(ff K	-	C/ (/	r)
'i® 1 11 SLOVENSKA SLOVNICA
z a
slovenske učence
gimnazijalnih in realnih šol«
. i
Spisal
Anton Janežic,
c. k. učitelj nemškega in slovenskega jezikoslovstva na višji realki t Celovcu.
--iiTg7lf^h.	-
V Celovcu.
Založil Eduard Liegel, knjigar.
1857.




55470
t. -, ^7

% ** . ■ Oioo/lž^
Uvod«
Slovenska abeceda.
8. 1. Vsak jezik ali govor je zložen iz besedi, besede iz zlogov, in zlogi iz pismen.
Beseda je tisti glas, s kterim človek vsako svojo misel ali čuvstvo razodeti zamore. Vselej ima eden ali več zlogov, p. brat, sestra, nedolžnost.
Besede so ali korenine, ali rastlike. Korenine so tiste besede, iz kterih druge kakor is korena izraščajo, in rastlike ►so tiste, ktere se iz korenin izpeljujejo, p. gospod —- gospa, gospodovati, gospodična, gospodar, gospodinja, gosposka itd.
Zlogi so deli besed:. Zamoremo jih izreči, kadar usta na enkrat odpremo, p. ha, ra, ko-sa, go-lo-bi-ca.
Zlogi se zlagajo ii pismen t. j. pisanih znaminj za posamezne človeške glasovs. Vsa versta tih pismen se pa imenuje abeceda.
Slovenci imamo sledeča pismena: a, b, c, e, d, e, f, g, h) j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Sploh razpadajo pismena na samoglasnike in soglasnike. Samoglasniki so: a, e, i, o, u, in se zategadel tako imenujejo, ker se sami za se lahko izrekovati dajo*).
Vsa druga pismena so soglasniki, ker se le samo s pomočjo kakega samoglasnika jasno izgovarjati dajo. af---
*) Po izgledu staroslovenščine prištevajo nekteri pisatelji tudi pismo r samoglasnikom, kadar v začetku besede, ali pred kakim soglasnikom stoji, za česar delj pred taistim polglasnik e vselej izpušžajo, p. rž, brv, držati, prst, itd.
StarosloveRskega samoglasnika 1, ki se v Brizinskih spomenikih v dveh ali treh besedah še nahaja, v novoslovenščini popolnoma manjka. Mesto taistega stavimo ol. ali včasi lo, p. stolp, volk, tolst, poln, klobasa, mesto N , , gtlp, vik, tht, pln, klbasa.
VW	1
I. Samoglasniki. §. 2. Pri izrekovanji nekterili samoglasnikov moramo ustaširje odpirati, kakor pri druž i h. Zatorej jih v široke in ozke samoglasnike razdelujemo. Široki so: a, o, u, in ozki: e in i. Scer razpadajo samoglasniki v jpolglasnike, kratkoglasnike, dolgoglasnike in Široko-glasnike, ker se pri izgovarjanji taistih dalj ali manj časa mudimo.
Polglasno ali zamolklo se posebno sanoglasnik « pred soglas-nikom r izgovarja, kadar taistemu še kak drug tverd soglasnik sledi, p. vert, gerd, zapertija. Ravno tako zamolklo se e tudi v končnicah: ec, eg, el, em, en, er itd. izgovarja; pri sklanjanji se vendar večidelizpahuje, p. dober, dihra, dobro; učenec, učenca x, drozeg, drozga x.
Tudi i in u se semtertje rada kako? zamolkel e izgovarjata, p. kožuh, nit, kruh itd.
Kratkoglasni ali predtegnjeni so sanoglasniki z odsebnim naglaskom (<) (a, k, i, 6, u) in se vselej ojstro izrekujejo, p. brat, nas, je, rogat.
Dolgoglasni ali zategnjeni so samoglasniki s ksebnim naglaskom (') (a, e, i, o, u) in se vsekj zategnjeno izrekujejo, p. drag, Jcfaa, sen6, zgubim.
Sirokoglasni so pa & in 6, p. roka, pleteni *).
*) Naj več različnosti ima e v izreki po glasu In naglasu, in te so: po glasu je e trojen: 1. globoki zategnjen p. nisem, tičem, itd. predtegnjen p. žgem, zaprbn, kmht, zkt itd.
2.	visoki, ki se v izreki nekako i bliža in z visokim eevnikom (organom) izrekuje p. Mo, ddte, pesem, itd.
Ti e je pri nekterih Slovanih se v i skerčil p. dilo, dite itd. pri nekte-rih. pa v aj razširil p. dajte, dajlo itd. Spe; drugi visoki <! je po izreki mnogih Slovencov s predglasnim i p. peljem, pekel, svet (heilig) itd. Ti e se spreminja v globoki e p. peljati, rfikla, svetinja itd. Prejšnji visoki e v delo, dete itd. ima v sebi zaglasni i in se le v polglasni pa nikoli v globoki e ne spreminja, tako ima p. svet (Welt) v rodivniku svetd, svet (Eatb) pa svita. V staroslovenščini je naš visoki e z zaglasnim i — t in s predglasnim i — a.
3.	polglasni e: tenek, bezeg, kesen, itd. V ob6h zlogih je tukaj polglasni e, ki ga nekteri v pervem zlogu zategnjeno, nekteri pa v drugem zlogu, predtegnjeno izrekujejo. Velikrat je v enozložnih besedah predtegnjen p. ves, pes, svet (Eath) itd. ki se pa v tem pomankljivem čerkopisu ne da prav zaznamnjati. Nekteri ga pišejo tako: pes, ves, itd., kar je pa napak, ker i le za predtegnjeni globoki e velja, kakor v besedah kmet, zet itd. V pes, ves itd. se pa e drugač izrekuje. Še bolj napčno je pisati p. človek, oreh itd., zakaj tukaj je polglasni e brez naglasa. Kadar se tedaj e razločno prav po izreki ne more zaznamnjati, ga je bolje pustiti, kakor je sam na sebi, brez nerodnega nadznairfka.
II. Soglasniki.
§. 3. Soglasniki so sploh ali mehki ali tverdi, ker jih je ali rahleje ali čversteje izgovarjati treba; sicer pa razpadajo:
1.	v zobne: d, t.
2.	v ustnične: v, b, p., ni in ptuji f.
3.	\ jezične: tverde n, 1, r in topljene nj, Ij.
4.	v goltne: j, g, h, k,
5.	v siskajoče alf sikavce: z, s, c in
6.	v sumeče: ž, š, č, ker se sosebno ali s pomočjo zob, ustnic, jezika, golta, siskajoče ali pa šumeče izrekujejo.
Pri izrekovanji soglasnikov je posebno paziti, da se mehki vselej rahlo in tverdi čversto izgovarjajo, in se tako mehki od tverdih in tverdi od mehkih vselej dobro ločijo. Sicer pa naj se:
Širokoglasni o se semtertje v izreki bliža a ali je srednji glas med a in O: bddem (ich steche), gospoda (der Adel) itd., visokoglasen pa je p .bodem, gospoda, hodim, nosim itd. Potem se loči sedanji čas od velivnika: hodi, hddi, nosi, nfjsi, vozi, vdzi itd.
V stavku naglasa so v slovenskih knigah silo velike zmešnjave^in nap-čnosti, kterim se po naši misli le s tem more v okom priti, da se tega pra-voslednega pravila terdno primemo: širokoglasni o in širokoglasni e, kadar sta zategnjena, pišimo s strešico t. j. o in e p. bddem, pleteni itd. Ozlco-glasni o in ozkoglasni e, ako sta zategnjena, pišimo z vejico t. j. o in e p. hodim, nosim, delam, seme itd. Sta pa o in e v izreki predtegnjena, jima dajmo predtezo t. j. o in e p. bob, otrok, zaprem, zažgem itd. Tako se najde tudi že doslej veči del v slovenskih knigah, in kjer je drugač, je nepravosledno. Tudi staroslovenščina, ktera nam veliko zjasnuje in pomaga k pravi razumevi, nas ne sme zapeljati, da bi novega narečja od starega ne ločili in drugač pisali, kakor sploh govorimo. V marsikterih besedah imamo zdaj en o ki se je nekdaj v dva posebna o ločil: golob, gotov, trosim, nosim, pot, rod, mož, voz itd.
Kavno taka je z ozkoglasnim ali visokim e: bted, brig, mčh, slep, strčla itd. sadanji e s predglasnim i je bil v staroslovenščini veči del S in scer kakor tudi A skozinosen glasnik.
Nad naglašene samoglasnike je le takrat treba naglaske ali zateze in predteze delati, kadar k pravemu branju in k razumevi pomagajo; sicer jih je bolje opuščati, ker so kljuke nad pismeni lepoti pisanja v kvar.
Kakor nam stari Brizinski spomeniki pričajo, se je skozinosno' izgovarjanje staroslovenskih pismen Si in A že zgodaj zgubilo. Samo nektere besede nas teh skozinosnih glasov še opominjajo p. sunt, poronso, mogoncka vuensich.
Tudi v novoslovenščini se najdejo sledi tih skozinosnih glasov, p. misenc, žvenk, brenk.
Na Koroškem je slišati: srenča, srenčati (sreča, srečati), vprenči (vpreč.i) venč (več), ronka (roka),pmt (pSt).
c vselej izgovarja, kakor v starem pravopisu z ali nemški j, in č vselej kakor stari zli ali nemški tsch, p. serce, sreča, meč, čudo.
