odprta od 7 zjutraj do 17 popoldne. Izvrstno rumovo kompozicijo in 35 vrst liker-skih esenc za domačo pripravo ruma in likerjev priporoča drogerija Grecorič, kr. dvorni dobavitelj, Liubbana, Prešernova ulica 5. 1 Kaj je ženska, vam pove Mlakarjeva igra »Vragova smola«. Igrale jo bodo dijakinje v nedeljo, 15. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, v prid ubogih učenk na uršulinskih šolah v Ljubljani. Predprodaja v6topinic pri Sfiligoju. 1 Putnikov prvi letošnji smučarski izlet v nedeljo tia Kurešček. I Namesto venca ob 6mrti blagopokojnega dr. Pavla Krajca je daroval g. Leo Souvan 6en. Društvu slepih 200 din, za kar 6e mu »društvo iskreno zahvaljuje. 1 Trnovska Vincencijeva konferenca se iskreno zahvaljuje g. Krvini Ivanu, poslovodju in občinskemu svetniku, za 100 din, ki jih je naklonil konferenci mesto venca na grob gospe Frančiška Bardorfer. Bog povrnil I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Gledališkim obiskovalcem dobro znana al-^tistka Eha Karlovčeva bo pela partijo Carmen v Bizetovi operi »Carmen«. Ta opera je najkrepkej-ša francoska odrska- umetnina, polnega živega realizma, življenjskega utripa in temperamentne blesteče glasbe. Dejanje je posneto po znani P. M6-rimčejevi noveli in slika življenje med španskimi cigani, tihotapci in vojaki, sredi katerih se razvija svojevrstna ljubavna tragedija narednika Jos<5ja in prelepe Carmen. Naslovno partijo bo pela kot gost Karlovčeva, tenorsko Franci, sopransko Ribičeva in baritonsko Janko. Dirigent: dr. Švara. Insce-nacija: inž. Franzova. Koreografa sta: inž. Golovin ln B. Pilato. vajal številne olajšilne okolnosti in zavračal obtožbo, ki je predlagala obsodbo po § 167, ter prepričevalno dokazoval, da do tega nesrečnega dogodka gotovo ne bi prišlo, če ne bi bil Cimperman v takem duševnem razpoloženju, ker bi takega dejanja v neskaljeni zavesti gotovo ne izvršil. Cimperman je bil obenem tudi močno vinjen. Zaradi prvega nesrečnega dogodka je važno dejstvo, da sta vozila motorista brez luči in brez dovolila, Cimperman in Canjko pa po desni strani. Senat je po polurnem posvetovanju razglasil razsodbo, po kateri je bil Cimperman obsojen na eno leto in 6 mesecev strogega zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in plačilo povpreč-nine 1000 din. na plačilo 2000 din za pogrebne stroške, dočim se ostali zahtevki zavračajo na pot civilne pravde. Dr. Alfonz Kunst specialist za zobe iS nsta — jc otvoril svojo prakso v Cciju, Aleksandrov trg št. 6-1. 1 Komična opera »Vesele žene Windsorskec jo umetnina skladatelja Otta Nicolaija. Delo je komič-no-fantastično in ima tri dejanja. Libreto je posnet po Slukespcareju, napravil ga je H. S. Mo-senthal. Godi so v VVindsorju v 17. stoletju. Krstna predstava opero je bila leta 1849. v Berlinu iu Je imela prodoren uspeh. Ostala je vso do danes na sporedu evropskih gledališč, kar je dokaz za kakovost dela. — Zaradi obolelosti Modesta San-cina je premiera preložena na sredo, 18. t. m. 1 K umetniško dovršenemu filmu »Resigna-cija«. Ljubljansko občinstvo že dolgo ni videlo priljubljenega filmskega igralca Charles Boyer-ja. V vlogi, ki jo je prevzel v filmu »Resignacija«, podaja z umetniško dovršenostjo tragično usodo slavnega klavirskega virtuoza, katerega žena jo umobolna Na njegovo življenjsko pot stopi mladenka, ki jo predstavlja lepa lrcnu Dunne. Drug v drugemu vidita vrhunec svoje sreče, kateri se pa ona odreče. Charles Boyer, klavirski umetnik, podaja tragedijo svojeg-t življenja v izvajanju veličastnih klavirskih in orgelskih Kompozicij. 1 Foleuovka, namočena, Fr. Khain, Kongresni trg 8. M Kino Kodeljevo tti.4i.64 Danes in jutri ob 20. uri H Veličastni glasbeni velefilm ob 100 letnici rojstva največjega slovanskega komponista P. Čajkovskega Simfonija življenja Žarah Leander, Hans Siiiwe, Marika Riikk Najboljši evropski simfonični orkester izvaja poleg drugih mojsterskib tudi čarobni valček iz opere „Evgenij Onjegin". Za dodatek pa interesantna kriminalna afera Charlte Chan na Olimpijadi Warner Oland — Kafharine de Milic 1 Jutranje halje: Kamičnik, Nebotičnik. 