I. REDNO ZASEDANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA RLV
8. maja 1962 je imel Centralni delavski svet I. zasedanje, ki je bilo v skladu z navodili, ki veljajo za konstituiranje samoupravnih organov gospodarskih organizacij.
Tov. Žgank Franc kot najstarejši član CDS je vodil zasedanje do izvolitve novega predsednika. Seznanil je navzoče z naslednjim dnevnim redom: izvolitev stalnega zapisnikarja in dveh overovateljev, 'konstituiranje CDS. raizrešnica staremu upravnemu odboru, izvolitev novega UO in razno.
Za stalnega zapisnikarja je bil predlagan in izvoljen tov. Koren Viljem, za stalna overovatelja pa člana CDS ing. Šentjurc Mitja in Štimulak Franc. Predsednik Centralne volilne komisije tov. Dolar Franc je prebral zaipisnik o izidu volitev v Centralni delavski svet iin obratne delavske svete ekonomskih enot RLV, ki so se vršile 19. aprila tega leta. Nato je 'predsednik prejšnjega CDS tov. Romih Tone poročal o delu CDS v pretekli dvoletni mandatni dobi. V svo jem poročilu je prikazal vso dejavnost prejšnjega CDS in njegovih komisij.
Verifdlkacijska komisija, ki so jo sestavljali ing. Kljun Franjo, Kneževic Aco in Fišer Marija je pregledala celoten volilni material, preverila podatke o izidu volitev in ugotovila pravilnost volilnih rezultatov.
Nato so se vršile tajne volitve za predsednika CDS in dva namestnika. Največ glasov za predsednika CDS je doibil Mravljak Hubert in s tem postal novi predsednik. Za njegovega namestnika pa sta bila izvoljena Žgank Franc in Korenič Alojz.
Predsednik prejšnjega UO tov. Borovšak Stane je prečital poročilo o delu UO v pretekli mandatni dobi in prosil za razrešni-co. Med drugiim je v svojem poročilu tudi zajel podatke o zaključnem računu oziroma pred-
očil podatke o uspehih našega poslovanja. Novi predsednik CDS tov. Mravljak Hubert je analiziral to poročilo in pri tem ugotovil, da je prejšnji CDS že potrdil s svojo odločbo zaključni račun rudnika za leto 1961. Bilančna komiisija, ki sedaj pregleduje to poslovanje pa z delom še ni končala.
Nadalje je tričlanska volilna komisija za volitve v nov UO, ki so jo sestavljali Krajnc Jože, Borovšak Stane in Kortnik Rudi pregledala glasovnice, ki so jih po tajnih volitvah izpolnili olani CDS. V ,novi UO so bili izvoljeni: ing. Jurančič Jure, Korenič Alojz, Hudomal Emil, Debelak Jože, Hohkraut Jože, ing. Janežič Dušan, Vrbovšek Danilo, Javornik Anton, Kikec Alojz in Sevšek Alojz. Prav tako je bilo izvoljenih tudi 10 namestnikov.
I. SEJA UO
16. maja se je vršila na RLV I. seja UO. Za predsednika je bil izvoljen HUDOMAL EMIL, za njegovega namestnika pa HOHKRAUT JOŽE. Podrobneje bomo o tej seji poročali v naslednji številki »Rudarja«.
| V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
g — Tako gospodarimo
>2 _ O delu UO v njegovi man-
(§ datni dobi
» — Sklepi I. zasedanja CDS
S — Ali moramo tudi mi
<g — Še nekaj o črpanju vode iz
>2 jezera
S — Naša mladina
S? — Nove knjige
>2 — Turistične zanimivosti Ve-
lenja Cy — Avto-moto S — Šport (6 — Personalne vesti >2 — Oglejte si
S — Za dograditev mladinskega (9 zdravilišča na Debelem rtiču
24. maja ob 19. uri Ibo v Kulturnem domu Slavnostna akademija za počastitev dneva mla dosti in 70. obletnice rojstva tov. Tita.
Vstopnine ni!	Pridite!
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE
28. maja 1962
Leto III. Štev. 10
Petindvajseti maj, ki je dobil že tradicionalno obeležje dneva mladosti ne praznujemo samo kot rojstni dan tovariša Tita. Petindvajseti maj je vsesplošni ljudski praznik praznik vseh naših delovni h ljudi, posebno pa še praznik mlade generacije. Skupno z narodi Jugoslavije se tudi mladi veselijo povojnega razvoja, ki je obeležen s stvaritvami in nenehnim vzponom vseh ustvarjevalnih sil naše svobodne socialistične skupnosti.
Kot vsako leto, tako bo tudi letos na sto tisoče mladih ljudi poneslo iskrene čestitke največjemu sinu naše socialistične domovine — predsedniku Titu.
Tudi naša cvetoča Šaleška dolina in delovni ljudje se veselimo praznika, ki ga praznuje tovariš Tito in mladi rod. Na čast Dneva mladosti smo velenjski rudarji in vsi ostali delovni kolektivi v naši občini še z večjim delovnim poletom jurišali na postavke proizvodnega plana, kajti, naše dejanske čestitke, ki jih za Dan mladosti pošiljamo tovarišu Titu, so nove zamisli in novi načrti za perspektivno obdobje socialistične graditve.
Tovarišu Titu želimo ob 70. rojstnemu dnevu, da bi še dolgo užival osebno srečo in vodil našo domovino novim zmagam nasproti.
Imamo. ueka\, kot se m da
Htidamestiti - rniadastni fteSel
DAN MLADOSTI
Tako gospodarimo
Za pregled dela podjetja v letu 1961 in v prvih treh mesecih letošnjega leta naj omenimo samo nekaj osnovnih podatkov, saj je bila analiza našega dela že podrobneje obravnavana, poleg tega pa so bili rezultati dela prikazani tako za poslovno leto 1961 kot tudi za prve tri mesece leta 1962 v našem časopisu »Rudar«, kjer je bila prikazana tudi obširnejša problematika gospodarjenja RLV.
V	letu 1961 je bila dosežena proizvodnja 2.400.000 ton premoga in celokupni dohodek 6.964 milijonov din. Cisti dohodek je bil dosežen v višini 2.794 milijonov din in je bil uporabljen za izplačilo osebnih dohodkov v bruto znesku 2.046 milijonov din. uspeli pa jsmo ustvariti tudi 186 milijonov sredstev sklada skupne porabe. Pri povprečno 2.971 zaposlenih smo uspeli ustvariti povprečni čisti mesečni osebni dohodek v znesku 33.843 din, kar predstavlja zvišanje napram letu 1960 za 8,2 odstotka. V tem letu so posebno močno izstopili problemi zastajanja pri odpiralnih delih zahodnega polja zaradi Objektivnih geoloških razmer, omejene možnosti prodaje premoga ponajveč zaradi neugodnih tržnih prilik in delni nezainteresi-ranosti kupcev. Poleg teh dveh osnovnih problemov, ki sta pogojena z objektivnimi zunanjimi vplivi pa so se pojavili problemi tudi znotraj podjetja, ki so več ali manj subjektivnega značaja. Omenimo samo močno fluktuaci-jo delovne sile ter mnogo previsok odstotek boleznin, ki terja od podjetja ogromno sredstev. Uspehe pa smo v preteklem letu dosegali pri decentralizaciji samoupravljanja, uveljavili smo novo organizacijo poslovanja v podjetju, 'sprejeli Pravilnik o delitvi čistega dohodka in Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, tako da so ekonomske enote, ki smo jih reorganizirali in so začele poslovati po novih načelih, že dosegle prve vidnejše uspehe.
V	prvih treh mcseeih letošnjega leta pa je bila dosežena proizvodnja 608.000 ton premoga in celokupni dohodek 1.791 milijonov din. Cisti dohodek je bil ustvarjen v višjni 606 milijonov din in je bil uporabljen za izplačilo osebnih dohodkov 544 milijonov. din, ustvarjenih pa je bilo tudi 53 milijonov bruto skladov podjetja in preko 8 milijonov sredstev ekonomskih enot. Cisti povprečni osebni dohodek je bil dosežen v enem delovnem dnevu po posameznih ekonomskih enotah v zneskih in odstotku na planirani osebni dohodek:
jama vzhod jama zahod klasirnica el. strojni obrat avtopa nk zunanji obrat gradbeni Obrat obrat EFE splošna uprava
din	%
1510	99
1464	97
1259	102
1234	102
1388	96
910	103
977	95
876	104-
1789	94
RLV
1337 98
Iz rezultatov gospodarjenja v tem razdobju so že vidni uspehi posameznih ekonomskih enot kot tudi uspehi decentralizacije upravljanja, gospodarjenja in razpolaganja s sredstvi v posameznih ekonomskih enotah. UO RLV je na svoji zadnji seji dne 18. 4. 1962 pregledal to tromeseč-
no poslovanje rudnika in po skrbni analizi obstoječega stanja ter ugotovljenih odstopanj od Družbenega plana za 1. 1962 sprejel naslednje sklepe in priporočila v zvezi z nadaljnjim Jjoslova-njem:
Upravni odbor ugotavlja, da je z uvedbo ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov dobilo gospodarjenje v podjetju ter spremljanje uspeha posameznih ekonomskih enot polno afirmacijo, kar je bistveno vplivalo na uspešen začetek novega poslovnega leta.
Upravni odbor priporoča naj obratni delavski sveti še intenzivneje spremljajo poslovanje svojih ekonomskih enot in stalno analizirajo rezultate tega dela tako, da lahko hitro in ustrezno ukrepajo.
Upravi podjetja pa je naročeno, da čimprej pripravi osnutek poslovnika ekonomskih enot, kjer bodo rešena in določena vsa juridična vprašanja v zvezi s po-
slovanjem ekonomskih enot.