8 vselej ojstro kakor prejšnji / in š kakor prejšnji fh, ali nemški seli p. sin, svet, šega, periŠče, kosa, rosa.
z prav rahlo, kakor stari s in ž tudi prav rahlo, kakor stari sh p. zima, zerno, žena, žužel.
Soglasnik 1 se včasi izgovarja kakor v in sicer vselej, kadar pred kakim soglasnikom ali pa na koncu kake besede stoji p. volk (vovk), molčati (movčati), dal (dav), bil (biv). — Kader se ima pa končnica s pismenom I na kraji ali polglasno ali kratko-glasno izgovoriti, se pisme 1 s predstoječim samoglasnikom vred navadno kakor ov ali u izgovarja, p. pasel (pasov, pasu), šel (šov, šu), vidil (vidov, vidu).
Vendar v besedah, ki se v 2. sklonu množnega števila na I dokoneavajo ino v imenih s končnico-tel, ohranuje 1 večidel svoj glas, p. prijatel, burkel, žival, učitel.
Pismen q, X, in y ne jemljemo iz latinskega, ker si vemo drugač pomagati, ter pišemo: kv, ks in i, p. Kserkses (Xerxes), sinoda (synoda),
ftfesto sostavlj enega soglasnika ph v ptujih besedah pišemo f, p. Filip.
Prcmmba pismen.
§. 4. Pri zlaganji in sklanjanji imen se posamezna pismena rada v druga preminjajo ali prelivajo.
1. Samoglasniki. Kratki samoglasniki se menijo s dolgimi in dolgi s kratkimi, p. kruh — kruha, nit — niti.
Pisme a se čredi sov taistej korenini, p. stati — stojim.
—	Ravno tako se menita a in e pri zlaganji imen, posebno po-navljavnih glagolov rada s samoglasnikom i, p. vmakniti ali vmekniti—vmikati; perem — spirati; berem — hira — zbirati.
—	Večkrat se e v o preliva, p. vedem — voditi, nesem — nositi. Včasi se čredita e in o v taistej besedi, p. tepel — topel, pepel popel.
Samoglasnika e in o se menjata s pismenom a, p. močen — močan, krepek — krepak, pojiti — napajati, skočiti — skakati.
Za pismeni j (Ij, nj) ž, š in č se o pravilno v e spreminja, p. naše ne pa našo, ptičje ne pa ptičjo, nožem ne nožom, kraljevati ne kraljovati.
Pri ponavljavnih glagolih in imenih, ki so iz njih izpeljani se i in u v o ali e spreminjata, p. krijevi— krav, kujem — kov, gnijem — gnoj. Tudi i in n se včasi čredita, p. slišati — sluh.
Samoglasnika i in u sta sorodna s soglasnikoma j in v, ki se va-nju spreminjata, p. toživnik ženski jo in srednji je imata j iz moškega staroslovenskega i. Dalej najmem, pojdem itd. mesto nciimem, poidem itd. — Kujem — kovati itd. je tudi v iz u, in u iz v je: duri ali dveri, tako tudi: ven, vne, vnanji pa zunaj ne zvunaj itd.
2. Soglasniki. Se pogosteje od samoglasnikov se soglasniki med seboj menjajo *) Naj navadniše premene pri izobraženji so tele:
c se spreminja v č: serce — serčen, ptica—ptičji, lice — obličje. d „ n v j : saditi — zasajati, roditi — rojen — rojstvo. g „ „ v ž: mnogo — množica, blag — blazen. s „ n v š: pisati — pisem, plesati — plešem. k „ „ v č: rak — račji, lok — ločeč, oko — oči. h „ „ v š: pihati — pišem, duh — duša, puh—pušiti. sk, st se spreminja v šč: iskati — iščem, piskati — piščem,
pustiti — puščati. t se spreminja v č: metati — mečem, ropotati — ropočem. z ,, „ v ž: vezati — vezem, mazati — mažem.
Pri sklanjanji se pred ozkimi samoglasniki pisme g rado pre-minja v z ali j, h v s in k v c, p. drag — drazega, — dra-zemu, junak — junaci, otrok — otroci, tak — tacih — tacimi.
Pri zlaganji ali izobraževanji prilogov na ski in samostavnih imen na stvo se pismena z, s, c, ž, c, g, h, k, t, st s sora končnice vred v š spreminjajo, p. vitez — viteški, nebesa — nebeški, človek —• Človeški — človeštvo, mož — moški, plavž — plavški, Nemec — nemški, kovač — kovaški, terg — terški — terštvo, Lah — laški, Hrovat — hrovaški, mesto — meški. Pisme d se pri tem večidel izpahne ali v j spreminja, p. gospod — gosposki (mesto gospodski), grad — grajski (mesto gradski).
Blagoglasja delj se tudi preminjajo:
c pred t v š: šteti mesto Čteti. g „ t in k v h: no/it mesto nogt. n „ b v m: bramba mesto brawba.
Kar smo se tu zastran premenjevanja, izpuščanja ali pri-stavljanja nekterih pismen omeniti opustili, bo na svojem mestu razloženo.
*) Ustnični se ne spreminjajo razun v v f, p. golju/ mesto golju« itd.
Hfaglas in naglaski.
§. 5. Pri nekterih samoglasnikih se v govoru dalej mudimo, kakor pri družili, t. j. nektere bolj zategujemo, druge spet bolj urno izgovarjamo. Pismenom, ktere bolj zategujemo ali bolj urno izgovarjamo, pravimo, da imajo naglas.
To različno izgovarjanje tudi v pisanji določiti, imamo posebna znamnja, ktera naglaske imenujemo. V slovenskem jeziku imamo tri naglaske:
1.	Kseben ali zategnjen naglasek ('), ki ga stavimo na samoglasnike, ktere bolj zategnjeno izrekujemo, p. rod, razpad, rog, pisarija, sežaj, obroč, pisar, storiti, kup.
2.	Odseben ali predtegnjen naglasek (*), kterega dobivajo samoglasniki, ki jih gre bolj urno in ojstro izgovarjati, p. ropot, brit, kruh, mesnat, rogat, kup.
3.	Širok naglasek ali strešico (*), kterega rabimo, kadar se ima kak samoglasnik prav na široka usta izgovoriti, p. otroka, breme, bodem, ženem.
Naglaski se vendar v pisanji večidel izpuščajo. Treba jih je pa staviti, kadar naglas besedo od besede v pomenu loči p. dolga je kaj druzega kot dolga; druzega pomenja kot, kaj druzega kot*) itd.
*) Tacih besedi, kterih pomen se le po naglasu loži, imamo veliko p. počiti — počiti, igra — igrd, zldto — zlato, ldsa —• lasd, slddka — sladkd, ktlp — kup, kilpec — kupec, posvetovati se — posvetovati se, kdzen — khzen, obldk — oblhk, (Kugelstein), prodati — proddti, porediti (redko storiti) —poredlti, stopiti — stopiti, med, — med itd.
Naglas ni nič druzega kot povzdiga samoglasnika v izreki; ta povzdiga je pa dvojina: počasna ali nagla. Počasni povzdigi samoglasnikov v izreki tudi pravimo, da je zategnjena, nagli povzdigi pa da je predtegnjena, in tako je vsak samoglasnik po izreki v mnogoterih besedah trojen: 1. nenaglašen, kadar se brez povzdige izreče. 2. zategnjen in 3. predtegnjen, p.
v besedi las je a zategnjen, lasat je pervi a brez naglasa ali nenaglašen in drugi a predtegnjen, v lasdti je tudi pervi a nenaglašen, dragi pa zategnjen.
Ker je pa naglas le dvojen: zategnjen ali predtegnjen, in le naglašeni samoglasniki naglasek dobivajo, posebno ako se po njih pomen besede loči. Zakaj pa nam nista dosti dva naglaska, ali čemu nam je še tretji naglasek namreč (A), ki smo ga zgorej vidili? Naglasek (") se opira le na različnost glasa ne naglasa, in ga rabimo le nad 'zategnjenim globokim e in o p. nisem, včdem, bodem, vSda itd. pervi e v nisem in peljem se ne loči po naglasu (oba sta zategnjena) ampak po glasu; v nisem je pervi e globok in v pčljem visok. Tako sta tudi o v bodem in hodim po naglasu popol-nama enaka (oba sta zategnjena), po glasu se pa ločita; v bodem je O glo-
Razdelitev zlogov.
§. 6. Pri razdelovanji zlogov se ima na sledeče paziti:
1.	Soglasnik, ki med dvema samoglasnikoma stoji, se vselej k sledečemu zlogu jemlje, p. o-ce, de-la-ti, pi-sa-ti.
2.	Ako med dvema samoglasnikoma dva ločljiva soglasnika stojita, se poslednji k sledečemu zlogu poteguje, p. ver-ta-ti. mer-ha.
Neločljivi soglasniki so pa, s kterimi se slovenske besede začenjajo, p. spati, tedaj, go-spa ne pa gos-pa; skala, tedaj i-skra, moj-škra ne isk-ra, mojsk-ra itd. Tako so tudi Ij3 nj, st in št neločljivi soglasniki p. ju-na-Štvo, pre-mag-ljiv.
3.	Sostavljene besede se tako ločijo, kakor so sostavljene,|p. iz-id, na-u-či-ti.
Pravopisna pravila.