1 Prevejan tat blaga prijet. Ljubljanska policija je te dni prijela 35 letnega purketaria F. Šuštarja, ki je doma iz kamniško okolice. Šuštar se jo brez pravo zaposlitve potepal že po vsej državi, kjer je izkušal živeti kot kvartopirec in brezposeln potepuh, pri čemer ni imel strahu pred tatvinami. Pred mesecem je prišel v Ljubljano in najprej vlomil v izložebno omaro trgovine Olup na Starem Irgu. Kmalu zatem pa je iz vežo trgovine Vlaj v \Volfovi ulici odnesel dve bali manfakturnega blaga, vredni 15.000 din. Policija ga je prijela in posrečilo se ji je, da je večino ukradenega blaga našla v skrivališčih, kjer ga je pustil Šuštar. Lo nekaj blaga se je Šuštarju posrečilo razprodati. 1 Nove tržnico bodo kmalu začeli pokrivati. Včeraj so začeli nad prvo skupino tržnic ob To-gačarjevein trgu sestavljati strešno ogrodje. To nekaj dnevih bo nad prvo skupino strelno ogrodje žo postavljeno, nakar bodo takoj pokrili streho z velikimi in lično izdelanimi beton, strešniki, podobnimi strešnikom, e katerimi je pokrita cerkev na Barju. S Sempetrskega nasipa po pogled na to streho, zlasti v soncu nadvse zanimiv. Posebno lepa bo streha, če bo nanjo zapadlo še malo snega. Maribor m Praktifnii učiteljski izpiti pred komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru so bodo začeli 6. febr. 1941. Učiteljski pripravniki in pripravnico, ki nameravajo opravljati izpit v februarju, naj vlože prošnjo že pred božičem, da bodo te pravočasno prispele h komisiji v Mariboru. m PKN vabi vse katoliške nameščenke in vse članice dekliških krožkov na duhovno obnovo dne 15. decembra ob pol osmih zjutraj pri oo. jezuitih. m Kongrcgacija gospodov ima drevi ob osmih sestanek. m Cene mleku na mariborskem trgn. Mariborske gospodinje težko razumejo razmere, ki vladajo na niaril>orskem trgu, kolikor se tiče cene mleku. Okoliške kmetice prodajajo na trgu mleko po 2.50 din, razne prekupčevalke pa po 3.50 dinarjev, torej za cel dinar dražje. Pravijo, da te prekupčevalke čakajo na dohodih v mesto in tam od kmetic pokupijo mleko, ki ga potem prodajajo na trgu za 1 din dražjo. Tako dviganje cen bi bilo treba energično zatreti. m Prva žrtov smučanja. V mariborsko bolnišnico so^ pripeljali 12 letnega posestniškega sina E. Goričana iz Žinžata, ki si je pri smučanju zlomil nogo. m Drag smaragd je izgubila. Belgrajčanka Mara Saviceva je v Mariboru s svojega prstana izgubila smaragd, ki ga ceni na 10 do 15.000 din. m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla gdč. Marija Gajček. Njen pogreb bo danes popoldne ob treh iz, mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Članice Kršč. ženske zveze in kongreganistinjo vabljene, da se udeležijo pogreba. m Smrt na tračnicah. Pri premikanju tovornega vlaka se je na postaji Sv. Lovrenc na Pohorju dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal zavirač drž. železnic Ivan Pliberšek, doma iz Radvanja pri Mariboru. Mož je po nesreči padel pod kolesa, ki so ga do smrti povozila. Pokojnik je bil vesten uslužbenec in dober tovariš. Naj v miru frčiva, sorodnikom naše sožaljel m Salonski vagon za predsednika turško republiko. Včeraj je iz Nemčije preko Maribora bil poslan najmodernejši salonski vagon za predsednika turške republike Izmeta Inenija. S salonskim vozom je bila tudi lokomotiva, o kateri pravijo, da je najmodernejši izdelek iz te stroke. Oboje je izdelala nemška tvornica vagonov v Kasselu. V teh tvornicah imajo v delu še 30 lokomotiv za Turčijo. m V življenjski nevarnosti sredi Drave. K tej notici, ki smo jo objavili v našem listu dne 6. decembra t. 1., nam brodnik