Upravni odbor ugotavlja, da je osnovna proizvodnja dosegla vkljub težavam pri plasmanu premoga in zastojev, ki so nastali zaradi izrednih varnostnih ukrepov v jami »zahod«, dobre uspehe. Upravni odbor priporoča, da naj se kompleksno pristopi k štuidiju problematike zahodnega polja ter da se naj za dosego tega ciilja pojača študijsko raziskovalno d<4o. Upravni odbor je obveščen, da je ustanovljena komisija Sekretariata za industrijo IS LRS, v kateri so tudi predstavniki RLV. z nalogo, da razišče hidrološke razmere na rudniku, predvsem glede na naidalj-na odpiralna dela in težkoče, ki bi se lahko pri tem pojavljale, tako, da bo mogoče v takih primerih pravočasno ukrepati.
Pri analizi poslovnih stroškov je pokazano, da so se sicer materialni stroški poslovanja znižali, da pa so v sklopu teh stroškov porasli normativi porabe osnovnega materiala. Upravni odbor priporoča, naj vse ekonomske enote posvetijo polno skrb za znižanje teh stroškov tako, da bodo vsklajeni s planiranimi normativi porabe.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NEKAJ BESED 0 DELU U0 V NJEGOVI MANDATNI DOBI
Sedanji upravni odbor je bil izvoljen na XV. zasedanju CDS dne 11. V. 1961 in je imel skupno z direktorjem 11 članov in 10 namestnikov. V tej mandatni dobi je imel UO 24 rednih sej, na katerih je obravnaval raznovrstno problematiko. UO se je konstituiral na svoji prvi seji dne 18. V. 1961 in izvolil za predsednika Borovšak Staneta, za njegovega namestnika pa Šelih Karla. Vse seje UO so bile sklepčne. Disciplina udeležbe je bila zadovoljiva in je bilo le majhno število neopravičenih izostankov. Pa tudi opravičeni izostanki niso predstavljali problema. Člani UO so živo in intenzivno obravnavali tekočo problematiko, zastopali in zagovarjali samostojna stališča in se poglabljali v predložene materiale, tako, da so bili sklepi dejansko odraz volje tega organa.
UO je na svojih 24 rednih sejah obravnaval najraznovrstnej-šo problematiko iz življenja podjetja, ki je bila vsa bistvenega pomena za njegovo delovanje. Ta problematika je zajemala raznovrstne zadeve, od problemov proizvodnje in finančnega poslovanja podjetja, spremljanja rezultatov dela ekonomskih enot in problemov prodaje, do problemov nagrajevanja, organizacije podjetja, šolanja kadrov in štipendiranja, stanovanjske problematike. družbene prehrane in končno reševanja pritožb in številnih prošenj.
Med najpomembnejše zadeve, ki jih je obravnaval UO v preteklem letu, spadajo nedvomno finančni plani ekonomskih enot, s katerimi je bila dana podlaga
OD 11. 5. 1961 do 19. 4. 1962
za uspešno delo ekonomskih enot, ki so se v preteklem letu uspešno afirmirale, nadalje razpravljanje o osnovnih smernicah za pravilnike o delitvi čistega in delitvi osebnega dohodka, ki ju je CDS v pretekli mandatni dobi sprejel. UO je obravnaval in predložil CDS še tri pravilnike: Pravilnik o nagrajevanju predlogov za tehnične izboljšave, Pravilnik o prejemanju deputatnega premoga in pravilnik o ceniku akordnih del, nagrajevanje cikličnega dela in normativov razstreliva — kjer je šlo za spremembo dosedanjega v zvezi z novimi pravilniki o delitvi dohodka — ki so bili po CDS sprejeti in se že izvajajo. Pomembno delo je bilo v preteklem letu izvršeno še z novo organizacijsko shemo podjetja, s katero je bila dana podlaga za uspešno delo podjetja v novih pogojih decentralizacije. Ni moj namen podrobneje obravnavati problematiko v zvezi s temi ukrepi organov samoupravljanja, saj so bili ti ukrepi sprejeti na podlagi izčrpnih razprav, v katerih so sodelovali tako organi samoupravljanja kot tudi neposredno sam delovni kolektiv. Želel pa bi poudariti, da je to delo nujno potrebno nadaljevati s tem, da se na ustrezen način — z novimi pravili podjetja ali poslovnikom ekonomskih enot — določeno in zaključeno opredeli pravni položaj in obseg pravic in dolžnosti ekonomskih enot in organov samoupravljanja v novih pogojih pri čemer bo nujno potrebno upoštevati določila nove ustave FLRJ, ki jo pričakujemo v tem letu.
UO je preko mesečnih operativnih planov stalno spremljal in usmerjal osnovno proizvodno dejavnost podjetja in preko analiz za posamezna obdobja spreml jal njene finančne pokazatelje. Na posebnih sejah je obravnaval problematiko prodaje premoga in problematiko kadrovske službe in dal svoje napotke dn smernice. Stalež zaposlenih se je v preteklem letu po stanju v decembru zvišal na 3138 zaposlenih, v prvem tromesečju letošnjega leta pa se je zopet znižal na 3099 zaposlenih. Resen problem še vedno predstavlja fluktuacija delovne sile — v jamslkih obratih 424 in zunanjih obratih 320 zaposlenih. UO je mnenja, da je sedanji stalež zaposlenih tako po številu kot po kvalifikacijski sestavi ustrezen in da ni potrebno najemanje nove delovne sile razen nujnih nadomestil, predvsem v jamskih obratih odnosno so podani pogoji v nekaterih EE za njegovo znižanje (odhodi v JLA, upokojitve in fluktuacija). UO je tudi spremljal delo izobraževanja, kjer je šlo v 1. 1961 skozi tečaje za kvalificirane delavce, polikvalificirane delavce in strelce 443 ljudi, skozi 5 družbenoekonomskih seminarjev za člane samoupravnih organov, sindikalnih odborov in pododborov, ZK in za vodilno osebje skupno 654 slušateljev, skozi uvajalne seminarje za novosprejete jamske delavce pa 155 slušateljev. UO je obravnaval tudi probleme štipendiranja in izrednega študija kot tudi spremljal vzgajanje kadrov preko IRS.

SKLEPI I. ZASEDANJA CDS
Posredujemo vam sklepe, ki so bili sklenjeni na I. rednem zasedanju Centralnega delavskega sveta RLV. Med drugim se je na zasedanju obravnavalo tudi to, da bodo vsi člani kolektiva redno seznanjeni s sklepi potom našega časopisa in oglasnih desk.
#	Skliče naj se čim prej prihodnje zasedanje CDS. Upravni odbor se pooblašča, da izdela predlog, kakšne stalne ali strokovne komisije naj ima CDS in ODS.
#	Razpravni material za zasedanja CDS se naj skrbno pripravi in pravočasno dostavi članom CDS hkrati z vabilom, razpravni material zaupnega značaja pa razdeli neposredno pred ali na zasedanju proti vrnitvi.
#	Uprava podjetja naj čim prej izdela predlog poslovnika CDS in ga predloži v obravnavo CDS in ODS zaradi jasnosti odnosov med CDS in ODS.
#	Prenos sklepov UO se naj uredi tako, da bodo člani CDS seznanjeni z vsemi sklepi UO.
#	Člani CDS — komunisti naj pripravijo v duhu in ciljih zaprtega pisma CK ZKJ razpravni material s konkretnimi predlogi, da bi bila na ta način čim plod-nejša borba za dosego ciljev, ki jih zasleduje to pismo.
#	Problematika deponiranja je izrednega pomena. Zato naj uprava podjetja to problematiko vsestransko osvetli in jo predloži v obravnavo CDS.
#	V dneh 26. V. in 27. V. 1962 naj prejšnji člani CDS opravijo strokovno ekskurzijo v Fieso z avtobusom RLV po odobrenem programu. Organizacija ekskurzije se naj smoterno in koristno izvede. Stroške strokovne ekskurzije plača RLV.
Ali moramo tudi mi
PRISPEVATI H KRVNEMU DAV KU RUDARSKIH NESREČ
Zagorju	s 13 žrtvami
Posavju	z 285 žrtvami
Banovičih s 52 žrtvami in drugje.
Pri navajanju gornjih podatkov je Velenje izvzeto, ker se ni pripetila nobena nesreča, ki bi zahtevala večje število smrtnih žrtev. Ne vem kako dolgo pa bomo tako »srečni«, da se ime našega mesta ne bo znašlo med tistimi, ki so utrpeli velike nesreče zaradi eksplozije plina. V svojem članku bi želel seznaniti vse, da smo imeli 12. marca tudi mi priliko doživeti takšno katastrofo, do katere bi lahko prišlo z malomarnostjo nekaterih naših rudarjev. Omenjenega dne je nekdo od rudarjev s sekiro zasekal kabel ter tako prekinil eno žilo in onesposobil stroj za nadaljnje obratovanje. Vse poškodbe na strojih mehanizacija preverja ter škodo zaračunava če-
Popravek!
V	prejšnji številki »Rudarja« je nastala neljuba pomota pri sestavku: »Uvodne besede k članku«, »Nekaj o marksistični filozofiji«.
V	tretjem odstavku so bile namreč izpuščene besede« ... da so ljudje, ki ne hodijo v cerkev že spoznali...«. Pravilne se torej stavek glasi: »Nikjer ni rečeno, da so ljudje, ki ne hodijo v cerkev že spoznali, da je religija proizvod idealističnega gledanja na svet, na dogajanja v naravi in družbi«.
Prosimo avtorja kot tudi cenjene bralce, da nam to oproste!