§. 7. Vsako pisme ima vselej in povsod svoj glas. Zategadel se nikjer ne sme ne več ne manj pismen pisati, kakor se jih v pravilnem govoru sliši. Scer naj veljajo sledeča pravila:
1. V slovenščini se vse z malimi pismeni piše. Velika pismena se rabijo samo:
bok, v hodim pa visok. Kdor ve različnost glasa, ki je le v premembi izreke in različnost naglasa, ki je vselej le povzdiga izreke, prav razsoditi, vse to lahko razume. Da pa naglasek samo nad e in o pride in nad noben drugi samoglasnik je od tod, ker imamo premalo pismen za različnost njunih glasov p. pisme e je za tri glase: za visoki, globoki in polglasni e, kterili vsak ima po glasu spet tri razločke ali je namreč zategnjen ali predtegnjen, ali nenaglašen. Tako pišemo pisme o za dva glasa, kterih eden je navadni o, eden pa nekaki srednji glas med a in o in oba dobivata ali zategnjeni ali predtegnjeni naglas. Vse to je že semtertje v izgledih skazano, iz kterih se vidi, da (") samo nad globoki zategnjeni e in o stavimo, pa ne zavolj zateze, ktero sicer le pri visocih samoglasnikih z (f) zaznamvamo, ampak le zavolj različnosti glasa.
Pa tudi podvojena zateza se sliši v slovenskem, kakoz tudi v serbskem jeziku, ktera velikrat tudi pomen besede premem in jo hočemo tukaj kakor v srbskem z (77) zaznamnjati p.
kaplje (die Tropfen) — kaplje (es tropfelt), joka (er -vveint) — joka vreden (des "VVeinens w.) druga (eine andere) — druga (die zweite), skupim (ich lese Geld ein) — skupim (ich vereinige), peta (die Ferse) — peta (die fiinfte), zadeva (Beriihrung) — zadeva (betriffi), krilo (bedeckt) — brilo (Bedeckung) itd. Zavolj podvojene zateze pišejo mjilo namesti milo (Seife) in it lilo (gevvaschen).
a)	pri vlastnih imenih p. Slovenec, Dobrač, Sava, Celovec, Po-stružnik, in pri besedi Bog.
b)	o začetku govora in vsake verste pri pesmih.
c)	po piki (,) kadar se stavek govora spolnuje.
d)	po vprašaji in klicaji, kader piko namestujeta.
e)	po dvopičji, kader vlastne besede koga druzega navodimo.
f)	pri zaimenih v listih, če se na osebe nanašajo, kterim pišemo.
2.	Pisme 1 se mora pravilno pisati, ako se ravno včasi, kakor U ali v izgovarja, p. misel, polt.
Ako kdo dvomi ali 1 ali v pisati, naj postavi besedo v množno število, da femu pismenu e ali i sledi, p. vesel ali vesev?—veseli, zato vesel pisati.
3.	Kolkor je zlogov slišati, tolko se mora tudi samoglasnikov napisati, p. moj ne moi, zaplivk ne zapliuk.
Sploh naj se piše, kakor korenina kaže; ako ravno se pred tverdimi soglasniki in na koncu besede mehki soglasnik semtertje tverdo izrekuje, p. lezti, težko, obraz itd.
4.	Ptuja imena gre ravno tako, kakor v njih lastnem jeziku pisati, p. Voltaire, Schivarz. Velikrat se pa sosebno stara ptuja imena, ko jih je treba sklanjati, tudi poslovenčijo.
IiOČnikl ali prepone.
§. 8. Ločnike ali prepone imenujemo tiste znamnja, ktera stavek od stavka ločijo in nam tudi kažejo, kje se imamo manj ali dalj časa pomuditi. Ločniki so tile:
1.	Klinčič ali protec (,) se stavi:
a)	Pred in za pridjanimi stavki, p. Europa, naj manjši del sveta, je v izobraženosti vse druge kraje prekosila.
b)	Pred vsimi oziravnimi zaimeni in mnogimi vezniki, p. Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni. Človek po svetu, kakor bu-čela po cvetu.
c)	Kadar več besedi ene verste zaporedoma sledi p. Otroci, norci in pijanci resnico govore.
2.	Nadpičje (;) se piše:
a)	Pri nasprotnih stavkih; p. Brez dela ni jedi; stradaj tedaj, če delati nočeš.
b)	Kadar se dva ali več stavkov vzajemno na endruzega nanaša, p. Bog je nam vsim naj boljši oče; zatorej ga moramo tudi čez vse ljubiti in častiti.
c)	Med daljšimi stavki, ki ravno od tiste osebe ali stvari govore, p. Bolj ko si izobražen, ložej se ti bo godilo j bolj si
boš vedel vsako reč v svoj prid obračati; in če te ravno kaka nesreča zadene, si boš veliko hitreje spet opomagati vedel.
3.	Dvopičje (:) se stavi:
a)	Kadar začnemo kaj naspočitati, p. Štejemo pet delov sveta: Europa, Azia, Afrika, Amerika in Australia.
b)	Kader svoje vlastne ali koga druzega besede nepremenjene zapišemo, p. Sveto pismo nam veli: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe."
4.	Pika (.) se piše:
a)	Na koncu dokončanega stavka ali govora, p. Božje oko nas povsod vidi.
b)	Za redovnimi številnicami in za okrajšanimi besedami, p. 1. 2. 3. pervič, drugič, tretjič ... 2. dan, drugi dan; Ant. Anton.
v
5.	PraŠdj (?) se postavlja, kader se očitno vpraša, p. Cmu je tvoja žalosti
6.	Klicaj (!) se postavlja, kader se začudimo ali zavpijemo ali koga nagovorimo, p. Ljubi moji prijatelji! Gorje vam, ki ste svojega Boga zatajili.
7.	Vezdj (- ali s) ki zloge ali besede veže, ki vkup gredo p. Dra-go-tin.
8.	Pomišlaj (—) se stavi, kader nekaj imenitnega ali nepričakovanega povemo, ali kaj pričakovanega izpustimo, p. Tako so se, da je bilo strah. — Eden zmed njih popade naslednjič ves razkačen nož — in si vreŽe kos pogače.
9.	Oklepaj ( ) oklepa besede in cele stavke, ki prav za prav v govor ne grejo, ter le druge besede ali stavke razlagajo, p. Pismena (čerke) so samoglasniki ali soglasniki.
10.	Opomnica (* ali f) kaže kako opombo, ki se navadno spodej najde
11.	Odverždj (') kaže, da seje kako pisme odverglo, p. al'te ?
12.	Navodnica („ ") se rabi, kader svoje vlastne ali koga druzega besede navodimo, p. Molitne bukve ndušna paŠau imenovane obsegajo mnogo lepih molitev in naukov.
13.	Dopolnivnica ()(, itd., i. t. d.)
14.	Znamnje odstavka (§) se rabi posebno v znanstvenih in šolskih bukvah.
15.	Znamnje enakosti (—), ktero kaže, da si je več besedi ali stavkov clo enacih.
O kraticah.
§. 9. Zlogi ali besede se zamorejo takole okrajševati:
1.	Od kake znane besede se zapiše samo pervo pisme ali pa se s pervim ravno pred samoglasnikom sledeče slovke stoječim soglasnikom preneha, p. J. ali Jur mesto Juri.
2.	Razun pervega in poslednjega pismena, se vse pismena izpuščajo, p. dr. mesto dohtar.
3.	Se morejo vsi samoglasniki izpustiti, p. Clvc na mesto Celovec.
Pervo poglavje.
Zlaganje in sklan janje.
O delili govora sploli.
§. 10. V slovenskem jeziku imamo devet govornih delov, ter si takole slede:
1.	ime samostavno (nomen substantivum).
2.	prilog (nomen adjectivum).
3.	zaime (pronomen).
4.	številnica (nomen numerale).
5.	glagol (verbum).
6.	predlog (praepositio).
7.	prirecje (adverbium).
8.	vez (conjunctio).
9.	medmet (interjectio).
Perva petera plemena se dajo spreminjati, poslednja štiri pa ne; zatorej perva petera spremenljiva ali sklonljiva in poslednja štiri nespremenljiva ali nesklonljiva imenujemo.
Pervi odstavek. O sani o,stavnem imenu.
§. 11. Ime samostavno je vsaka beseda, ktera naznanuje, kako se kakej osebi, stvari ali lastnosti pravi, p. drev6, mesto, lepota.
Samostavno ime je trojno:
1.	V lastno ime, ktero le eno samo osebo ali stvar pomenja, p. Dunaj, Drava, Triglav, Močnik, Ivan.
2.	Občno ime, ktero se vsim osebam ali stvarem, ki so si med seboj podobne, prilaga, p. Šivar, smreka, črešnja.
3.	Zborno ime, ktero veliko veliko med seboj enacih reči ali trohic obsega, p. verbje, cvetje, vino, pivo, pesek.
Zlaganje samostavnih imen.
§. 12. Samostavna imena so ali korenine ali rastlike.
Premnoge korenine so že v svojej pervi obliki popolna samostavna imena moškega spola, p. breg, perst, moz, sum.
Ravno tako najdemo iz glagolov izpeljanih besedi, ki zgolj le iz koreninskega zloga obstoji, brez podaljšanja na koncu, p. soditi — sod; lomiti — lom; deliti — del; potiti se—pot; jokati — jok, pokati—pok.