Ivan Veber sporoča, da našo poročilo ni točno. Čoln je bil nov in ni propuščal vode. Radi narasle Drave je čoln bil potegnjen iz vode. Ko so ga trije potniki prišli prosit, da bi jih prepeljal čez Dravo, so morali vsi štirje čoln najprej spraviti v vodo. Pri tem opravku pa se je čoln nekoliko pokvaril, kar je imelo za posledico, da je brodnika veslo skoraj vrglo v vodo. ker je sprednji del čolna prenaglo potegnilo v tok Drave. To ga je prisililo, da je skočil nazaj na breg. Ni torej skočil v vodo in plaval na breg, kakor smo poročali. Potnikom je naročal, naj veslo obrnejo, česar si pa niso upali storiti in so rajši pustili, da je voda nesla čoln na drugi breg. Končno brodnik sporoča, da vožnja čez Dravo ni bila življenjsko nevarna, ker čoin ni puščal vode in ker je brod obratoval tudi že pri bolj narasli Dravi, pa še nikdar ni grozila kaka nesreča. Gledališke Petek, i3. decembri!: Zaprto. KULTURNI OBZORNIK Rdeče mreže Konzorcij Za resnico je sedaj v lični knjižici na lepem papirju izdal svetovno priznano knjigo J. Baker VHiiteja, Se dopolnjeno in popravljeno po raznih izdajah, kakor jih je izdala v zadnjih letih Mednarodna zveza proti lil. internacionali, ali razumljivejše: mednarodna protiboljševiika zveza. Je to neke vrste protiboljševiški katekizem, ki naj do podrobnosti ter dokumentarno pokaže vse-tu, kako je organizirana III. komunistična interna-cionala ter kako posluje, pripravljajoč svetovno socialno revolucijo. Ta internacionala je namre — kot pravi angleški uvod — »bistvena razdiralna revolucionarna sila, ki razjeda notranjščino, skuša gojiti nezadovoljstvo, sejati seme razprtij v industriji in zrahljati našo narodno varnost. Voditelji komunistične stranke so samo številke v svetovni zaroti, toda uslužne in ubogljive številke, ki imajo na razpolago obilna denarna sredstva; zato moramo zelo paziti nanje, čeprav samo zato, ker so del svetovne zarote in moramo njihovemu snovanju in delavnosti brez nehanja nasprotovati. To pa je ravno namen knjige: pokazati komunizem kot razdiralno svetovno silo. Vse gradivo se opira na izvlečke uradnih listin komunsitične interna-cionale in komunistične stranke. Komunisti se če-sto pritožujejo, da ljudje napačno opisujejo, Za tole knjigo ta pritožba ne more veljati, ker je knjiga dokumentirana do zadnje besede.« in res: knjiga navaja vedno s citati metode komunistične internacionale ter tako prikazuje bralcu prakso komunizma v pripravljanju svetovne revolucije; prikazuje tiste »rdeče mreže«, ki se iz centrale v Moskvi pletejo čez ves svet in povsod rahljajo red in mir, pripravljajoč tla za revolucijo. Tako kaže knjiga v prvem delu organizacijo kominterne ter njeno zvezo z vlado in stranko, njene pomožne internacionale (Komsomol, žensko internacionalo, Sportinterna, Brezbožnike, Rdeča pomoč,, esperantska internacionala, Proiin-terna, Svetovni odbor proti vojni in fašizmu itd.), ter način njihovega delovanja. Drugo poglavje govori o ciljih komunistične stranke, ki je svetovna revolucija ter njihovi taktiki v predrevolucijskem stadiju ter v revolucijski fazi. Jasno je pokazana metoda njihovega pridobivanja (taktika jeder, celic itd.), metoda stavk ter oboroženih vstaj, vse podprto z njihovimi uradnimi citati. Tretje poglavje govori o komunistični stranki v državi, ki Plesni večer Marte Paulinove Kadar prvikrat spoznaš krivico do dna, ko se prvikrat resnično zaveš laži, zlobe, umazanosti okoli sebe, ko nenadoma zaslutiš nad seboj neznani, pošastni mehanizem življenja, ki grozi streti vse, kar je dobrega, čistega in lepega, tedaj je konec prave mladosti. A iz spoznanja in bolečine zraste včasih tem silnejše hrepenenje po lepoti, tem močnejša vera v dobroto. Kdor ostane temu hrepenenju, tej veri zvest do kraja, je odkril skrivnost večne mladosti. Skrivnost pa je še v nečem drugem: kako se pri