TUDI Ml SMO KORISTNI
Decembra lani sem nastopil službo pri jamski mehanizaciji kot nadzornik.
Vsak dan sem hodil po jami, pregledoval naprave, pri tem pa srečeval različne, skoraj povsem nepoznane obraze. Talko sem tudi nekega dne hodil ob trafopostaji na 91 etaži in videl nekaj mož pri delu. Slučajno pa sem opazil, da je transporterjev motor popolnoma zasut oziroma ga sploh ni bilo videti. Po službeni dolžnosti sem rudarje opozoril na napako ter od njih zahteval, naj takoj očistijo stroj. S precejšnjo nejevoljo sta se lotila dva rudarja dela. Eden od njih pa le ni mogel zdržati, sprožil je jezik in sesul na mene cel kup psovk in očitkov. Vse to me je tako pre-sunilo, da sem začel resno premišljevali ali smo nadzorniki res »postopači« ali res živimo na »njihov račun« kot je to dejal. Na vse to mu nisem zmogel odgovoriti takrat pa si danes, skoraj po polovici leta, upam trditi, da je naše delo prav tako vredno in nujno potrebno. To trditev pa bom skušal še utemeljiti z nekaterimi ugotovitvami, da pojasnim
tistemu, ki je mene ozmerjal pa tudi vsem tistim, ki so še vedno v zmoti. Ne morem si zamisliti nobenega dela, kjer ne bi bil nekdo, kateri bi za to odgovarjal. Nekdo mora biti tudi odgovoren za ljudi, ki to delo opravljajo. Imeti opravka in skrb za ljudi pa mi tako enostavno. Moram reči, da bi bilo treba spremeniti ime nadzornik, ker ima ta beseda vse preskop pomen. Nadzornik mora predvsem poleg svojega rednega dela reševati razne socialne probleme, skrbeti mora za zdravstveno stanje svojih ljudi, ob vsaki priliki mora biti pripravljen dajati razne nasvete pa tudi vzgajati mora posameznike. Po'eg vseh teh dolžnosti pa mora prenašati na podrejene razne sklepe DS, UO in vodstva EE. širiti mora socialistične ideje in pomagati pri splošnem izobraževanju delavcev. Upam, da je to dovolj, da opraviči svoje mesečne prejemke in da ni potrebno še kdaj reči, da živi na račun nekoga. To so kapitalistične težnje, katere naša družba odbija, saj je upravljanje dano jelav-cem.	-jB-
lom. Misel na to je krivca privedla do tega, da je kabel pri-dvignil. Pri tem so se žice slučajno sklenile in stroj je spet stekel. Ugotovil je, da na ta način lahko prikrije napako, ter je kabel na presekanem mestu pre-vil in povil s strelno žico. Prepričan, da bo tako koristil svojim tovarišem na čelu, je to pustil, o tem pa ni obvestil nikogar. S tem svojim početjem, bi lahko uvrstil naše mesto, med vsa tista
mesta, ki jih je v zadnjem času zavila črnina.
Zakaj? Vsi vemo, da je naša jama strogo metanska jama, vemo tudi, da dva vodnika, ki jih staknemo pod tokom pri sklenitvi povzročita iskro. Ni pa potrebno pojasnjevati, da se metan vžge že z eno samo iskrico in nastane eksplozija, Ta tovariš na vse to ni pomislil. S tem ko je hotel prihraniti svojim 18-tim tovarišem nekaj stotakov, bi bil tako stotinam svojih tovarišev vzel življenje. Kaj je v takem primeru ceneje? Previdnost in upoštevanje HTV pravil — ali smrt.	-jB-
NEKAJ BESED O DELU UO V NJEGOVI MANDATNI DOBI
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Analiza je tudi pokazala, da je nujno uvesti točno evidenco stroškov iza posamezne vrste jamskega jeklenega podporja. Predvsem pa je potrebno posvetiti kar največjo skrb stropnikom, ki jih domača proizvodnja še ne morte proizvajati, istočasno pa so možnosti uvoza tega materiala vsaj za določen čas praktično nemogoče. Zato je potrebno res naj-skrhneje gospodariti is temi elementi, ker bomo nekaj časa odvisni le od količine, ki jo imamo v uporabi ali zalogi.
Rezultati uvajanja ciklusa so dolbri in prepričljivi, vendar pa ugotavlja UO, da je potrebno čim hitreje razviti tako delo v ciklusu do popolnosti, kajti le tako organizirana proizvodnja nam bo lahko doprinesla k večjim delovnim uspehom.
Upravni odlbor priporoča, da naj elektrostrojni obrat rudnika posveti vso skrb kvalitetnim in hitrim remontom, ki bodo omogočili nemoteno poslovanje osnovne proizvodnje in tudi sicer zagotovili tej ekonomski enoti polno realizacijo. Dela na osvajanju nove proizvodnje naj bodo omejena na potrebe RLV in pa na tiste izdelke, katerim bo prodaja na zunanji trg omogočena in rentabilna. Pri tem naj bo zlasti poudarjeno delo na osvajanju proizvodnje jeklenega podpor ja.
Elektrostrojni obrat naj posveti vso skrb polnemu izkoriščanju kapacitet, delovna sila, ki pri takem delu ne bi bila polno izkoriščena pa se naj da na razpolago jamski strojnoelektro službi rudnika, kateri primanjkuje'kvalificirane delovne sile.
Sklep UO pa je tudi, da na j bo finančno poslovanje ter zajemanje posameznih stroškov preko načina kontiranja v elektrostroj-nem obratu, resnično in verodostojno in da se nikakor ne sme dogajati, da se prenašajo določeni stroški lastne porabe elelktro-strojnega obraita v breme naročnikov.
Vsem ekonomskim enotam, zlasti pa zunanjemu in elektrostroj-nernu obratu, naroča UO, da podrobno pregledajo cene svojih uslug in poiščejo vse možnosti za njihovo znižanje.
Zaradi zmanjšanja investicijskih del rudnika v letošnjem letu, naroča UO vodstvu gradbenega in zunanjega obrata, da v skladu s tako gospodarsko politiko rudnika zmanjšajo število de-
lovne sile povsod tam, kjer bo to mogoče.
Upravni odbor je zavzel določeno stališče, da se v ekonomskih enotah, ki v določeni obračunski dobi ne dosežejo dovolj sredstev za izplačilo nominalne vrednosti točke, ne more izplačati iz naslova osebnih dohodkov višjo vrednost točke od nominalne, t. j. bruto vrednost točke v znesku 1,60 din.
Komercialni službi in prodaj-nenu oddelku RLV naroča upravni odbor, da storijo vse za zboljšanje prodaje premoga, pri tem pa naj posvetijo posebno pozornost točno določenim dispozicijam in prometnim nabavam količin. Zaradi boljšega plasmana premoga v kraje izven območja LRS pa je odobril UO popust na ceni za ca. 300 din po toni premoga za količino 40.000 ion glede na oddaljenost.
Glede na kritično stanje dolž-nilkov-kupcev, naroča UO upravi podjetja, da izvede najostrejše ulkrepe proti nesolidnim plačnikom, tako da bo stanje obveznosti kupcev doseženo v normativu, ki ga predvideva družbeni plan RLV za leto 1962.
Upravni odbor naroča upravi podjetja naj nadaljujejo z delom pri ureditvi osnovnih sredstev, pri tem se naj uvede točna tehnična kartoteka osnovnih sredstev in v čim krajšem času izdela Poslovnik za osnovna sredstva.
Upravni oidlbor ugotavlja močan porast bolezenskih izostankov, ikar močno bremeni sredstva podjetja. Kolektivu in ekonomskim enotam naroča UO naj izvedejo vse potrebne ukrepe, da se bo stanje v tem pogledu čim hitreje izboljšalo.
Upravni odbor bo v čim krajšem času organiziral sestanek organov samoupravljanja podjetja z upravnim odborom zdravstvenega doma, kjer naj bi se pretehtale vse možnosti za izboljšanje stanja boleznin.
. Upravni odbor ugotavlja, da je v začetku letošnjega leta popustila intenzivnost izobraževanja delavcev RLV, zato naroča kadrovski službi rudnika, da maj stori vse potrebne ukrepe, da bo izobraževanje delavcev v letošnjem letu pridobilo zopet tisto intenzivnost in vrednost, ki jo RLV za svoje delavce že dolga leta z vso skrbnostjo izvaja.
S temi priporočili in napotki, izvršenimi na podlagi analize dosedanjega letošnjega poslovanja, želi dosedanji UO predati svoje posle novemu UO.
ŠE NEKAJ O
ČRPANJU vode iz jezera
V pretekli številki je ibilo objavljeno obširno o pripravah za izdelavo črpališča in o njegovem namenu.
Naloga, ki jo je imela EE elektrostrojni obrat, je bila pravočasno izpolnjena. Vse delo od začetka priprave, do poizkusnega obratovanja, je bilo opravljeno v nepolnih 30 dneh. S poizkus-mim obratovanjem smo pričeli 26. aprila 1962. Ker med prvomajskimi prazniki nismo Obratovali, je ido isedaj skupno opravljenih le ca. 350 obratovalnih ur. Po podatkih o zmogljivosti črpalk (ene 15 m3/min. in ene 5 m3 v min.) bi morali v tem času izčrpati 420.000 m3 vode.
Podatki zabeleženi o nivoju vode pa kažejo tnalo drugačen rezultat.