Nektere jemljejo pred poslednjim deblovim pismenom kak samoglasnik k sebi ali pa samoglasnik glagola preminjajo, p. zreti — zor; treti—tir; smerdeti — smrad; zveneti—zvon; ger-meti — grom ; bredem — brod ; dregati — drog.
Nektere besede moškega spola imajo spremenjen soglasnik na koncu, p. pihati—piš ; mlad—mlaj ; poditi—poj.
Malo ženskih imen ima čisto nepremenjeno korenino, p. kost, miš, pest, dlan. — Pri nekterih se samoglasnik med deblovimi glasniki preverže ali vmes postavi. Besede, ki so od glagolov izpeljane, spreminjajo pa poslednji deblovi soglasnik p. kal— kliti; mel — mleti; poč —pokati; laz — lagati.
Naj več samostavnih imen je s samoglasnikom na koncu podaljšanih. Moških se konča le malo na a, e ali i p. sluga, oče, vojvoda, muri, Ožbe. — Toliko več jih je pa ženskega spola, p. verba, smreka, goba, roba, peta, lopa, veza, bajta, muha, krava, breia, sraka.
Za zmehčanimi deblovimi glasniki in za samoglasniki sledi ja in za ustničnimi soglasniki Ija mesto a. Za šumečimi so-glasniki stoji vendar vselej a, p. vaja, zarja, kaplja, krevlja, zemlja, luža, toča.
Pred izobraznim zlogom ja se spreminja:
d v j. p. vaditi — vaja; graditi — graja; rediti — reja; sedeti — seja; nuditi — nuja.
g in z v ž, p. grizem — griža; vrag — vraža; mazati — maža.
k in t v č, p. pitati — piča; svetiti — sveča ; roka — roča; moker — moča ; pokati ■—• poča ; platiti — plača.
h in 8 v s, p. duh — duša; nositi — nosa; suh — suša.
«t v še, p. pust — puščava ; gost — goščava ; rast — rašča.
Imena srednjega spola se dokončavajo na o ali pa na e, p. leto, berdo, breme, kozle, pišče.
1. Najnavadniše končnice. §. 13. a za imena ženskega spola p. roka, krava, črešnja, megla, trava, sestra.
ari za imena ženskega spola in pomenjajo navadno več reči brez posebne vrednosti p. zelenjdd, suhljdd, teldd, plaScdd; — včasi je končnica a d tudi moškega spola p. sternad, obad, močirdd.
ač kaže moške in a o a, ačica ženske osebe, p. kovač, kovačica ; berač, bar ačica; glavač, glavača; pomagač, orač. Končnica aca zaznamuje tudi orodja, p. kopača, terača, vertača.
aj pomenja kako služečo osebo, orodje ali prostor, p. strežaj, čuvaj, derždj, lučaj, skokdj, tečaj, streldj.
ak znamenuje kako moško osebo ali samca, kakor tudi orodja ali hrambe p. lesjak, sernjak, junak, vojščak, pepelnjak, ribnjak, zelnjak, plevnjak. — Za enake ženska imena služi akinja, ačica in akulja, p. junakinja, vojšakinja.
alo, ilo, lo in ulja kaže večidel orodja, sredstva in djanja, p. pokrivalo, mazilo, obuvalo, Šilo, zerkalo, oznanilo, zdravilo> perulja.
an, an, anec za moška in anka, anica za ženska imena p. teržan, teržanka; vaščan, vaščanka, racman, serpan, perstan.
ar, ar pomenja kakega delavca; — arica delavčinjo ; — arija rokodelstvo; — arnica delavnico; — arina, arnina plačilo za delo; — arstvo umetnost; — ariti kako rokodelstvo opravljati, p. pisar, pisarica, pisarija, pisarnica, pisarnina, pisar stvo, pisariti; kolar, kolarica, kolarija, kolarnica, kolarnina, kolarstvo, kolariti.
ast kaže večidel, kakšno je kaj, p. popolnomast, božjast. ava kaže sploh velike prostore ali zaloge, p. deržava, širjava, dobrava, goličava, puščava, svečava, kurjava.
azen za imena ženskega spola, p. bojazen, golazen. ba kaže kako opravilo p. služba, vodba, godba, strežba, sodba, strežba.
e za srednja imena, p. serce, pišče, tele, seme, vreme, selišče. ec kaže moške osebe, pa tudi marsiktere druge reči. To končnico dobivlja prav veliko samostavnih imen, ki so iz prilogov, zaimen, številk, posebno pa od preteklega priložaja izpeljani; vendar se mora pri djavnem priložaji vselej 1 v v spremeniti, p. delavec , igravec , vdovec, krovec , delivec, izpraševavec, kaznovavec, kaznjenec; junec, studenec, klanec, konec, konopec, cepec.
ej kaže večidel kako hitro dokončano djanje brez posebne važnosti p. pomiglej, vgrizlej, mahlej, poseglej, zdihlej.
r4
el, elj znamenuje delajoče osebe, pa tudi druge reči, in se večidel nedoločivnemu naklonu mesto i priveša, p. učitelj, kersti-telj, odreŠitelj, gonitelj; kozel, orel, šapelj, črevelj, rabelj.
et kaže kako precej važno djanje, p. trepet, dersket, hropet. ev za ženska imena, ktera se tudi na va končati morejo, p. cerkev (cerkva), kletev (kletva), molitev (molitva), zverstitev (zver-stitva).
ezen za ženska imena, p. bolezen, bojezen, ljubezen. ež kaže kakšnega sitnega človeka, tudi djanja in priprave, p. revež, snedež, smerkež, babež, sitnež, čudež, kradež, tepež, živež.
ič za imena moškega spola, p. mladič, gonjič, Ivanovič, Pe-tranoviČ, Valentinič, Nikolajevič.
ica, ica znamenuje ženske osebe, bolezni, orodja, posode, hrambe, vode, p. ženica, psica, merzlica, zlatenica, sklenica, perutnica, ustnica, žlica, spovednica, studenčnica, delavnica, veternica.
ija kaže kak stan, rokodelstvo ali urade, p. podertija, ropotija, sleparija, vertnarija, kovačija, zapovednija, namestnija, povel-nija, dačovnija, poglavarija.
ika kaže orodja ali tudi druge reči, p. motika, sadika, rastlika. in kaže različne številne dele, tudi moške osebe, p. tretjin, petin, sedmin; capin, bogatin.
ina znamenuje mes6 ali kožo žival, plačila, jezike, različne dele, kraje, lesovje in druge reči, p. kravina, teletina, govedina, dnina, prepisnina, dohodnina, voznina, brodnina, slovenščina, nemščina, petina, desetina, sedmina, polovina, brezovina, srebernina, zlatina.
ir služi za moška imena, p. pastir, Tiudir, prepir, brebir. išče (nepravilno iše) znamenuje prostore ali dele orodja, p. borišče, pšenišče, reŽišče, pokopališče, sekirišče, platišče, toporišče.
ivo kaže priprave p. strelivo, pecivo, stavivo, gradivo, steljivo, predivo.
jak za moška imena, p. lesjak, pernjak, volovjak, svinjak. je kaže sploh mnogo med seboj enacih reči, p. germovje, cvetje, grozdje, sadje, drevje, perje, bukovje, deževje.
jek pomenja večidel blato ali gnoj posameznih živali, p. vo-lovjek, ovčjek, človečjek, kravjek, podganjek.
ka za ženska imena, orodja, števila, priprave in druge reči p. lažnjivka, šivanka, dvojka, trojka, osmerka, sedmerka, pečenka.
nja za mnogotera djanja, p. prošnja, vožnja, skušnja, nošnja, roŠnja.
nik, nik znamenuje moške osebe, posode, orodja itd. p. grešnik, stvarnik, učenik, Ser nik, sapnik, božičnik. Boljše je vendar reči: stvaritelj, učitelj itd.
o za srednja imena p. delo, vedro, betvo, mjilo, selo. oba znamenuje kakšnost ali zapopadek taiste, p. zloba, hudoba, svetloba, gnjiloba, kisloba, sladkoba.
ost, ost za ženska imena, ktere kak stan ali kakšnost zna-menujejo, p. mladost, slabost, čistost.
ota znamenuje ravno to, kar ost p. temota, toplota, gorkota, merzlota, sladkota, Čistota/ slabota.
6t kaže kak glas, ki se večkrat ponavlja, p. ropbt, pleskot, šumbt.
ovec in evec za različna vina in druge žgane reči, p. ka-frovec, hruŠkovec, slivovec, tepkovec.
ovje kaže še na večo množico reči kakor je p. germovje, deževje, cvetovje.
stvo in štvo kaže kako ljudstvo, stan ali čast p. človeštvo, junaštvo, povelništvo, glavarijstvo, vladarstvo, vojvodstvo, devištvo.
2. Pomanjševavne končnice. §. 14 Kader od kake majhne ali sploh ljubke reči govorimo ali se komu prilizujemo, vpotrebujemo vselej pomanjše-vanih imen.
Pervo pomanjsanje. Pomanjšujemo:
a)	moška imena, če jim končnice: ec, ej, ek, ič pridenemo, p. nož — nožek, nožej, brat — bratec — bratej; kralj — kraljič; kruh — kruhec — kruhej; klobuk — klobuček.
b)	ženska imena, ako korenini: i ta, ika, ka pristavimo, p. roka — ročica; sestra — sestrica; hiša— hišica — kisika; Žena — ženica — ženka.
c)	srednja imena, kader jim končnico a druzega sklona v: e, ce, ice premenimo, p. selo — selice; vino — vince; drevo
—	drevesce ; pero — peresce.