nekaterih, rekel bi izvoljenih dušah iz hrepenenja in vere rodi lepota in dobrota sama, kako iz občutka nemoči raste moč in bogastvo, vse sil-neje in silneje, do tiste napetosti, ko začutijo, da morajo izpeti svojo pesem, da morajo od svojega bogastva dajati tudi drugim. Taka pot je najiskre-nejša in najsvetlejša pot umetnika-človeka. In začetek take poti je bil plesni večer Marte Paulinove, njen prvi samostojni nastop. Brez velike energije Paulinova bržkone ne bi zmogla ovir in težav, ki so za plesnega umetnika pri nas posebno občutne. Kar je dosegla, je dosegla z voljo, izvirajočo iz ustvarjalne sile, saj je bila po študiju pri Meti Vidmarjevi navezana ves čas le sama na sebe. Zato pa nas je po tem, kar je pokazala na svojem prvem plesnem večeru, tem bolj presenetila njena ustvarjalna sila sama, zakaj marsikaj v njenih stvaritvah ni bilo več samo začetek, ampak bi se enakovredno lahko primerjalo — to trdim brez obotavljanja — s tem, kar nam je od nove plesne umetnosti najlepšega pokazal plesni par Mlakarjev. Le zakrknjeni, hotč ali nehotč slepi za lepoto, ne bodo tega priznali. Spored plesnega večera je obsegal tri dele: v prvem »Otrokov dan<, plesni ciklus na glasbo Grečaninovo, v drugem »Marenko«, plesno pesnitev ob Skerjančevi glasbi- v tretjem delu »Nocturne« (Škerjančeva glasba), »Norca« (brez spremljave) in »Nespametno devico« (na glasbo P. Sivica). Ze takoj v »Otrokovem dnevu« je pokazala Paulinova originalnost in eno posebnih značilnosti svojega umetniškega nazora. Posamezni odstavki tega cikla (Jutranja molitev, Razbita igrača, Obisk pri stari materi itd.) niso bili v plesu nič konkretnejši — konkretnejši namreč v smislu kake pantomime — od preprostih in prisrčnih klavirskih pesmic Gre-čaninova samih. Originalnost plesalke je bila ravno v tem, da je posnela elemente gibov in kretenj iz glasbe same, iz teh prav za prav popolnoma abstraktnih plesnih motivov, ki so se ne le ritmično, ampak tudi po dimenziji in dinamiki kretenj čudovito ujemali z glasbenimi, je znala Paulinova zgraditi izraz, harmoničen in v sebi zaključen, odgovarjajoč naslovu kot nekaka vsebina višjega reda. Izrazna sila, ki je bila v teh preprostih stvaritvah, pa je zabrisala vsako sled razumskega dela, in s tem je Paulinova dokazala močan umetniški instinkt, obenem pa muzikalnost, kot je nismo občutili še pri nobenem plesalcu pri nas. »Marenkat, motivično naslonjena na Cankarjevo novelo »Spomladi«, je veliko delo in močno po koncepciji. To koncepcijo je Paulinova tudi močno in izrazito izpeljala v velikih linijah, za še poglobljene,jšo izdelavo detajlov pa, se je zdelo, so ji dimenzije Škerjančeve skladbe postale prevelike ali pa so ji za tako izdelavo pustile premalo časa. (Delo je na Škerjančevo glasbo naštudirala plesalka v zadnjem .času, prej ga je imela še drugače, samostojno izdelano.) Zato je plesni izraz mestoma prekrivala muzika. Vendar je tudi tako bila »Maren-ka« po svojem globokem izrazu močno učinkujoča umetnina. Posebno močan dokaz plesalkine potence je bil »Norec«. Tu je vzdržala Paulinova napetost in zgoščenost izraza vse do kraja, oziroma ga vseskozi še stopnjevala, in to celo brez glasbene spremljave. Obvladujoča vse tehnične težave, da jih skoraj ni bilo opaziti, je ta ples podala s tako elementarno silo in dovršenostjo, s tako močnim doživetjem, da bi to njeno delo lahko postavili ob stran Mlakarjevima. Z njima veže Paulinovo že umetniško idejna sorodnost, obenem pa še nekako združuje v sebi njune lastnosti: moško potenco (ta izraz je posebno ob »Norcu« popolnoma na mestu) v ustvarjalni sili in tudi v izvedbi, v tej slednji pa še ves čar ženske neposrednosti, intuitivnega dojetja in smisel za harmonično lepoto gibov Ta harmoničnost pa pri njej zajame celo telo z obrazom in očmi vred, kar smo pri Pinu Mlakarju večkrat pogrešali. Njena tehnika