Jezero meri približno 290.000 m2 površine, nivo pa se je znižal za ca. 1.52 cm. Iz teh rezultatov je razvidno, da je izčrpano približno 435.000 m3 vode in da imajo črpalke večjo kapaciteto. Iz dosedanjih rezultatov je razvidno, da bo jezero prav gotovo izčrpano do postavljenega roka.
nosa mladina
Potrebno je večje sodelovanje med LM in drugimi organizacijami v podjetju
Delo je usp.elo. Iz cevi od 15 kubične črpalke že brizga voda. Tudi cev od 5 m3 črpalke se bo čez nekaj trenutkov napolnila — monterji so veseli in čakajo slednje.	Foto Petrej
PODOBNO KOT LANI
Zadnje dni v aprilu, je bila mati narava zelo dobrohotna, ter dala nekaj lepih toplih dni. Vsi smo se po malem rešili zimskih oblačil in na tihem upali v lepo, toplo pomlad. Tudi tisti tovariši, ki nam »spuščajo« toplo vodo po ceveh za centralno kurjavo, so pohiteli k ventilom in jih velikodušno zaprli, češ kaj se bodo naši meščani kuhali še ob tej toploti. Toda vse nas je presenetil »lepi maj, hladni maj« in nas za praznik dela ovil v zimske plašče. Občutili pa smo tudi, da je ta mraz vplival na ventile centralne kurjave, katerih ni bilo mogoče odpreti prej, kot šele po praznikih, ko se je vreme malo utoplilo.	-jB-
Dne 10. maja je bila v dvorani delavskega sveta razširjena seja rudniškega komiteja LM. Na njej so obravnavali najvažnejše aktualne družbeno-ekonomske probleme, ki so se pojavili pri nas v zadnjem času. Iz same razprave, ki je bila zelo živahna in plodna, je razvidno, da mladina vidi rešitev teh gospodarskih problemov v dvigu proizvodnosti dela in večji intenzivnosti. Opaziti je bilo, da tudi mladina z zanimanjem sledi našemu družbenemu dogajanju in da se bo tudi ona trdno oprijela samih nalog, ki jih zahteva gospodarska situacija, v kakršni se nahajamo. Poleg teh aktualnih družbenoekonomskih problemov, ki smo jih obravnavali smo tudi ugotovili, da delo komiteja v zadnjih mesecih ni v redu, ker imamo v njem nekaj starejših članov, ki poleg svojega dela ne morejo vršiti funkcije, ki jo imajo v organizaciji LM. Sklep komiteja je bil, da te člane pokličemo skupaj in se pogovorimo o nadaljnjem delu oziroma jih bomo zaradi preobremenjenosti razrešili funkcij in izvolili nove člane komiteja, delo bi pa razdelili po komisijah. Mnogokrat slišimo, da smo mladi tisti, ki vsako stvar najbolj skritiziramo in napihujemo do skrajnosti. Te trditve pa je vsekakor ovrgla seja komiteja, saj so bili predlogi posameznikov zelo pametni in umestni, kajti mladina se zaveda, da slaba in neopravičena kritika bolj škoduje kot pa koristi. Mislim, da je pravilno, da smo na sejo rudniškega komiteja povabili tudi vse sekretarje osnovnih organizacij ZK na rudniku. Samo s tesnim sodelovanjem z drugimi organizacijami, predvsem pa z ZK bo dobila LM tisto priznanje, za katerega se borimo in ki nam tudi pripada. Prav je, da tudi starejši prisluhnejo mlajšim, da spoznajo njihovo delo in težnje in da v določenih trenutkih, če je potrebno, priskočijo na pomoč z raznimi konstruktivnimi predlogi, ki nam bodo vsekakor dobrodošli.
Včasih se nam zdi, da nekateri starejši tovariši mislijo, da je naša organizacija nekako vrinjena in da se borimo sami s seboj, ne vedoč kaj bi počeli. Ce ne bi bilo politične organizacije LM, potem bi bila mladina res prepuščena sama sebi. Tako se pa borimo iz leta v leto in iščemo razne oblike dela za našo mladino. Vendar nastane tukaj zopet drug problem, to je zavest naših mladincev, da je član politične organizacije LM, kot jo imajo komunisti do organizacije ZK, potem bi bilo naše delo mnogo lažje, čeprav tudi v slednji ni včasih vse najboljše. In ravno zato iščemo pomoči pri vas, da vzbudimo pri vas zavest, da je tudi vaša dolžnost skrbeti za mladino v našem podjetju, bedeti nad njo in ji dajati razne napotke za uspešnejše delo. Zavedati se moramo nam-
reč, da je LM danes tudi tista gonilna sila k napredku in reševanju najtežjih problemov, da vestno sledi našemu družbenemu dogajanju, da sodeluje pri upravljanju, vodenju in raznih drugih oblikah dela — skratka smo organizacija, ki ji pripada mesto v naši družbi in organizacija, na katero naj ostali gledajo z vso pozornostjo in ponosom.
Zgoraj sem omenil, da tudi mi sodelujemo pri upravljanju in vodenju v podjetju. Če govorimo o upravljanju se moramo tukaj vsekakor dotakniti družbeno samoupravne organizacije, t. j. delavskih svetov in upravnih odborov v podjetju. Pri nas so bile pred kratkim volitve v te organe, zato je potrebno, da se tudi tukaj nekoliko zaustavimo in pogledamo, kako je naša mladina volila in bila voljena, oziroma zastopana v teh organih. Nimamo točnega podatka LM pri nas, ker jih je mnogo odšlo v JLA, zato smo vzeli število iz meseca marca, ko je bilo pri nas 638 mladincev oziroma 21 odstotkov od vseh zaposlenih pri nas. Če pa pogledamo odstotek mladine izvoljene v te samoupravne organe, ki znaša komaj 2,96 odstotka, se nam nehote pojavi vprašanje, kje so vzroki, za tako majhno udeležbo. Res je, da sami nismo pravilno pristopili s predlogi naših kandidatov, vendar ne najdemo tukaj v celoti nekega opravičila oziroma zadoščenja. Navedel vam bom zelo zanimiv primer v neki EE. Vemo točno število mladincev v tem obratu. Mladinec, ki je član te gospodarske enote pa je dobil manjše število glasov kot je vseh mladincev v tej EE. Iz tega sledi, da so sami mladinci pripomogli k temu, da imamo tako majhno število mladine v samoupravnih organih. Res je, da so volitve po-
polnoma svobodne in da se volijo res najboljši. Toda zakaj je potem mladina tega obrata postavila na kandidatno listo človeka, ki ni sposoben za upravljanje? Ali res ni boljših in sposobnejših mladincev? Napačno smo pristopili tudi tam, kjer smo propagirali z gesli, da volimo čim več članov LM v te organe. Zakaj? Mnogo je še pri nas takih ljudi, predvsem tistih, ki niso politično razgledani in ki jih ne zanima drugo kot mesečna plača ob koncu meseca. In samo ti ljudje gledajo na organizacijo LM z nekakšnim jnezaupanjem češ, kaj se vi otroci oziroma mladi vtikate v stvari, ki jih ne poznate in ki vas ne brigajo. Naše geslo bi moralo biti — čim več mladih sposobnih ljudi v organizacije družbenega samoupravljanja. Da, delno smo sami krivi, če imamo toliko nesposobne mladine pri nas, delno pa tudi ostale organizacije v našem podjetju. Ni dovolj, da nam nekdo da samo materialno pomoč, ampak je treba potem tudi pristopiti k mlajšim s pravimi in, poudarjam, zdravimi predlogi in nasveti, saj se zavedamo, da imamo mnogo, mnogo zdrave mladine, na katero smo lahko ponosni, saj je mladina nosilec naprednih idej in borec za boljše življenje naše družbe. Uvodoma sem omenil, da smo povabili na sestanek komiteja vse sekretarje osnovnih organizacij ZK. Ne vem, kakšnega mišljenja so bili, ko so prejeli vabila za to konferenco. Mislim ali vsaj izgleda tako, da pri teh ljudeh ni prevelikega, če je sploh kaj zanimanja za mladinsko organizacijo. Od povabljenih sekretarjev (1?) sta se udeležila seje samo predstavnika gradbenega obrata in direkcije.
Vendar ni samo naloga organizacije ZK vzgajati mladino v naprednem duhu, ampak je to stvar vseh organov delavskega in družbenega samoupravljanja. Zavedati se moramo, da mladina do-rašča in da bomo čez čas prav pri njej izbrali kader za upravljanje in da je treba sedaj napeti vse sile, da jo že sedaj vzgojimo v napredne in sposobne graditelje naše družbene stvarnosti, zgraditi mladino, ki bo po svojih sposobnostih bogata izkušenj in voljna dela.	-fer-
Pospravljanje terena na katerem so preizkusili mornariške sposobnosti : .	Fpto Pejrej
Mladinska knjiga v Velenju vam nudi nova leposlovna dela
Za sedemdesetletnico maršala Tita je izšla .knjiga »S TITOM V MAJU«. V knjigi je objavljenih nad 30 umetniških fotografij. Vsaka zase je dokument in pričevanje o iskreni navezanosti, intimnih stikih in neposredni ljubezni do njenega vzornika, učitelja 'in iprijatelja — .tovariša Tita.
Večja elastičnost pri delu LM pri nas
V torek, 15. 5. je bila iseja sekretariata rudniškega komiteja LM. na kateri smo obravnavali razna organizacijska vprašanja. Glede na to, da sta aktiva LM na gradbenem in zunanjem obratu »povsem zaspala, je potrebno, da skliče komite na omenjenih gospoda rakih enotah sestanek vseh miladimcev in se pogovorijo in ugotovijo vzroke, ki ovirajo aktive pri njihovem delu. Potrebno je, da se zaradi boljšesra in lažjega dela ustanovi na EE jaima vzhod enotni aktiv, ki pa naj potem sami po svoji potrebi še ustanovi aktive po tretjinah in pa po etažah kot je bilo sedaj, da je imela iama vzhod več aktivov v katerih se je mladina izgubila in odmaknila od ostalih. Pripravili smo tudi nov osnutek komiteja. Bodoči komite naj bi sestavljali: predsednik, sekretar, tehn. sekretar. Delo komiteja pa bi se naj razširilo po komisijah, ki so naslednje:
1.	komisija za delavsko in družbeno samoupravijainje.