V zaničevavnem ali pomiljivem pomenu se slišijo končnice be in če p. baba — bable; golob — golobče; otrok — otroče; osel
—	osle ; junec — junce.
Imena, ki so le v množnem broju v rabi, se tudi v taistem pomanjšujejo, p. dveri — dverice; gosli — goslice;usta— ustica.
2. Drugo pomanjšanje. Enkrat pomanjšana imena se dajo, če blagoglasje pripusti, še drugič pomanjšati in sicer takole :
a) Pomanjšavne končnice moških imen: ec, ej, ek in ič se v:
ček, iček , ičič spremenjajo, p. nož — nožek — noži,ček ; kralj — kraljič — kraljiček ; konj — konjič — konjiček, konjičič.
b)	Pri ženskih imenih se premenjajo: ica, ika, ka v ičica,
rkica, kiča p. sestra — sestrica — sestriČica — sestrička; glava — glavica — glavičica — glaviČka; roka — ročica — ročičica.
c)	Pri srednjih imenih se končnice: ce, ice, v čice in lčice spreminjajo, p. vino — vince — vinčice; pero — peresce — peresčice.
3. Povekšavne končnice.
§. 15. Imena s povekšavnimi končnicami pomenjajo razun velikosti tudi kaj gerdega, ostudnega ali zaničljivega. Končnice so:
a)	za moška imena: ač, ak, an, avs, avt, ež, in, on, ot, nh. mi, in, II/., p. lilačon, potepuh, zmikavt, štorklež, zava-Ijuh, lahavs, kmetavs, gerdun.
b)	za ženska imena, p. aca, ana, avslja, avtlja, atlja, iiga, ulja. ura, uta, uza, p. glavana, kmetavslja, zmikavtlja, babula, babuza, babura, vlačuga.
4. Zlaga sostavljenih imen.
§. 16. Pogosto se imena sostavljajo:
a)	s samostavnimi imeni in prilogi, vender skoro vselej pisme o vmes postavljajo, p. letopis, vodotok, červojed, vodonos, hudo, urnik, staroverec, gerdogled.
b)	s številnicami in zaimeni, p. stoklasa, stoletje, samoglavec, trinog, samouk, vsegavednost, svoboda, samolet, teden.
c)	z glagoli, vendar večidel le pri vlastnih in zaničevavnih imenih, p. Vladislav, Vladimir, vertoglavost, tresorepka, tresoglav.
d)	s predlogi pogostoma in. prizečji malokdaj, p. brezbožnik, razloček, obseg, okraj, nečast, blagoslov.
5. Zlaga ljudstvinih imen.
§. 17. Moška ljudstvina imena se zlagajo večidel na: ec, an, anec, in ženska na: ka, ica in anka, p. Celovec—CelovČan,Ce-lovčanka; Gorenec — Gorenka; Gradec — Gradčan, -ka; Ljubljana — Ljubljančan, -ka; Egipt — Egipčan, -ka ; Korošec — Korošica; Kranjec — Kranjica.
Za ustničnimi soglasniki se stavi večidel: Ijan — Ijanka, p. Hmnljan — Humljanka, Verbljan — Verbljanka.
Dežele se rabijo večidel s končnico sko ali ško kot prilogi, p. Avstrijansko, Koroško, Dolensko, Gorensko, Ogersko.
Ženski primki se zlagajo na: inja, ka, ovka ali ova p.
Jaklin — Jaklinka, Jciklinova; Potočnik — Potočnjikinja; Perko — Perkovka.
6. Zlaga p t u j i h imen.
§. 18. a) Imena moških gerških ali latinskih imen s končnico: es, os in us, odveržejo te končnice, p. Ulis.es — TJlis; Epikurus — Epikur. Markus ima Marka, Marko ali Markež.
b)	Imena s koncom as odpahnejo s, p. Matias — Matia, Jere-mias — Jeremia, Lukas — Luka. Ce imajo pa pred končnico as samoglasnik e tako eas v ej premenijo, p. Andreas Andrej.	^
c)	Imena, ki se na ius dokončajo, ius ali saj us odveržejo, p. Alojzius — Alojz, Alojzi, Livius — Livi; Antonius — Anton; Gervazius — Gervazi.
d)	Imena s koncom aus in eus premenijo us v j, p. Arhe-laus — Arhelaj, Timoteus — Timotej.
e)	Imena, ki v svojem jeziku rodivnik podaljšajo, odveržejo is rodivnika, p. Cicero — Ciceronis — Ciceron; Palas — Pa-ladis — Palada; Plato — Platonis — Platon.
f)	Imena krajev na ium preminjajo ti izhod v ja, p. Lacium — Lacja, Eegium — Regja.
II. Sklanjaiije imen.
§. 19. Sklanjati se pravi, imena po spolih, številih, sklonih in sklanjah premenjati. Pri sklanjanji imen je torej paziti; 1. na spol, 2. na število ali broj, 8. na sklon in 4. na sltlanjo ali sklanjanje.
O spolu.
§. 20. Samostavna imena so trojega spola; moškega, ženskega in srednjega.
Kakšnega spola da je kako ime, se more spoznati, ako se gleda, kaj pomenja, ali kako se dokončava.
1. Moškega spola so:
a)	Vsa imena, ki nekaj moškega pomenjajo p. sluga, oče, vojvoda, brat.
b)	Ktera se na soglasnik dokončavajo, le samo tista ne, ki v drugem sklonu i dobijo, p. pert, križ, mesec.
c) Imena pismen, p. veliki A in mali r.
2.	Ženskega spola so:
a)	Vsa imena, ki kako žensko osebo ali samico pomenjajo, p. devica, mati.
b)	Ki se na a dokončavajo, če kaj moškega ne pomenijo, p. riba, zvezda, truma.
c)	Vsa večzložna imena na: ast, azen, est, ev, ezen, ist, ost in ust, p. mladost, bolezen, korist, čeljust.
d)	Nektera imena, ki se sicer na soglasnik končajo, vendar v drugem sklonu enojnega števila i dobijo, kakor: basen, bil, bran, cev, čast (čest), četert, čveter, derhdl, dlan, gaz, globel, gnjat, gos, gož, grez, guž, jed, jel, jesen, jezer, kad, kal, klet, klop, kokoš, kop, kopel, kost, krepel, last, laž, luč, mast, med (ruda), misel, miš, mlat, rnlev, moč, mrav, napoved, nemoč, nit, noč, obitelj, obrest, obutev, os, osterv, pamet, parst, past, peč, pest, perhal, pesem, pijdl, pisal, piščel, plat, poč, pomlad, pomoč, postat, postelj, posterv, povoden, paprat, pučel, pužal, rdi, rast, reber, reč, red (versta), res, rež, rit, seč, sedmer, senožet, skrel, slast, smet, spomlad, stern, stran, strast, stvar, Ščet, vas, vajet, verzel, vest, vez, vigred, vjer, vlast, uš, zadel, zel, zibel, zver, zmes, žel, žerd (žerv), žival in še nekaj druzih.
3.	Srednjega spola so vsa imena, ki se na e ali o končajo in moških ali ženskih oseb ne pomenijo, p. solnce, serce, lono, vedro.
Pot je na Kranjskem gorenske strani ženskega spola, sicer pa večidel moškega. V množnem številu ima zraven poti tudi pota.
Nekferd imena so samo v množnem številu v navadi. Moška se dokončavajo na i, če v drugem sklonu ov dobijo, sicer so ženskega spola, ženska na e in srednja na a.
O številu ali foroji.
§. 21. Število je trojno: enojno, dvojno in množno. Enojno ali enojnik stoji, kadar se od ene, dvojno ali dvojnik, kader se od dveh, in množno ali množnik, kadar se od več kakor dveh oseb ali stvari govori.
Vender od udov, ki jih na telesu po dvoje imamo, rajši v množnem številu govorimo, le tedaj ne, ko jih hočemo v govoru posebno določiti, p. z očmi vidimo, z ušesmi pa slišimo. Z obema rokama.
Zborna imena na je imajo samo enojno število; temu nasproti so druga imena samo v množnem v navadi.
O sklonili.
§. 22. Samostavna imena se dajo v vsakem broji šesterokrat spreminjati. Te premembe se kličejo skloni. Torej imamo v vsakem broji šest sklonov, ker je klicavnik vselej imenovavniku enak.
1.	imenovavnik (nominativ) na vprašanje: kdo ali kaj?
2.	rodivnik (genitiv)	„ „	koga? ali čega?
3.	dajavnik (dativ)	„ „	komu? ali čemu?
4.	toživnik (accusativ) „ „ koga? ali kaj?
5.	mestnik (local)	n „	če j, kje?
6.	druživnik (social,instrumental) „	s kom? ali s čem?
Mestnik in druživnik se v slovenščini blizo nikdar brez predloga ne rabita.
O sklanjali.
§. 23. Sklanje imamo tri. Po pervej se sklanjajo moška, po drugej ženska in po tretjej srednja imena.