je izdelana in trdna, kot se je pokazala jo nadzoruje tuja sla, kajti vsaka komunistična stranka mora biti včlanjena v internacionali, funkcionarji se morajo brezpogojno pokoravati strankinim odborom, vsaka stranka pa je pokorna izvršilnemu odboru, ki je izven države ter se vmešava tako v notranje zadeve držav. Predvsem zanimivo pa je poglavje, pod kakšnimi krinkami skriva komunizem svoje razdiralno delo, ki so tudi pri nas pozvane, saj se pod gesli demokracije, protivojne, pacifizma in nacionalizma skrivajo žela svetovnega komunizma. In ta gesla se menjavajo, kakor kaže potreba. Ta poglavja so ogledalo organizacijskega in taktičnega postopanja komunizma. Zato pa drugi del kaže uspehe komunizma v Rusiji sami, ki je predstavnik tega sestava v svetu. Ta del podaja zgodovino komunizma, novo sovjetsko ustavo ter načenja vprašanje človeške svobode, svobode vere, tiska in organizacij; v tem sestavu je človek žrtev sistema. Za dodatek pa so citirana mesta pisateljev, ki so kot navdušeni komunisti šli v Rusijo, pa se vrnili iz nje kot razočaranci. Tu beremo vtiske takih mož, kakor so sir Walter Citrine, Rolland Dorgeles, Andrew Smith, Kleber Lega, Andre Gide ter Louis Ferdinand Celine. Iz vsega tega vidimo, da je ta knjiga, ki je bila spisana prvič v francoščini v Ženevi, pozneje pa je izšla v angleščini na Britanskem in v Ameriki, a je v tej slovenski izdaji prevedena iz angleščine, pa spopolnjena z nekaterimi sestanki po nemški izdaji (usoda ruskega gospodarstva), resnično nekak katekizem komunističnega delovanja. Če je dr. Ahčinova knjiga pokazala komunizem kot svetovni nazor, kot zgrešen socialni sistem ter ideološko napačno usmerjenost sedanjega človeka, odkriva ta knjiga skrivne mreže komunistične taktike ter njegovih metod v pripravljanju svetovne revolucije. Na vsak način se knjigi dopolnjujeta ter bosta potrebni vsem, ki se hočejo podrobneje poučiti o komunizmu, največji nevarnosti vere v tem stoletju. Zato bomo pritrdili temu naslovu, kakor ga nosi nemška prireditev, ki je knjižico imenovala »Antikomunistični vademecum«, to je: knjižico, katero naj nosi človek, ki se hoče boriti proti boljše-vizaciji današnje družbe, vedno s seboj. —k.— že pri tem prvem nastopu. Da bi se razvila še naprej v umetniško polnost in nam vsem dajala od svojega bogastva notranje lepote, to je želja, ki je, mislim, ostala v slehernem izmed številnih in navdušenih gledalcev. W. Prešeren: Dekletam Prav za Prešernovo 140 letnico rojstva je Bi-bliofilska založba v Ljubljani (Pod Turnom 5) izdala nov, drugi zvezek Ilustriranih knjižic Prešernovih pesmi. Kakor je pred kratkim izšla Stru1 nam, tako je sedaj na vrsti Dekletam. Urednik Miha Maleš je v resnični bibliofilski izdaji ponatisnil Prešernovo pesem, ki jo je v secesinističnf okvir obdal Maksim Gaspari s ponazoritvijo bie* dermajerske lepotice. Nato pa je urednik dal raznim umetnikom različnih smeri nalogo, ilustrirati sf svojimi sredstvi to Prešernovo pesem. Tako pomeni ta knjižica — kakor vse v tej zbirki — deloma umetnostno zgodovinsko zbirko že doslej objavljenih risb in slik na dano temo, deloma pa tekmo sodobnih slikarjev na dani motiv. Podobno tekmo je lani izpeljal tudi Dom in svet v svojih vinjetah, kjer je raznim umetnikom dal narisati si te motive doma in sveta, književnosti (umetnosti), zapiske ter se je tekma gotovo za vse umetnostne kritike zanimivo obnesla. V tej 2. knjižici ni del starejših avtorjev kot pri Strunah, ki je bila v preteklosti pač — kot prva pesem v zbirki in precej programatična —, večkrat upodobljena. Zato je prišla tu do izraza tekma med sodobnimi slikarji. Tako so motiv Dekletom po svoje podali Maleš (tri motive), Gaspari, Sedej, Mira Pregelj, Gorše (kiparsko), Marica Kupfer (prvi nastop), Sirk, t Jože Gorjup, Pavlovec in Slovak t Galan-da. Vse ilustracije so zanimive ravno v tem primerjanju, dasi so ene bolj dostopne po doživljanju Prešernove pesmi, druge manj. Tako se doj-mejo močno Galanda, Malešova, Sedejeva. Kot •:.. JT.l - -'-V • :. . V*.1.'' - ; -.