Ta naj bi bila tesno povezana s klubom mladih upravljavcev.
2.	komisija za idejno vzgojno delo.
3.	komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja,
4.	komisija za mladinske delovne brigade,
5.	komisija za družbeno in zabavno življenje.
Kot samostojna veja, vendar v tesni povezavi z organizacijo LM pa bi deloval klub Mladih upravljavcev (proizvajavcev).
Poleg članov .predvidenih komisij hi imel vsak aktiv LM še svojega predsednika v Rudniškem komiteju. Na ta način bo delo olajšano in vzpostavljen neposredni stik z ostalimi aktivi na rudniku. Sekretariat, ki se mora sestajati tedensko, naj šteje zaradi večje elastičnosti .pri delu, pet članov komiteja. Mislimo, da bo sedaj delo LM še bolj zaživelo kot prej, saj ima uprava rudnika polno razumevanje do nas in nam nudi pomoč povsod, kjer se pač da. .Naloga mladih pa je, da se ji za vsako stvar lahko zahvalimo samo s pridnostjo pri delu in izvrševanju skupnih nalog celotnega kolektiva.
—fer.
V kratkih črticah opisuje avtor, ki je bil sam udeleženec teh otrošlko sproščenih .srečanj, o radosti in sreči, o zaupljivosti, o smehu in drobcenih skrbeh otrok, o željah in načrtih, ki so jih otroci zaupali njemu — tovarišu Titu.
Tito odgovarja: >Moia želja bi bila, da našo preteklost, ki je bila velika in junaška, toda tudi težavna, ne razumete kot kako staro pripovedko, marveč kot težko resničnost, ki je bila in ki terja, da to tudi vedno upoštevate, kadar boste odločali o nadaljnji usodi naše dežele. Tako boste laže premagali tudi težave, na katere boste še naleteli..
»MED NOČJO IN JUTROM«
je knjiga, ki nam govori o poteh civilizacije od prvih svitov človeške zgodovine do odkritja Novega sveta. Možje z bojnih voz antičnih vojslka, rudarji iz Ofir-ja in trgovci s kadilom iz Punta, karavanski vodje s kitajskih svilenih cest, krmarji v monsiunih Indijskega oceana, ljudje iz Tule in iz dežele Hvitramann, beli bogovi iz Mehike in Kon Tiki-jevi skrivnostni predniki iz Peruja in Polinezije — vsa njihova pota in zapisi o njih v starih kronikah naznanjajo svitanje dneva. ki je prinesel človeku širok, odprt razgled po celinah in morjih.
Med nočjo in jutrom je knjiga, katere pisatelj je izjavil, da še zdaleč ni nameraval napisati suhoparne znanstvene knjige,
OBVESTILO
Člani kolektiva, ki imajo rezervirane sobe za izkoriščanje letnega dopusta v Fiesi in se še niso prijavili, .prosimo, da to store takoj, sicer jih bomo oddali drugim interesentom. Prav tako prosimo vse ostale, da teden dni pred odhodom v Fieso dvignejo napotnice. S seboj naj prinesejo osebne izkaznice vseh družinskih članov, ki bodo letovali v Fiesi.
Kdor pa želi izkoristiti svoj letni odmor na Paškem Kozjaku, se lahko prijavi na Kadrovsko-socialnem oddelku soba štev. 8.
V. revija dramskih skupil Slovenije
Od 22. do 26. maja 1962 bo v Novem mestu V. revija dramskih skupin Slovenije, katero organizira vsako leto Svet zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. V pripravah za letošnje okrajne revije je sodelovalo 204 dramskih skupin iz Slovenije. Izmed njih je posebna komisija izbrala le 9 najboljših, ki bodo sodelovale na letošnji V. reviji. Med nje se je uvrstilo tudi amatersko gledališče DPD Svoboda Velenje s svojo dramo »Nepoko-pani mrtveci«. Nastopajo še Trbovlje, Jesenice, Videm-Krško, Maribor, Kostanjevica, Mežica in Maribor—gimnazija.
hkrati pa zatrdil, da tudi ni hotel ostati zgolj pri reportaži. Knjiga to potrjuje: .napisana je na podlagi znanstvenih ugotovitev iz daljnje preteklosti, napisana živahno in poljudno ter je bogato qpremljena z ilustracijami.
»PROPAD STANOV« je drugi del trilogije »VELIKE DRUŽINE«, ki je slovenskim bralcem že znana.
Francoska kritika je ob izidu drugega romana zapisala, da avtor dosledno nadaljuje prikaz življenja francoskih generacij po prvi .svetovni v.ojni, da pa je pospešil tempo in ga iz »andan-te« stopnjeval v »presto«. Propad stanov začenja s. seznamom .mrtvih iz Velikih družin, ki jih je avtor s suvereno pravico ustvarjalca že pokopal.
Tudi v novem romanu bomo spremljali družino v njenem usodnem umiranju. Ne samo markiz Urbain de lu Monnerie in njegova nevesta »in extremis« -— dosti bolj nas bo prizadel zlom silaika Noela Schoudlerja, ki po nepojmljivem finančnem polomu životari kot živ mrlič v zavetišču revnih, dokler .ga po dveh operacijah ne podre gangrena.
Osrednja epizoda romana je vsekakor ponovna poroka vzvišene Jacqueline, vdove po Francoi-su Sclioudlerju. Njej ob istranii zraste lik sijajnega spahija, stotnika de Voosa, kateri jo poroči iz koristoljuiblja. Toda v njem zaživi resnična ljubezen, ki se potem razvije v pekoče 1 jubo-sumlje, ko sprevidi, da je Jac-queline v duši še vedno Francoj-sova žena. De Voos strahovito trpi, svojo ženo, ,ki je zvesta prvemu možu, pa izmuči do prezgodnje, nasilne smrti. To je poslednje telesno trpljenje — tlaka bogu Erosu, katerega dih je že zaznamoval oba Francoisova otroka, Jeana Noela in Marie — Ange, ki bosta glavni osebi itret jega in zadnjega delatrilogije.
Aktualna aktivnost delavske univerze
V	maju običajno že zaključujemo v glavnem izobraževalno sezono. Vendar je letos dejavnost Delavske univerze tudi v tem času še vedno zelo razgibana. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta bodo še v tej sezoni prirejeni kratki seminarji za vse novoizvoljene delavske svete v komuni. Na RLV so takšen seminar imeli že v aprilu.
Te dni je DU priredila tudi zelo zanimivo posvetovanje o aktualnih problemih našega gospodarstva na katerem so tovariši Vinko Zabret, Marjan Sušiter-šič in Vlado Valenčak v kratkih referatih dznesli najvažnejše probleme v zvezi z novimi ukrepi za sanacijo našega gospodarstva in o delitvi osebnega dohodka. Po posvetovanju je bila široka diskusija. Na posvetovanje so bili povabljeni vsi predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter vodilni uslužbenci gospodarskih organizacij.
Pravkar je izšel tudi novi (pravopis. Prav v zvezi z njim pa je DU že pripravila programi tečaja slovenščine, fci ga bo vodil tovariš Šmajs Vinko. Tečaj naj bi obiskovali visi administrativni uslužbenci, da bii tako novi pravopis lahko čimprej zaživel v praksi. ,.
V	Topolšici je mladina preko DU organizirala »šolo za življenje«, ki je bila izredno doforo Obiskana. Saj je hodilo na predavanje povprečno nad 30 mladincev. Anketa je pokazala da si tudi v bodoče še želijo takšnih predavanj. Te dni pa je tudi mladina v Šaleku izrazila željo, da naj tudi pri njih organiziramo »šolo za življenje«. Res zanimivo, da so »šole za življenje« pognale tako čvrste korenine ravno v obrobnih krajih naše komune, medtem ko v Velenju in Šoštanju še do sedaj mismo uspeli organizirati teh šol. Lansko sezono smo v Velenju poskušali z njo, a je žal
, že pri polovici zaspala. Tu je ši-. " roko. polje dela tudi rudniškemu j k komiteju LMS. Prepričani smo, L I da bomo vsaj v prihodnji sezoni KI uspeli na tem sektorju tudi med U mladino v Velenju. V. V.
Pogled na jezero. Cez nekaj me secev se bo voda izpremenila in ostala bo le kotanja. Rudarji pa se bodo spominjali na veliko količino vode, ki jim je grozila.	Foto Petrej
Turistične zanimivosti Velenja
»Slap« v Hudi luknji
Naše Velenje ima vse pogoje za razvoj turizma. Ze samo novo naselje je turistična zanimivost. Tuji turisti, ki potujejo na Jadran, se radi ustavljajo v našem kraju in se ne morejo na&uditi lepoti našega mesta in okolice. Tudi prenočišč, katerih prej v Velenju ni bilo, je sedaj dovolj na razpolago v niovern modernem hotelu »Paka«. Je še mnogo neizkoriščenih možnosti, ki bi pospešile razvoj turizma pri nas pa jim posvečamo premalo pozornosti.