Imena moškega in srednjega spola se končajo v drugem enojnem sklonu na a in ženskega spola na e ali i.
t
A. P er v a s k 1 a n j a.
§. 24. Po pervej sklanji se sklanjajo vsa imena moškega spola, kakor sledeči primer kaže:
Enojno	dvojno	množno število
1.	jelen	jelen-a	jelen-i
2.	jelen-a	jelen-ov	jelen-ov
3.	jelen-u	jelen-oma	jelen-om
4.	jelen-a	jelen-a	jelen-e
5.	jelen-u	jelen-ih	jelen-ih
6.	jelen-om	jelen-oma	jelen-i.
Opombe.
1. Pri imenih neživih reči je v enojniku četerti sklon vselej pervemu enak, p. Priložnost greh dela. Zima ves cvet pokončava.
Ce se pa ime nežive reči na živo prenaša ali nanaša, se derži sklanje živih reči p. Glej tega germa ali brega.
V staroslovenščini je bil vendar četerti sklon tudi pri živih stvareh pervemu enak.
*) Na Krajnskem in semtertje dragot se govori mesto om, oma le am,'.ama.
2 *
2.	Polglasnik e v pregibnem zlogu se pri sklanjanji vselej odpahne, p. slepec — slepca, slepcu itd. učenec — učenca itd.
3.	Za pismeni j, ž, š, c se v pregibnem zlogu o pravilno v e spreminja p. nož— nožem — nožev oc. pisar —pisarjem,pisarjema oc. Za timi pismeni se v mestniku tudi u rad v i prelija, kar posebno za pismenom j vel j A, p. nož-—pri noži mesto nožu; pisar — pri pisarji mesto pisarju.
4.	Moška enozložna imena z zategnjenim naglasom dobivajo v drugem enojnem sklonu kakor v staroslovenščini mesto a sploh zategnjen li, p. grad — gradu; rod — rodu; med — medli; sad — sadu. Sicer se jim more pred pregibnim zlogom po vsih sklonih ov ali oziroma ev privesiti, kakor sledeči primer kaže.
Enojno	dvojno	množno število.
1.	tat	tat-a;-ova	tat-i,-je,-ovi
2.	tat-a, -u, -ova tat-ov	tat-ov
3.	tat-u,-u,-ovu(ovi) tat-oma,-ovoma tat-om, (em) ovom
4.	tat-a, -ova	tat-a, -ova	tat-i, -e, -ove
5.	tat - u, -ovu (ovi tat - ih, (eh) -ovih tat - ih, (eh) -ovih
6.	tat - om, -ovom tat - oma, -ovoma tat - i, (- mi) -ovi.
Ravno tako dobivajo privesek ov (ev) tudi nektera imena s dvema zlogoma.
5.	Imena, ki v drugem enojnem sklonu na ba, tla in ta izhajajo, dobivajo večidel v pervem množnem sklonu mesto i končnico je, p. gospodje, kmetje, golob je.
Ravno to velja tudi od nekterih ljudstvinih imen, p. Ljubljančan — Ljubljančani ali Ljubljančanje.
6.	Pred samoglasnikom i v pregibnem zlogu se k rad v c spreminja p. otrok — otroci, otrocih oc.; junak -—junaci,junacih.
7.	Večzložna imena na ar, er, ir in živih reči na ur jemljejo pri sklanjanji pred pregibnim zlogom večidel j k sebi, p. pisar — pisarja, pisarju oc.; diliur — dihurja, dihurju oc.
8.	Imena na elj ali cl, posebno če kaj živega pomenijo, dobivajo pri sklanjanji n, p. apostelj — aposteljna, aposteljnu oc.; brencelj — brenceljna oc.
9.	Nektera imena moškega spola so prideržale drugi staro-slovenski množni sklon, ki je pervemu enojnemu sklonu na koncu enak, p. otrbk — 2 skl. otrok; mož —• mož; kbnj — konj; zob — zob ali zobi, las — lds ali lasi. p .Veliko mož in konj je v valovih dereče reke vtonilo. Nehvaležni sin ni porajtal belih, lds svojega očeta.
10.	V 4. množnem sklonu imajo sledeče besede i: dan, dne .— 4. skl. dni ali dnove; ljud — ljudi; dar — davi ali darove. Ravno tako pogosto tudi tiste, k se po primeru tat sklanjajo.
11.	Ljud se sklanja v množnem številu takole: 1. ljudje (tudi ljudi); 2. ljudi; 3. ljudem; 4. ljudi; 5. ljudeh; 6. ljudmi.
12.	Dan, den se sklanja: v enojniku 1. 4. dan, den; 2. dni, dneva, dnova, dana; 3. 5. dnu, dnevu; 6. dnem, dnevom; dvojn. 1. 4. dneva, dnova; 2. 4. dni, dnov; 3. 6. dnevoma; 5. dneh, dnevih; nmožn. 1. dni, dnevi, dnovi; 2. dni, dnevov, dnov. 3. dnem, dnevom; 4. dni, dneve, dnove; 5. dneh, dnevih, dnovih, 6. dni, dnevi, dnovi.
13.	Imena moškega spola na a se sklanjajo po pervem skla-njanji, ne pa kakor v staroslovenščini po primeru ženskih na a, p. vojvoda, sluga.
14.	Imena moških oseb, si se končajo na a, e, i ali o, se sklanjajo po pervem sklanjan ji in dobijo pred pregibnim zlogom t, p. Janko — Jankota; Jože — Jožeta; Obreza ■—- Obrezala; Kosinski — Kosinskita.
15.	Nektera imena moškega spola s tverdim dokončaj ern so še staroslovenski klicavnik na e obderžale, p. brat — brate!
16.	Besedi pot in kot se v množnem številu rade kakor srednja imena sklanjate: 1. 4. pota, kota itd.
17.	Nektera imena so samo v množnem številu v navadi, p. žganci, metljaji, bodljaji, senci, rezanci, gostosevci, bobki itd.
Primer i.
Lenuhu kruli rad glad po trebuhu. — Kakoršni gospodarji, taki posli. — Ce vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag sunili. — Ako bi ljudje ne merli, bi že davno svet poderli. — Domačega tatu se je teŠko vbraniti. — Otroci in vsi ljudje imajo angelje nebeškega očeta za varhe. — V sredoveku so rabeljni ru-deče plajše nosili. — Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. — Spomladnega cvetu se vse veseli. — Jezusovi aposteljni so njegov nauk po vsem svetu, vsim ljudem, prijateljem in neprija-teljem razlagali. ■— MladenČi nauke mladih dni ne zamudite !
Skerbi za dušne zaklade, ki ti jih tatje ne ukradejo in moli ne snedo. — Denar in izbrušen nož si lahko v prid ali Škodo ober-
*) Kakor ljud v enojnem se človek v množnem številu le malokdaj rabi.
neš. — Ni ga podjeda od hudega soseda. — Od daleč se zogibaj hudobnih ljudi; hudobnež pravičnega lahko skazi. — Iskren in raven pogled čisla ves svet. — Očetje! dajajte svojim sinom strah, da ne postanejo tepeŽi ali tatje. — Od dne do dne se bolj bližamo grobu. — V boji veliko junaških mož in konj konec najde. — Kdor se z volkovi pajdaši, je ž njimi tuliti primoran. — Čudna so p6ta božje previdnosti.
B. Druga sklanja.
§. 25. Po drugem sklanjanji se sklanjajo vsa imena ženskega spola, naj se dokončavajo na samoglasnik a ali na kak soglasnik.
Ženske besede na samoglasnik a se sklanjajo po primeru A, besede na soglasnik po primeru B in če v drugem sklonu za-tegnjen i dobijo po primeru C.
	A	B.	C
		Enojno	
1.	žen - a	nit	peč
2.	žen - e	nit-i	peč-i
3.	žen - i	nit - i	peč-i
4.	žen-o	nit	peč
5.	žen-i	nit-i	p6č-i
6.	žen-o	nit-jo	peč-j6
		dvojno	
1.	žen - i	nit-i	peč-i
2.	žen	nit-i	peč-i
3.	žen - ama	nit - ima	peč - ema
4.	žen-i	nit-i	peč-i
5.	žen - ah	nit - ih	peč - 6h
6.	žen-ama	nit - ima	peč-ema
		množno število	
1.	žen - e	nit - i	peč-i
2.	žen	nit-(i)	peč-i
3.	žen - am	nit - im	peč-6m
4.	žen - e	nit-i	peč-i
5.	žen - ah	nit - ih	peč-6h
6.	žen - ami	nit-mi	peč - mi
Opombe.
1. Pri nekterih ženskih imenih, ki iz dveh zlogov obstoje, prestopi naglas razun 3. in 5. sklona na pregibni zlog, p. vode, vode v 3. in 5. množnem sklonu je a predtegnjen: vodam, vodah.
/
Te imena privešajo navadnemu drugemu sklonu dvojnega in množnega števila včasi potegnjen a, p. voda — voda, gora — gora.
2.	Imena na ija imajo v 3. in 5. enojnem sklonu pravilno ii mesto iji , p. podertija—podertii mesto podertiji, županija— župani i mesto županiji. Ptuja imena imajo večidel ia mesto ija, p. Maria, Azia, Anglia, Rozalia, Volliinia itd.
3.	Ako bi se v dvojnem ali množnem rodivniku preveč terdih soglasnikov na koncu sošlo, se pa polglasnik e (pred j pa i) vmes postavlja, p. sestra — sester, iskra — isker, kaplja — kapelj, bradlja — bradelj, suknja — sukenj, zarja — zarij.