••.••{•'-.••*' ■ , Sedejeva ilustracija Prešernove Dekletam. delo samo je zanimiva tudi Gorjupova radiranka, ki pa ni ilustracija Prešernove pesmi v doslov-nem smislu. Za umetnostnega kritika lepa prilika, da razišče ob taki priliki osebne razlike in in-spiracijske sestavine posameznih slikarskih oseb-nostil Zbirki sami pa je Maleš dodal tudi Langu-sov domnevni portret Prešerna iz njegove belež-nice, o katerem pa je že več kot dokazano, da ne predstavlja Prešerna, temveč Langusa samega, kar omenja tudi Benčina sam, ki s tekstom spremlja izdajo. Umesten pa je Langusov portret Dolenčeve Zalike, kateri je — po Kidričevih ugotovitvah — namenjena prva Prešernova tiskana pesem Dekletam. Spremni tekst M. Benčina je manj posrečen. Ne samo, da ne spada med posamezne umetniške liste, temveč kvečjemu na konec kot opombe k slikarjev, temveč tudi ubija slikarsko razpoloženje vse zbirke, ker daje poudarek na osebne podatke sodobnih slikarjev, ne pa na Prešernovo pesem. Tako je Prešernova pesem samo podrejenega značaja, namesto, da bi bila dominantnega, ter dela vtis, da je samo za pretvezo, da se popularizirajo — slikarji, ne pa Prešeren. Tudi prospekt programa teh knjižic ne spada v bibliofilsko knjižico, temveč kvečjemu na posebej priloženi list. Sicer pa je zbirka gotovo zanimiva tako za umetnostne kritike kakor za vse ljubitelje slovenske ilustrativne umetnosti ter jo priporočamo, td. Požar v znameniti cistercijanski opatiji Iz Amerike poročajo, da je pogorela velika cistercijanska opatija na otoku Caldey blizu wa-leške obale. Otok je oddaljen kake tri milje od obale. Na otoku nimajo telefona, tako da ob izbruhu požara niso mogli poklicati gasilcev s celine, temveč so prihiteli gasilci šele takrat, ko so zagledali velik ognjeni sij na otoku. Požar je izbruhnil v neki spalnici, kjer je bilo zakurjeno, pa ni bilo nikogar v sobi. Uničena je tudi znamenita samostanska knjižnica. Opatija Caldey je znana iz zgodovine anglikanske in katoliške Cerkve. Prvotna samostanska družina sedanjega cistercijanskega samostana ie bila ustanovljena po pravilih sv. Benedikta, toda v okviru anglikanske cerkve. Pozneje so dobili dovoljenje anglikanskega primasa v Canterburyju, da smejo položiti anglikanske obljube. Menihi so bili navezani popolnoma nase in so se preživljali s tem, kar so naprosili. Vneto so proučevali zgodovino in resnice katoliške Cerkve, ki so se ji vedno bolj bližali in so jih anglikanci zato tudi preganjali. L. 1913. so se končno podvrgli sv. stolici in s tem prestopili v katoliško Cerkev. Pridruženi so bili cistercijanskemu redu. Angleži imajo sedaj na morju 2500 trgovskih pomikov Tajnik angleškega trgovinskega poslanstva v Buenos Airesu sir Charles Grandville Gibson je izjavil v Buenos Airesu, da je angleško trgovsko poslanstvo prišlo v Južno Ameriko zato, da postavi na laž trditve, da Anglija ne more več naročati tujega blaga. Na vprašanje, kako bo Anglija kupljeno blago odpeljala, je izjavil, da imajo sedaj Angleži in njihovi zavezniki na svetovnih morjih 2500 trgovskih ladij. En milijon ton teh ladij obratuje le med Anglijo in Južno Ameriko. Umetni zobje iz aluminija?