Ze več let urejujemo stari velenjski grad. V obnovljenem poslopju se pripravlja rudarski
muzej in restavracija. Grad je imenitna razgledna točka, ki je vabljiva za domačine in tujce, ki potujejo skozi našo dolino. Restavracija ob Velenjskem jezeru je bila že v slabem stanju, bo pa v najkrajšem času preurejena. Tudi izgradnja sodobnega zimskega bazena je v programu. Ogrevan bo s toplo vodo iz elektrarne, ki sedaj ogreva rastlinjak in center Velenja. Mnogi izletniki se bodo radi ustavljali in izkoristili to ugodnost. Tudi naše smučarske skakalnice, stadion in jezero bi morali bolje izkoristiti. Paški Koizjak je že poznana izletniška točka, ikjer je urejen planinski dotn.vki je odprt pozimi in poleti. Tu so dobri smučarski tereni in skakalnica in so možni lepi izleti v okolico, n. pr. v Dobrno, Dolič in Hudo luknjo.
Huda luknja je velika podzemeljska jama, katere ureditev se je že pričela, da bodo njene zanimivosti dostopne turistom in ljubiteljem podzemeljskega sveta. Potrebno bi bilo popraviti in tlakovati cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem, tako da bi bil ugodnejši prevoz čez to lepo sotesko, preko katere bi potem potovali mnogi avtomobilisti iz Koroške in Avstrije. S tem bomo pridobili še eno turistično zanimivost.
Naši parki in nasadi so še novi. Mlada drevesa ne nudijo poleti dovolj zaželene sence. Zato bodo prebivalci Velenja ob nedeljah radi zahajali na grad, ko bo tam urejena okolica in dovozna cesta, na Jezero, v Hudo luknjo in Paski Kozjak, da se tam razvedrijo in naberejo novih moči za delo v prihodnjem tednu.
Miro T.
»Veliko srce« v Hudi luknji
Kako dobim dovoljenje za
vožnjo mopeda ali delovnega stroja
Obvestilo
Zaradi večkratnega pomanjkanja vode, ki nastopa predvsem v prvih popoldanskih urah, ko je potrošnja vode v industriji in gospodinjstvih največja, prosimo
prebivalce, da porabijo čim manj vode po nepotrebnem.
Varčevanje z vodo je v tem času potrebno zato, ker črpalke v rudniškem zajetju ne zmorejo dovolj naglo črpati potrebnih količin vode.
Komunalno obrtni center Velenje
Kdo izdaja potrdila o znanju prometnih predpisov?
Avto-moto društvo Velenje na osnovi preverjanja znanja prometnih predpisov.
Kdo lahko dobi potrdilo? Potrdilo lahko dobi vsakdo, ki je dopolnil 16 let in stanuje na olbmočju krajevnega urada Velenje. Kdor želi dobiti potrdilo iz območja drugega krajevnega urada ali občine bodisi zaradi tega, ker mu je pristojno aivto-mo-to društvo preveč oddaljeno ali da je zaposlen na območju tukajšnjega krajevnega urada, mora predložiti potrdilo, da mu matično avto-moto društvo dovoli opraviti izpit pri našem društvu. Kdo mora imeti potrdilo? Potrdilo o znanju prometnih predpisov mora imeti vsalk voznik kolesa s pomožnim motorjem. voznik mopeda in delovnega stroja. Prav tako morajo imeti tudi vozniki mooedov — tri-ciklov, ki so se noiavili v zadnjem času tudi v Velenju za razvoz mleka. V skupino delovnih strojev pa spadajo vsi tisti stroji, ki jih prevažajo občasno z lastnim motorjem po cesti, ni pa jih potrebno registrirati.
Kje in kdai izdajamo potrdila? Potrdila izdajamo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društveni pisarni (v bivši glasbeni šoli v parku). V kolikor pa bi iz objektivnih razlogov na določen dan izpitov ne bi bilo, bodo le-ti prestavljeni na drugi dan v tednu. Vse informacije pa lahko vsakdo dobi po telefonu na št. 299 ali pa pri tov. Pečenik Marti poleg glasbene šole.
Kaj mora imeti kandidat pri izpitu in kaj mora znati?
1.	Osebno izkaznico.
2.	Kolek državne taikse v znesku 150 diin za prijavo.
3.	V gotovini 500 din (v kolikor opravi izpit).
Poleg tega mora obvladati cestno prometne predpise in poznati cestno prometne znake. Marsikdo misli, da za vožnjo z mopedom ni potrebno poznati vseh predpisov. Zgodi se, da kandidat ne pozna pravil vožnje skozi križišče, pravil pravilnega prehitevanja in podobno. Izgovarja pa se, da pozna znake, da se vozi s kolesom že ne vem koliko let in da še ni imel nobene nezgode. Ali celo to, da je imel že v bivši Jugoslaviji motor in vozniško dovoljenje in podobno. Mogoče Je to vse res. Toda promet na naših cestah 'danes ne moremo primerjati s prometom v preteklosti. Prometni predpisi, in če hočete tudi vestno prometni znaki so bili že v naši novi državi precej
spremenjeni in mnogokrat dopolnjeni in jih tudi s starimi ne moremo primerjati.. Prav tako ni dovolj, če pozna samo cestno prometne znake. Slednje poznajo že tudi učenci osnovnih šol, ni pa rečeno, da so s tem že dorasli prometu. Poleg znakov mora poznati tudi predpise in pravila vožnje skozi križišče. Mnogim kandidatom je »desno pravilo« španska vas. Če pa takega kandidata odstaviš brez izdanega potrdila, pa je nejevolen. Preneka-teri zatrjujejo, da vse to, kar zahtevajo od njih, ne pride v poštev pri vožnji po Velenju in podobno. Vendar velja potrdilo tudi drugod, ni ima omejene veljavnosti samo za Velenje.
S takimi in podobnimi izjavami ne soglašam. Prepričan pa sem, da se s tem strinjajo tudli vsi tisti, ki vsaj povprečno poznajo cestno prometne predpise. Zato poudarjam, da bo tudi v naprej merilo za izdajo potrdila le znanje, ki mora biti skoraj na isti višini kot pri šoferjih motornih vozil, saj moped ne prištevamo več med kolesa, pač pa veljajo zanj ista pravila kot za motorna kolesa.
Z izdajanjem potrdil o znanju prometnih predpisov smo pričeli decembra 1960 in smo do danes izdali že 512 dovoljenj. Med temi jih je precej, ki so enkrat ali celo dvakrat ponavljali izpit. So pa tudi primeri, da je kdo ponavljal celo tri do štirikrat. Mnogi med njimi jemljejo prometne predpise precej neresno.
Pričakujemo, da bomo kmalu prišli na isti način izpraševanja prometnih predpisov, kot je uveden za voznike-amaterje, ito je na izpitne vprašalne pole z določenim številom vprašanj. Presojanje znanja bo lažje in pa izognili se bomo raznim pripombam in predsodkom kandidatov, da od njih preveč zahtevamo.
Posledice, če voznik mopeda nima dovoljenja.
Če voznik mopeda poseduje dovoljenje, pa ga nima pri sebi ob kontroli, ga prometni uslužbenec kaznuje na mestu z denarno kaznijo 500 din. Če voznik mopeda potrdilo izgubi lahko dvigne duplikat pri društvu, ki mu je dovoljenje izidalo.
Če prometni miličnik ugotovi, da mopedist dovoljenja sploh nima ali da papravi prometni prekršek ali vozi moped v vinjenem stanju ga prijavi sodniku za prekrške, ki ga lahko z ozirom na veličino prekrška kaznuje z denarno kaznijo nad 500 do 20.000 dinarjev.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
O
Rudoc
Štev. 10 — 28. rnaja 1962
Uspehi velenjskih judoistov
»Kaj, o uspehih hočete govoriti, ,pa ste šele delati začeli...«, boste dejali. In vendar lahko upravičeno trdim, da smo uspeli.
Res je, da treniramo šele dobrih 8 mesecev, da od tega odpade tri mesece na začetniški tečaj in da so vsi člani judo — sekcije začetniki, ki so se prvič srečali z judom prav v Velenju. Kljub temu smo se prijavili za tekmovanje v II. jujlo ligo Slovenije 1962.
Kako pa je z nasprotniki? V tej ligi tekmujejo še klubi: Murska Sobota, Drava iz Ptuja, Kamnik, Litostroj iz Ljubljane in Olimp iz Celja. Vsi ti klubi so znatno starejši od našega, saj trenirajo po tri, štiri in še več let. To se lahko ugotovi po številu in višini barvnih pasov tekmovalcev omenjenih klubov.
Ob tej priliki bi rad obrazložil posebnost v tej panogi športa. Kdor je prisostvoval tekmovanju v juidu je opazil, da nosijo tekmovalci na sebi poleg kimon — judo oblačil še pasove različnih barv. Ravno barva pasu označuje višino judo tehnike s katero razpolaga nosilec pasu. Začetniški pas je bele barve, sledijo mu šolski pasovi po naslednjem vrstnem redu: rumeni, oranžni, zeleni, modri in rjavi. Naslednji pas je črn — mojstrski pas. Rumeni in oranžni pas lahko judoist pridobi z izpitom pred izpitno komisijo sestavljeno iz mojstrov juda. Seveda je bistveno važno praktično znanje polagatelja. Pred polaganjem izpitov za višje
Naši orodni telovadci na delu
V nedeljo, dne 13. maja je bilo v Celju okrajno prvenstvo v orodnem mnogoboju in akrobatiki. Naši mladinci so zelo resno posegli v borbo za točke. Vztrajno delo večine članov naše ekipe je končno le rodilo sadove. Mladinci III. razreda orodnega mnogoboja so tekmovali v obveznih vajah na krogih, drogu, bradlji, konju z ročaji, preskoku čez konja in akrobatiki. V skupini razporeditvi so zasedli prvo mesto pred ekipama Celje—Gaberje in Vojnik. Kot posamezniki so se najbolj izkazali Kovačič Stane, ki je postal prvak okraja v kategoriji III. razred mladincev za leto 1962. Na drugo in četrto mesto sta se uvrstila prav tako člana našega društva, »Partizan-Ru-dar«, učenca Industrijske rudarske šole Ailojz Javornik in Peter Uplaznik. Vsi ostali člani ekipe, razen enega, so se pa uvrstili med prvo desetorico tekmovalcev. Kot celota so bili najboljši na bradlji in preskoku čez konja, kjer so dosegli 87 % vseh možnih točk. Najslabši pa so bili na krogih, kjer so dosegli le 78% možnih točk. Prepričani smo, da bo to uspešno tekmovanje povečalo voljo do vadbe njim samim, kaikor tudi ostalim članom sekcije za orodno in splošno vadbo.