4.	Gospa se takole sklanja:
Enojno
1. gospa, 2. gospe, 3. gospčj, 4. gospo, 5. gospej, 6. gospo (oj).
Dvojno
1. 4. gospe, 2. gospd; gosp. 3. 6. gospema, 5. gospeh.
Množno.
1. 4. gospe, 2. gospd, 3. gospem, 5. gospeh, 6. gospami.
5.	Beseda ima v dvojnem in množnem rodivniku mesto besed večidel besedi.
6.	Kakor pri moških se izpahne v sklanjanji tudi pri ženskih imenih polglasnik e v končnih zlogih, p. pesem — pesmi, misel — misli, ljubezen— ljubezni, cerkev — cerkvi ali cerkve; breskev — breskvi ali breskve itd.
Vsa ta imena dobivajo v enojfiem druživniku zlog ijo mesto jo, p. pesem — pesmijo, ljubezen — ljubeznijo, cerkev — cerkvijo, razdelitev — razdelitvijo, žetev — žetvijo.
Imena, ki se navadno na ev, o v, uv in em končajo, imajo v nekterih krajih tudi izhod na a in se pravilno po primeru A sklanjajo, p. cerkev ali cerkva, molitev ali molitva, razdelitev ali razdelitva, pesem ali pesma.
7.	Mati in h Si dobivate v rodivniku mesto i — ere in se pravilno po primeru A sklanjate, samo da v enojnem toživniku nimate o in se v enojnem druživniku ravnate po primeru B, p. 1. mati, hči, (hčer), 2. m&tere, hčere, 3. materi, hčeri, 4. mater, hčer, 5. materi, hčeri, 6. materjo, hčerjo itd.
8.	Kerv se pravilno sklanja; vendar v 1. in 4. enojnem sklonu se govori navadno kri. Tudi krije v 2. 3. in krijo v 6. sklonu je semtertje slišati.
9.	Več imen je samo v množniku v navadi p. bukve, burkle, cepi, vile, duri (dveri), gosli, hlače, klešče, grablje, smeti, statve, šteje, Škarje, svisle, toplice, vice, stope, okovi, persi, droži itd.
Primeri.
Zapeljivost je skritej jami podobna. — Kdor se na ptujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. — Za staro vero, stare ljudi in star denar naj ti bo vselej mar. — Med pravico in krivico ni srede. — Kdor na beračil ene čevlje razdere, beračije ne opusti. — Slovenske dežele imajo veliko prav velicih gora. — Steza časti je ledena gaz, ki hitro zvodeni. — Na razvalinah novina oživi. — Po hudej tovaršii rada glava boli. — Zene so dolzih las, pa kratkih misel. — Zlata roka železne duri prebije. — Od dobrih besedi se nihče ne zredi.
Vari se tistih maček, ki spredej ližejo, zadej pa praskajo. ■— Hudobec na svetu druge sreče ne pozna, kakor pojedine. — Imej si kraljevo palico v rokah, ali pa beraško, težka je, in ni stanu brez težave. — Rodove, ki nimajo prave vere ne nauka, boš težko od živine ločil. — Kjer ni sramožljivosti, tudi ni časti. — Te bukve obsežejo veliko lepih pesem in molitev h časti prečiste device Marie. — Gospem strežejo služabnice, kterim hišne pravimo. — Grabljam pravijo v nekterih deželah zobače. — Lepih pesem glas seže v deveto vas. — Kdor domače navade in Šege zasmehuje, je ptujega duha navzet.
C.	Tretja sklanja.
§. 26. Semkaj gredo vsa imena srednjega spola in se takole sklanjajo
Enojno	dvojno	množno število.
1.	let-o	let-i	let-a
2.	let-a	let	let
3.	let-u	let-oma	let-om
4.	let-o	let-i	let-a
5.	let-u	let-ih	let-ih
6.	let-om	let-oma	let-i (ami)
Opombe.
1.	Pri srednjih imenih je vselej toživen imenovavnemu sklonu enak.
2.	Po soglasnikih j, ž, š in č se zlogi om, oma sploh v em, erna spreminjajo, p. listje — z listjem. Za timi soglasniki tudi u mestnika rad v i prehaja, p. na polji mesto na polju.
3.	Ako se v dvojnem ali množnem rodivniku preveč soglas-nikov snide, se polglasnik e in pred j samoglasnik i vmes deva, p. kraljestvo — kraljestev; okno — oken; narečje — narečij; stoletje — stoletij.
4.	Imena s potegnjenim o na koncu dobivajo pri sklanjanji zlog es, ako kake snove ali skupšine ne pomenijo, p. drevo — drevesa, kolo — kolesa, telo — telesa; pero — peresa, nebo ■—nebesa, čudo — čudesa, črevo — črevesa, slovo — slovesa, ok6 — očesa, uho — ušesa (ali ušeta). — Ako nebo nebeško tverdino pomenja, se pravilno: nebo — neba itd. sklanja.
Ako se od človeških ali živalskih reči govori, se oko v množ-niku takole sklanja: 1. 2. 4. oči; 3. očem; 6. očeh (očih); 6. očmi. Sicer se sklanja pravilno: očesa, očes itd.
5.	Imena na me pri sklanjanji n prilagajo, p. pleme — plemena, seme — semena, vime — vimena, vreme ■—• vremena, teme — temena, sleme — slemena, seme — semena, breme — bremena.
6.	Imena živih večidel mladih stvari, ki se na e končajo, mu prilagajo v vsih sklonih t, p. tele — teleta, teletu oc.; pišče — piščeta; živinče — zioinčeta; dete — deteta; prase — praseta ; kljuse — kljuseta.
7.	Zborna imena na je se kakor beseda „blago" samo v enojnem broji sklanjajo. Samo tedaj dobijo nektera zborna imena tudi množno število , kadar jih kot verstne upotrebujemo, p. drevje, hrastov je, cvetje, sadje, podnebje, listje, germovje. Stajarska vina so dobrega okusa.
8.	Nektera imena srednjega spola se samo v množnem broji rabijo, p. jetra, usta, kola, nedra, derva, pluča, tla, vrata itd.
9.	Beseda tla se takole sklanja: 1. tla, 2. tal, 3. tlam, 4. tla, 5. tleh, 6. tlami.
10.	Dete postane v množniku zborno ime in se takole sklanja: 1. 4. deca, 2. dec, 3. decam, 5. decah, 6. decami itd.
Primeri.
Kedaj vrana vrani oči izkljuje. — Česar ok6 ne vidi, serce ne želi. — Krivično blago nima teka. — Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, herbet obrača. — Cesar je polno serce, rado iz ust gre. — Nekter kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu. — Jabelko ne pade dalječ od drevesa. — Bog je človeku dve ušesi, pa samo ena usta dal, da bi manj govoril kakor sluŠal. — Poterpljenje železna vrata prebije. — Bogaboječe serce v persih
in dobra dela so blago za nebesa. — Solnce je svetilo vsili nebeških tel našega osolnčja. — Pridna deca so veselje svojim staršem.
Gospodarja oči več opravijo, kakor pa roke. Potreba je nam dveh reči: dobrega slovesa in dobre vesti. — Železni vozovi imajo po 6 in 8 koles in po 10 oken. — Iz kterega drevesa sadje samo pada, ga ni treba tresti. — Oči so okna našega trupla. — Veselje in žalost si roko podajata. — Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa spuhti. — Zvezde in vse svetila na nebu nam gore veličastvo nebeškega očeta.
Drugi odstavek. O prilogu.
§. 27. Prilogi so imena, ki pomenjajo, kakosna ali čigava je kaka oseba ali stvar, p. lepa sosedova hiša. „Lepau pove, kakšna je hiša in „sosedova" čigava da je hiša.
Zatorej se dajo prilogi razdeliti v priznanivne, ki osebam ali stvarem kakšnosti ali lastnosti priznanujejo in v prisvojivne, ki osebam posest ali last prisvojujejo ali prilastujejo.
Pri prilogu je posebno gledati 1. na zlaganje, 2. nasklanjanje in 3. na stopnovanje.
Zlaganje prilogov.
§. 28. Prilogi so ali korenine, ali rastlike, ki se od druzih delov govora izobražujejo, če jim razne končnice pridenemo. Vselej se končajo za moški spol na soglasnik, za ženski na a in za srednji na o (po mehkih soglasnikih na e) ali pa če določivno govorimo za moški spol na i, za ženski na a in za srednji na o ali e.
Polglasnik e v moških končnicah: ek, el, en, er, ev itd. in a v končnici ak in dn namesto ek in en se za ženski in srednji spol vselej izpahuje, p. grenak (mesto grenek), grenka, grenko, srečen, srečna, srečno.
Koreninski prilogi.
§. 29. Koreninski prilogi se večidel dokončavajo na terde soglasnike, p. blag, mlad, ljut, svet, dolg, bos, poln, sam, sterm,
lev, gotov, top, tih, jak itd. V ženskem spolu dobivajo a in v srednjem o na koncu: blag, blaga, blago; rad, rada, rado; lev, leva, levo.
Izpeljani prilogi.