--- Dr. Aleksij Danielsen je dal listom obvestilo, da se mu je po dolgem poskušanju posrečilo narediti zobno protezo iz aluminija. Z mislijo na amulinijaste zobe so se pečali že mnogi, vendar se jim ni posrečilo najti pravega razmerja med mešanico kovin. Aleksij Danielsen pravi, da bodo njegovi aluminijasti zobje prav tako dobri, kot so zlati. Če bo to res, jx>tem bi si lahko nabavili umetne zobe tudi najrevnejši ki si zlatih zob ne morejo kupiti. Opijanili so kačo, nato jo pa ujeli Japonski list »Niči niči« opisuje zanimivo zgodbo o veliki kači, ki je prizadejala celi oko- Maršal G r a z i a n i, poveljnik italijanskih oboroženih sil r LfbijL lici na otoku Hajnanu veliko škodo, pa so jo nazadnje na zelo zvit način vendar ujeli. Kača je bila dolga 7 metrov, v premeru pa ji ni manjkalo mnogo od metra. V neki vasi je noč za nočjo ubijala ovce. Kmetje so jo skušali na vse načine ujeti, pa ni šlo. Nazadnje so se obrnili na vojaško oblast, naj jih ona reši te nadloge. Vojaki so najprej pozvedeli, odkod prihaja kača k vašikm stajam in so na pot postavili več veder močnega japonskega vina. Ko je kača prišla, jo je hitro privabil prijeten vinski vonj in je takoj pokusila vino iz prvega vedra. Vino ji je vsekakor zelo prijalo, ker je skoraj vsega T>opila. Vojaki, ki so kačo opazovali, so spoznali, da je popolnoma pijana. Navalili so nanjo iz zasede, jo zvezali z verigami in vrvmi ter jo poslali v zoološki vrt v Tokio. Dva natreskana možička ukradla tramvaj V Wupertalu sta se dva znanca dalj časa zamudila pri delu, nato pa sta šla v kavarno in sta prekoračila primerno mero pri vinski kapljici. Ko sta se vračala domov in sta hotela ujeti zadnji tramvaj, sta videla, da je zadnji voz že odpeljal. Le službeni voz je še čakal, da bi odpeljal tramvajske uslužbence. Moža sta meni nič tebi nič stopila v tramvaj, se odpeljala domov, voz pa nato pustila na ulici. Seveda se je drugi dan za njune podvige zanimala policija. S I® O R T Vojno leto 1940. in nogomet v Evropi Z nedeljskim srečanjem Hrvaške in Madžarske (t : 1) je bil končan letošnji mednarodni reprezentativni nogometni spored. Zaradi izjemnih razmer, ki so zavladale zaradi vojne v Evropi, nekateri narodi niso mogli igrati tako kakor so druga leta, vendar pa v celem lahko ugotovimo, da kljub vojni vihri nogomet ni ždel tako v mrtvilu kakor bi bilo pričakovati. V naslednjem prinašamo pregled meddržavnih nogometnih tekem v letu 1940. Francija je premagala Portugalsko s 3 : 1, v Parizu pa je igrala z Anglijo 1 : 1. Bilo je to srečanje vojaških reprezentanc. Švica je po uspešnem 1 :1 z Italijo v Tu-rinu izgubila z Madžarsko v Budimpešta 0 : 3, s Hrvaško pa je Zagrebu igrala 0 : 4 in 1 : t. Anglija je igrala samo s svojo zaveznico Francijo 1 : 1. Bilo pa je tudi nekaj medzvez-nih tekem v britanski nogometni zvezi, tako Anglija : Wales 0 : 1. Kljub hudim nemškim zračnim napaoom, pa Angleži v redu odigravajo tekme v prvi ligi ter se zanimanje in udeležba s strani občinstva navzlic stalni nevarnosti letalskih alarmov nista skoraj nič zmanjšali. Belgija je začela s 4 : 3 z Luksemburgom in 7 : 1 proti Nizozemski v Antwerpenu, pred vstopom v vojno na je v povračilni tekmi z Nizozemsko izgubila v razmerju 0 : 2. Nizozemska je izgubila z Belgijo v Antvver-penu z 1 : 7, toda v Amsterdamu je v povračilni tekmi zmagala s 4 : 2. Še prej pa so Nizozemci izgubili srečanje z Luksemburgom v Rotterdamu v razmerju 4 : 5- Madžarska je v Budimpešti premagala Švico s 3 : 0, Romunijo z 2 : 0 in Hrvaško t : 0, igrala pa je še pet neodločenih reprezentančnih srečanj in sicer. 2 : 2 z Nemčijo v Berlinu in Budimpešti. 1 : 1 z Italijo v Cenovi, I : 1 s Hrvaško v Zagrebu in 0 : 0 z Jugoslavijo v Budimpešti. Italija je igrala samo doma: v Turinu s Švioo 1 : 1, v Rimu z Romunijo 2 : t, v Milanu z Nemčijo 3 : 2 in v Genovi z Madžarsko 1 : 1. Romunija je v Bukarešti igrala z Jugosla-. - Be" - - - 1° z 2 ; _ . . me: z Italijo v Rimu 1 : 2, z Manžarsko v Bu- vijo 3 : 3, v Belgradu pa je zmagala nad Jugoslavijo z 2 : 1. Izgubila pa je naslednje tek- dimpešti 0 : 2 in z Nemčijo v Frankfurtu 3 : 9. Najboljše se je odrezala z nami, pa prav nič ne pretiravamo, če rečemo, ko primerjamo naše in romunske rezultate z res močnimi evropskimi reprezentancami, da je Romunija mnogo slabša kakor so naši nogometaši, le da naši že a priori igrajo z