M. P.
pasove (torej zelenega, -modrega itd.) pa je potrebno na prvenstvenih tekmovanjih, ki jih določa judo zveza Slovenije, dobiti določeno število točk. Točka se dobi z zmago nad nasprotnikom, ki je nosilec enakega pasu (n. pr. oranžni nad oranžnim).
Če pa premaga na primer nosilec oranžnega pasu nosilca zelenega dobi točko in pol, nasprotno pa dobi samo pol točke, če premaga nosilca rumenega traku.
Tako mora na primer nosilec zelenega pasu »nabrati« vsaj 8
Športno tekmovanje sindikata iudnika lignita Velenje
V letošnjem letu je sindikat RLV zopet organiziral tekmovanje v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu, kar je vse hvale vredno. Tekmuje vsaka ekonomska enota za sebe. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati.
Nogomet:
Elektrostrojnii Obr. : avtopark 4:0.
Klasirnica : Splošna uprava 4:4 (v podaljšku 7:5) Jama vzhod : Jama zahod 2:1 Gradbeni obrat : Zunanji obrat 8:0.
Odbojka
Elektrostrojni : Avtopark 2:0 Klasirnica : Sploš. up. 1:2 Jama vzhod : Jama zahod. 2:0 Gradlb. obr. : zun. obr. 2:0
Za bodoča tekmovanja bi predlagal naslednje:
Javiti vsaj 14 dni prej kdaj bo tekmovanje, da bi se tekmovalci lahko postopno pridobili kondiei-jo. Sedanji način namreč prej škoduje kot koristi, ker tekmovalci forsirajo tempo.
Nogomet naj bi se igral v copatah, da bi se izognili poškodbam in žuljem.
Pred tekmovanjem naj se izdajo točne propozicije tekmova-nja.
Po zaključku tekmovanja naj se zberejo najboljši nogometaši, kateri bi potem igrali prijateljsko tekmo z NK Rudarjem.
Obvestiti javnost potom plakatov.
Nogometne tekme naj trajajo le 2-krat po 30 minut. Organizirati izprašane sodnike.
spofthi dogodki
NOGOMET:
13. maja je bila v Šmartnem ob Paki prvenstvena tekma Celjsike podzveze, na kateri je Partizan-Rudar Velenje premagal domačo ekipo z rezultatom 5:0 (3:0).
20. maja je Partizan-Rudar Velenje gostoval v Zrečah in kljub ostri igri domačinov — temperamentnih navijačev iz Zreč ter kljub oškodovanju oziroma slabemu sojenju premagal domači-
točk, da lali/ko pristopi k opravljanju izpita za višji pas.
Po tej razlagi si boste lažje predstavljali občutke naših tekmovalcev (ki so še vsi nosilci aa-četniškega — belega pasu) ob srečanjih s klubi katerih tekmovalci so skoraj vsi nosilci barvnih pasov.
Vas zanimajo rezultati dosedanjih srečanj?
Rudar : Kamnik	24: 0
(niso prišli na tekmovanje) Rudar : Murslka Sobota 16: 8 Drava : Rudar	12:12
Litostroj : Rudar	12:12
Tako smo zaenkrat na drugem mestu spomladanskega dela tekmovanja v II. judo ligi Slovenije za leto 1962. Ali to ni uspeh?
Ostal pa je »najtrši oreh« — to je srečanje z Judo iklubom Olimp iz Celja, ki je preteklo leto po nesrečnem naključju izpadel iz I. lige. Naj v ilustracijo povem, da tekmujeta v njihovih vrstah mladinska prvaka lahke kategorije v letu 1961 in težje kategorije v letu 1962.
Vsekakor bo to lepo odločilno tekmovanje, ki bo 26. t. m. v Velenju.
Tekmovalci, ki so ,nas zastopali na dosedanjih tekmovanjih so: Simonič Mirko, Krajšek Edo. štiukovnik Franc, Jan Roman, Pajenk Ivan, Kališnik Ivan, Kos Franc in Medved Marcel. Najbolj sta se izkazala Simonič Mirko in Jan Roman.
Medved Marcel
Žene, dekleta..
Ne mislim pisati kakšnega posebnega uvoda. Bojim se namreč, če takoj ne bom zagrabila za jedro, članka sploh ne boste pre-čitale do konca. Kajti, kakšno je Velenje in kakšne so njegove pridobitve v zadnjih letih, vemo že več ali manj vsi, pisanja o tem pa je tudi že bilo nič koliko. Vredno bi bilo le omeniti to, da je kulturni dom šele v zadnjem času opravičil svoj obstoj, saj so tu prireditve skoraj na dnevnem redu. Tako smo se lahko prepričali o neumornem delu sekcij domače »Svobode«, kakor tudi^ o trudu odgovornih ljudi, ki skušajo z raznimi prireditvami od drugod popestriti naše kulturno življenje in najti za vsak okus nekaj. Vsekakor zelo pohvalno!
Pa še nekaj ima Velenje, s čimer se lahko pohvalijo le redka manjša mesta v naši domovini. To so športni objekti — od prelepih igrišč ob jezeru do lepe telovadnice na II. osnovni šoli, ki sicer zaenkrat še ne zadostuje vsem potrebam, vendar se je s točno razdeljenim časom tle nekako omogočilo pristopu telovadbe željnih ljudi.
Če sem zgoraj omenila kulturno izživljanje našega mesta, ki je vsekakor nujno za vsakega človeka, hočem sedaj poudariti
nič manjšo važnost telesne kulture, ki naj bi pri Obstoječih možnostih zajela bolj širok obseg. Pri tem pa ne mislim le na mlade ljudi, ki se več aili manj samoiniciativno vključujejo v razne športne vrste. Tu apeliram predvsem na vas žene in dekleta. Kljub prezasedenosti dvorane, nam je le uspelo dobiti prostor v njej vsako sredo od pol sedmih do osmih zvečer.
Da pa ne bodo padali očitki. ,da je telovadnica v tem času nezasedena, vas vabimo, da jo za-sedete res polnoštevilno. Naj vas ne prepriča tisti stari rek, ki pravi, da ima žena — gospodinja dovolj telovadbe doma pri opravljanju težkega gospodinjskega dela. Da ohranimo telo krepko in vitko, je potrebna sistematska vadba in to boste dobile v telovadnici. Naj vas ne bo strah neznanja in okornosti. Za vsako se bo našla primerna težina vaj, ki bo ustrezala njenim sposobnostim. Z vztrajno vadbo pa se bo pokazal tudi napredek.
Pozivamo vas torej, da zbere-te toliko poguma, da pridete. Prav gotovo vam ne bo žal, saj tu se ne boste le telesno razgibale in sprostile, ampak se boste tudi za uro in pol odtegnile vsakdanjim skrbem in dolžnostim, ki jih imate gotovo več kot preveč.
ne z rezultatom 4:0 (2:0). Naši igralci so zaigrali požrtvovalno saj jim niti dež in nemogoč teren (blato) nista mogla do živega.
Rudar Velenje je še vedno v vodstvu Celjske podzvezne lige. Sledi mu Olimp iz Celja z 2 točkama razlike.
DVIGANJE UTEŽI
^ V nedeljo 20. maja je bilo v Celju pionirsko prvenstvo Slovenije na katerem so naši člani do-
segli naslednja mesta:
bantam: Holešek Vlado, III. mesto.
perolahka: Velunšek Ivan I. mesto.
lahka kategorija: Knez Man-fred, II. mesto.
srednja kategorija: Jenko Milan, II. mesto; Salmič Emil, VI. mesto (od 11 nastopajočih).
Naša ekipa je dosegla izredno dober plasma, saj je zasedla v vseh štirih kategorijah, ki so bile na programu po eno od prvih treh mest.
Podpirajmo nabiralno akcijo za dograditev mladinskega zdravilišča Debeli rtič
V	MESECU MARCU IN APRILU SO BILI SPREJETI V SLUŽBO
PRI RLV NASLEDNJI:
V jamo:
Kortnik Margareta, uslužbenka obračunske pisarne; Lindič Franc, polkvalificiran vrtalec; Klavčič Ivan, kvalificiran ključavničar; Vidmajer Franc, ključavničar; Pelko Janez, el. tehnik in Žerjav Jože, kvalif. električar.
Gradbeni obrat:
Fluhar Branko, kvalificiran tesar; Skalja Anton, nekvalificiran zidar; Bošnjak Jerko, nekvalificiran gradbeni delavec; Cindrič Ivan, nekvalificiran gradbeni delavec; Salbol Ivan. nekvalificiran gradbeni delavec; Kramar Djuro, nekvalificiran gradbeni delavec; Bilič Rudolf, nekvalificiran gradbeni delavec. Jurič Luka, nekvalificiran gradbeni delavec in Sen-te Janko, gradbeni delavec.