Romuni kakor z nasprotnikom podrejenega znanja in pomena. To pa se jim seveda v igri potem večkrat sponese. Na reputaciji v Evropi nnm seveda porazi od Romunije prav nič ne škodujejo, kajti danes vodilne države že znajo kakor noč in dan razlikovati kvaliteto našega in romunskega nogo- meta, saj so v bojih imele priliko spoznati enega kakor drugega in v teh lioj" muni redno prav slnbo oorezali Nemčija je kljub vojni igrala od vseh držav v Evropi letos največ. Z Jugoslavijo je igrala na Dunaju t : 2 in v Zagrebu 0 : 2, z Madžarsko v Berlinu 2 : 2 in v Budimpšti 2 : 2, z Italijo v Milanu 2 : 3, 7. Romunijo v Frankfurtu 9 : 3, s Slovaško v Bratislavi 1 : 0, s Finsko v Dresdenu 13 : 0, z Bolgarijo v Miinehe-nu 7 : 3 in z Dansko v Hamburgu 1 : 0. Portugalska je igrala samo eno meddržavno tekmo, in sicer s Francijo v Parizu. Boj je izgubilo v razmerju 1 : 3. Danska je igrala » Švedsko 1 : 1 v Stock-holmu in 3 : : v Kopenhagenu, z Nemčijo pa 0 : I v Hamburgu Estonskn je z 2 : 1 premagala Letonsko t Tallinu. To ie bila tudi njena edina medržav-na tekma- Letonska je z 1 : 2 izgubila z Estonsko v Tallinu, premagala pa je Litvo z 2 : 0 v Kau-nasu. Slovaška je izgubila z Nemčijo 3 : 7 v Miinchenu, Slovaško je premagala v Sofiji s 4 : 1 in z 0 :-6 izgubila v Sofiji, srečanje s sovjetsko kombinacijo. Švedska se je dvakrat srečala z Dansko: 1 : v Stockholmu in 3 : 3 v Kopenhagenu. S Finsko je igrala 5 : 0 v Helsinki in 3 : 2 v Stockholmu. Norveška je zaradi znanih razmer mirovala. V začtku leta so jo pred sezono prehiteli vojni dogodki. Finska je igrala s švedsko, in sicer 0 : 5 v v Helsinki ter 2 : 3 v Stockholmu, z Nemčijo pa je boj v Dresdenu izgubila prav katastrofalno, 0 : 13. Finski nogomet je pred poldrugim letom že dosti obetal (2 : 3 z Italijo!). Vodil ga je bivši trener SK Ljubljane, Obitz. Litva je igrala eno samo meddržavno tekmo, in sicer z Letonsko v Kaunasu. Izgubila je srečanje z 0 : 2. Jugoslavija je dvakrat premagala Nemčijo j 2 : t na Dunaju in z 2 : 0 v Zagrebu. Z Madžarsko je v Buoimpešti igrala 0 : 0. Z Romunijo je igrala v Bukarešti 3 : 3, v Belgradu pa je srečanje po lahkomiselni igri izgubila z 1 : 2- Hrvaška, ki je nastopila tudi kot samostojna reprezentanca, je dvakrat premagala Švico, s 4 : 0 v Zagrebu in z 1 : 0 v Bernu. Z Madžarsko je prav tako igrala dvakrat: v Budimpešti 0 : 1, v Zagrebu pa 1 : 1. Po številu iger se samo šest evropskih držav v letu 1940 lahko uvrsti v lestvico moči, ker so igrale vsaj štirikrat. Razvrstile pa bi se te države v sledečem redu: I. do 2. Madžarska in Italija, 3. Jugoslavija in Hrvaška, 4. Nemčija, 5. Romunija in 6. Švica. Če premislimo, kakšne spremembe so bile letos v Evropi, potem lahko ugotovimo, da je bilo v letošnjem letu prav za prav razmeroma še nepričakovano mnogo nogometa Veseli bi bili, da bi tuoi prihodnje leto. leto 1941., prineslo več medržavnih srečanj. Dokler bodo lahko narodi še igrali medržavne nogometne tekme, v Evropi še ne Ho prehude stiske- Veseli pa smo, da se v mednarodnem nogometnem športu čedalje bolj in vedno lepše uveljavlja naš nogomet! Jeglicev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen 1 Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. špansko nogometno prvenstvo V španskem nogometnem prvenstvenem tekmovanju so bile zadnjo nedeljo odigrane naslednje tekme. ValenciaOviedo 5:1, Madrid:Sevilla 4:1. Bil-bao:Murcir 6.1. Barcelona:Celta 2:0, Zaragoza: Espanol 0:2, Hfiercules:Athletic Aviacion 3:3. Stanje v prvenstveni tabeli je zdaj naslednje: 1. Sevilla 8 5 1 2 41 16 11 2. Alhl. Aviac. 8 4 3 1 25 17 11 3. Madrid 8 5 1 2 21 13 11 4. Espanol 8 5 1 2 17 16 11 5 Athl. Bilbao 8 P 3 2 13 12 9 6. Valencia 8 4 1 3 19 20 9 7. Barcelona 8 3 1 4 18 28 7 8. Zaragoza 8 2 2 4 12 12 6 9. Oviedo 8 3 — 5 11 22 6 10 Celta 8 2 1 5 23 19 5 II. Mur;.ia 8 2 1 5 10 22 &