Zunanji obrat:
Golobinjek Ivan, nekvalificiran delavec — vrtnarija; Ziher Franc, kvalificiran vrtnar — vrtnarija; Čas Marija, nekvalificirana delavka — vrtnarija; Tr-novšek Anton, nekvalificiran delavec; Škofiek Franc, nekvalificiran delavec — vrtnariia; To-vrljan Marica, nekvalificirana delavka: Anclin Sonja, nekvalificirana delavka — vrtnarija; Fi-javž Frančiška, nekvalificirana delavka; Zohar Ivica, nekvalificirana delavka: Rošer Danica, nekvalificirana delavka in Avberšek Amalija, nekvalificirana delavka.
Avtopark:
Kastelic Jože, kvalificiran avto-mehanik in Hojan Slavko, šofer.
El. strojni obrat:
Žižek Janez, vulkanizer.
Klasirnica:
Zaje Ludvik, nekvalificirani delavec.
Direkcija:
Oprešnik Ana, uslužbenka.
Projektivni biro:
Ing. Drolc Darinka, inženir arhitekt.
V	MESECU MARCU IN APRILU SO ODŠLI IZ PODJETJA
NASLEDNJI:
-	.. J
Koren Miha, rehabilitacija — v šolo; Horvat Josip, samovoljno; Benko Ivan. samovoljno; Režek Darko, rehabilitacija — v šolo; Vavtar Jože, samovoljno; Završ-nik Alfonz, samovoljno; Petek Ivan, samovoljno: Perič Stjepan, sporazumno: Perič Ratko, sporazumno: Perič Nikola. sporazumno; Moharič Josip, samovoljno; Katic Jure. samovoljno; Drež-njalk Radoslav, sporazumno; Ele-
tič Andrija, samovoljno; Drev Avgust, samovoljno; Butkovič Branko, sporazumno; Bajcar Jože, upokojen; Pečatnik Anton, sporazumno; Viher Anton, upokojen; Krajnc Štefan, .samovoljno; Kotar Alojz, samovoljno; Jesih Franc, samovoljno; Cvelber Alojz, isamovoljno; Radej Andrej, samovoljno; Vidmajer Franc, samovoljno; Ježovnik Jože, na lastno željo: Munda Alojz, sporazumno; Novak Boris, samovoljno; Vinko Josip, samovoljno; Kojter Ivan, samovoljno; Piki Peter, sporazumno; Verdev Martin, na lastno željo: Zadro Fra-njo, samovoljno; Pejr Marija, poizkusuja; Bilič Rudolf, poiz-kušnja; Friškovec Anton, poiz-kušnja; Kramar Djuro, poizkuš-nfa; Božič Fran jo, poizkušnja; Cestnik Maks. samovoljno; Vo-lavšek Ivan. dal redno odpoved; Ma jcen Alojz, po odpovedi podjetja; Modric Andrija, samovoljno; Jernejšek Martin, samovoljno: Brelez Friderik, samovoljno; Zadel Bernard, na lastno željo; Bešvir Marjani samovoljno; Duša k Štefan, samovoljno; Plešnik Stanko, sporazumno; Pungarfnik Martin, samovolino: Tisa j Rok, sporazumno: Camlek Franc, samovoljno: Teseničnik Ivan, samovoljno: Finik Franc, samovolino; Kovač Ivan, sporazumno: Čoki Milan, samovoljno: Goltnik Jože, samovolino; Kovač Ivan samovolino; Planovšek Anton, samovoljno: Hebar Ivan, na lastno željo: Kovše Ivan. na lastno željo: Orlačnik Ludvik, na lastno željo; Pinculič Jože. sporazumno; Kosi Jože, samovolino; Krivec Franc, samovolino; Rednak Ferdinand. samovoljno; Jazbec Kari. samovolino in Timpran Franc, samovoljno.
V pokoj so odšli:
Blagotinšek Ivan, kvalificirani kovač, invalidsko upokojen: Horvat Miha, kopač; Kričej Dominik, kvalificiran Žagar, invalidsko upokojen; Vončina Filip, kovač: Kranjc Ivan, kopač: Zupančič Franc, kbpač, invalidsko upokojen.
NAŠLA SE JE ...
■Našla se je denarnica ;z manjšo vsoto denarja. Nobi se pri Uredništvu »Rudarja« na direkciji RLV.
NAPRODAJ JE...
Naprodaj je spalnica iz češnje-vega lesa in to: ena trodelna omara, ena dvodelna omara in postelji z nočnima omaricama.
Podrobne informacije dobite na gradbenem obratu RLV, Šaleška cesta 18.
Prav gotovo ste že slišali za Debeli rtič, kjer gradi Rdeči križ Slovenije obmorsko zdravilišče za otroke. Ker pa nekateri še mislijo, da je Debeli rtič le kolonija, zato naj o tem obmorskem zdravilišču spregovorimo nekaj več.
Vsako leto je v Sloveniji več kot 20.000 takšnih otrok, ki so potrebni sistematičnega zdravljenja raznih bolezni psihičnega izvora (astma, koprivnica, motnje v prehrani, močenje postelje i. p.), ali pa so med okrevanjem potrebni skrbnega in lagodnega varstva v obmorskem zdravilišču. Zdravje, posebej velja to še za otroka, ki je mnogo manj odporen in zelo občutljiv za razne vplive, zavisi v najvičji meri od okolja, družbe, družine, šole in medsebojnih odnosov na sploh. Če namreč okolje ni uravnovešeno, nujno pride do nevrotizacije človeka, zlasti pa še mladega bitja. Neprimerni vzgojni prijemi, ki hromijo karakter otroka pospešujejo komplekse in izzivajo otrokov protest. Ta protest se vedno bolj veča in preide iz ožjega okolja na odpor proti vsemu kar se v celotni družbi dogaja.
Kot vidimo, otroka ni mogoče obravnavati samo z vidika njegovega telesnega in zdravštvene-
KINO
Od 30. maja do 1. junija »ZANKA ZA DEKLETA«, francoski film Od 2. do 4. junija »ENOSTAVNO DEKLE«, nemški film Od 6. do 8. junija >IGRA MLADOSTI«, danski film Od 9. do 11. junija »SMER ZA TAKSON«, ameriški film Od 13. dO 15. junija »STARI ŽUČO«, ameriški film
2, junija bo ob 20. uri nastop tržaških Slovencev z izbranim
glasbenim programom. Vabljeni! *
5. junija bo gostovalo SLG Celje z igro »Sreča na upanje«. Predstave bodo ob 16. in 20. uri.
Pridite!
*
9. junija ob 20. uri obiščite veliko glasbeno revijo. Nastopal bo ansambel »Varteks« — Varaždin.
Vljudno vabljeni!
*
15. junija bo gostoval v Velenju veliki simfonični orkester JLA iz Beograda s priznanimi solisti in pianisti. Izvajali bodo ČAJKOVSKEGA in GERSHWI-NA. Prireditev bo ob 20. uri
Vabljeni!
Vse prireditve bodo v Kulturnem domu v Velenju .Vstopnice dobite isto tam — pri hišniku že dva dni pred predstavo in neposredno pred njo!
ga stanja; obravnavati in zdraviti ga moramo kot telesno — duševno celoto, ki je ne moremo ločiti od okolja, v katerem se nahaja. Če hočemo doseči uspehe pri zdravljenju, je nujno potrebno poiskati vzroke bolezenskih pojavov v otrokovem okolju, pomagati to okolje sanirati in otroka zdraviti s primernimi psihološkimi in pedagoškimi prijemi.
Na Debelem rtiču so principi takšnega zdravljenja že uveljavljeni. Zato Rdeči križ Slovenije, ki mu je skrb za otroke še posebno pri srcu, želi, da bi se začeto delo čim hitreje dokončalo. V sedanji prehodni dobi lahko skozi štiri do pet mesecev sprejme zdravilišče v vsaki izmeni le 180 otrok. To pa je vsekakor premalo! Ravno zaradi tega, je leto; organiziral Rdeči križ široko nabiralno akcijo za dograditev mladinskega zdravilišča Debeli rtič. Sklenite, da boste po svojih močeh pomagali tudi vi, da bi bilo obmorsko otroško zdravilišče na Debelem rtiču čimprej pod streho. Kaj veste, morda je morje potrebno tudi vašim otrokom? In če bo med onimi 20.000 otroki, tudi vaš, ga bo z našo pomočjo, dom Rdečega križa za vse naše otroke, že čakal!
PREKLIC
Ledinek Alojz, stanujoč Luko-vina (stari mlin) p. Dobrna, zaposlen pri RLV, preklicujem veljavnost plačilnega kartončka (za dviganje plač) matična številka 109.
KAKO DOBIM DOVOLJENJE ZA VOŽNJO MOPEDA IN DEL.
STROJA
(Nadaljevanje s 6. strani)
V obdobju izdajanja potrdil mopediistom smo dobili z odločbo sodnika za prekrške vrnjeno eno (potrdilo, ki je bilo kandidatu odvzeto zaradi nepoznavanja prometnih predpisov, ker je vozil moped v vinjenem stanju za dobo 1 meseca in bil poleg tega kaznovan z denarno kaznijo din 4.000.—.
Umestno bi bilo kontrolo potrdil mopedistov, kakor tudi kontrolo upoštevanja prometnih znakov in prometnih predpisov pri vožnji v Velenju še poostriti. Oipaža se, da se omejitve hitrosti pri vožnji v Velenju le maloka-teri moipedist drži. Prav tako nekateri moped isti, da ne igovorimo o kolesarjiih. ne upoštevajo niti tistih prometnih znakov, kolikor jih stoji v Velenju.	Af.
»RUDAR-«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Teka-vec — Tehn. urednik Pavla Zargaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan šušter-šič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja "-Celjski tisk«, Celje — cena 20 din.
Q Zudac Štev. 10 -
28. maja 1962