§. 30. Prilogi se večidel od druzih imen izpeljujejo in sicer:
a)	od imen, p. bratov, a, o; matern, a, o; sestrin, a, o; pasji, a, e; ženski, a, o; človeški, a, o; drevesen, sna, o; černook, a, o; razoglav, a, o; itd.
b)	od zaimen, p. nas, vaš, moj, njegov, svoj itd.
c)	od številnic, p. oboj, a, e; dvoj, a, e; čveter, a, o; peternat, a, o; pervi, a, o; Šesti, a, o itd.
d)	od glagolov, p. vroč, a, e; znan, a, o; rudeč, a, e; vnet, a, o; zrel, a, o; gnjil, a o; nagajiv, a, o itd.
e)	od predlogov, p. prednji, a, e ; zadnji, a, e itd.
f)	od prirečij, p. bližen, Sna, o; okolen, Ina, o; vnanj, a, e, znotranj, a, e itd.
Najnavadniše končnice.
§. 31. Najnavadniše končnice pri izobraževanji prilogov so sledeče:
ast, asta, asto pomenja, da je čemu kaj podobno, p.pasast, a, o, gerbast, a, o, resast, a, o.
at, ata, ato pomenja ali velikost ali množino taistega, kar se imenu prilaga, p. glavat, a, o, kosmčtt, a, o, rogat, a, o, gorat, a, o, ljudnat, a, o, bradat, a o.
av, ava, avo opetuje pomen koreninskega imena, p. hripav, a, o, ternjav, a, o, cunjav, a, o, kervav, a, o, sničav, a, o, berljdv, a, o.
aven, avna, avno se priveša večidel glagolom 5. in 6. oblike in pomenja nekaj djavnega, p. delaven, vna, o, dokončaven, vna, o, bojevaven, vna, o, oziraven, vna, o.
ek, ka, ko, p. mehek, lika, o, težek, žka, o, mesto ek stoji včasi ak: krepak, pka, o.
el, ela, eJo in el, la, lo pomenja večidel kako lastnost ali kakšnost, p. vesel, a, o, zagcyrel, a, o, topel, pla, o, medel, dla, o.
en, na, no za kakšnost, p. grešen, šna, o, strašen, šna, o, lačen, čna, o, snažen, žna, o.
en, ena, eno, pomenja, iz česa da je kaj, p. mesen, jeklen, leden, prosen, rezen, suknen, bakren.
enj, nja, nje, p. sledenj, dnja, e, predenj, dnja, e.
ev, eva, evo služi sploh za prisvojivne priloge. Priveša se za mehkimi soglasniki, p. kraljev, a, o, pisarjev, a, o, mla-denčev, a, o.
even, evna, evno, p. deževen, vna, o, umeven, vna, o, zadeven, vna, o, pohleven, vna, o.
in, ina, ino, služi posebno pri zlaganji prisvojivnih prilogov od ženskih imen, p. ženin, a, o, sestrin, a, o, tetin, a, o, deklin, a, o.
it, ita, ito in iten, itna, itno, pomenja večidel to, kar končnica at, ata, ato, p. kamnit, a, o ali kamniten, tna, o, skalovit, a, o ali skaloviten, tna, o, hribovit, a, o, bregovit, a, o, ali brego-viten, tna, o, rodov it, a, o, ali rodoviten, tna, o.
iv, iva, ivo, p. nagajiv, a, o, snetiv, a, o, červiv, a, o, ljubezniv, a, o, laŽnjiv, a, o.
iven, ivna, ivno pomenja večidel to kar aven, avna, avno in se glagolom 3. oblike priveša, p. prisvojiven, vna, rodiven, vna, o, terpiven, vna, o, hladiven, vna, o, kroj iven, vna, o.
ji> ja? je za zlaganje prisvojivnih prilogov od stvari, posebno od živali, p. kravji, a, e, ribji, a, e, sernji, a, e, kozjif a, e, volčji, a, e, ovčji, a, e.
kast, a, o, p. belkast, a, o, rudečkast, a, o. 1, la, lo kaže že stoijeno djanje, posebno od glagolov, p. gnjil, a o, stekel, la, o, zagorel a, o, vrel, a, o.
Ij iv, ljiva, I j ivo se zlaga od glagolov in kaže, da se more kaj zgoditi, p. premagljiv, a, o, izversljiv, a o, razločljiv, a, o, topljiv, a, o, vsahljiv, a, o.
n, na, no ali t, ta, to pri glagolih kaže že doveršeno delo, p. zvit, a, o, znan, a, o, zaspan, a, o, dan, a, o.
nat, nata, nato pomenja kako velikost ali množino, p. skalnat, a, o, slamnat, a, o, plečnat, a, o, dvojnat, trojnat.
oj, oja, oje pri številnicah in prisvojivnih zaimenih, p. dvoj, a, e, troj, a, e, oboj, a, e, moj, a, e, tvoj, a, e, svoj, a, e.
ov, ova, ovo zlaga prisvojivne prilogo od moških imen, p. bratov, a, o, očetov, a, o, kmetov, a, o.
ovnat, ovnata, ovnato včasi mesto nat, nata, nato, p. ple-čovnat, bregovnat.
ski, ska, sko ali ški, ška, ško včasi ovski, ovska, ovsko služi za splošne prisvojivne priloge, p. kmetski, kmetiski ali kmetov ski} a, o, gosposki, a, o, pastirski a, o, očetovski, a, o.
Omeniti je treba, da se soglasniki t, st, z, ž, S, č, g, h na koncu s s°m vred pred ski v s spreveržejo, p. deklič — dekliški, nebesa,— nebeški, Ceh — Ceski, Hrovat — Hrovaški.
Soglasnik c pred ski se večidel odverže: Slovemc — Slovenski , rokodelec — rokodelski.
Ako se s soglasnikom s v sk ali stvo snide kterikoli sikovec ali šumeč ali kterikoli tema soroden soglasnik, se ž njim spremeni v š, tode d ali c večkrat izpahne, p. nograski, nemški, kranjski i. t. d.
P o manj šavne končnice. §. 32. Pomanjšanje zaznamujemo s sledečimi končnicami: ast, asta, asto, p. rudečkast, a, o, belkast, a, o, sivkast, a, o, debelkast, a, o.
klat, klata, klato ali kljat, a, o, p. sivkljat, a, o, zelen-kljat, a, o, černkljat, a, o.
ikon, čkna, čkno, p. majčken, kna, o.
einek, cinka, čiuko, p. majčinek, nka, o.
Ičen, ena, eno, p. staričen, čna, o, mertvičen, čna, o.
Povekšavne končnice. §. 33. Povekšsrvne končnice so ovit, a, O, p. gorovit, a, o, derzovit, a, o. ovat, a, o ali ovnat, a, o p. verhovat, a, o, stebelnat, a, o. ši, ša, še pri stopnjevanji, p. lepši, a, e, gerši, a, e.
Sostavljeni prilogi. §. 34. Prilogi se tudi sostavljajo:
a)	z nikavno besedico ne p. nedolžen, nevaren, nezvest, nemiren.
b)	s predlogi, p. pobožen, prileten, počasen, podložen, prirasel, brezskerben.
Neločljivi predlog pre-, spre-, povišuje ali povekšuje pomen kakega priloga, p. predrag, (zlo drag ali preveč drag), prelep, sprelep, prevelik, preljub itd.
c)	Z mnogo druzimi deli govora, p. pervoleten, samopriden, trikoten, dolgoliSen, velikonočen.
Sklanjaiije prilogov.
§. 35. Prilogi se sedaj vsi po enem primera sklanja,] o. Drugače je bilo vendar v staroslovenščini. Kadar se je nedoločivno govorilo, so sklanjali priloge ravno tako, kakor samostavna imeija; kadar je bil pa od kake določene osebe ali stvari govor, so priloge s pomočjo tretje osebe (i, ja, je) pregibljali. Pervi način sklanjanja prilogov smo razun imenovavnika (-, a, o) že zgubili,
samo druzega smo malo premenjenega še obderžali. Razun v imenovavniku ne delamo nobenega razločka med določivnim in nedoločivnim prilogom na njegovem koncu, ampak le v samoglasnikih pred pregibnim zlogom, ki jih v določivnem pomenu vselej povzdignemo, p. stari terg, visoki hrib, globoka voda, zeleno drevo itd. po vsih sklonih. Nedoločivno pa: star terg, visok hrib, globoka voda, zeleno drevo. Sklanjajo se pa prilogi takole.
Moški	ženski	srednji spol
	Enojno	
1. lep	lep - a	lep-o
2. lep - ega *)	lep-e	lep - ega
3. lep-emu	lep-ej(i)	lep - emu
4. lep-ega	lep-o	lep-o
5. lep-em	lep-ej(i)	lep - em
6. lep-im	lep-o(oj)	lep - im
	Dvojno	
1. lep-a	lep-i (e)	lep-i (e)
2. lep-ih	lep - ih	lep - ih
3. lep-ima	lep - ima	lep - ima
4. lep-a	lep-i (e)	lep-i (e)
5. lep-ih	lep - ih	lep - ih
6. lep-ima	lep - ima	lep - ima
	Množno	
1. lep-i	lep-e	lep - a (e)
2. lep-ih	lep - ih	lep - ih
3. lep-im	lep - im	lep - im
4. lep-e	lep-e	lep - a (e)
5. lep-ih	lep - ih	lep - ih
6. lep-imi	lep - imi	lep - imi.
Opombe.
1. Prilogi, ki se v moškem spolu na j, ž, š ali č dokončavajo, dobivajo v 1. in 4. sklonu srednjega spola e mesto o, p. naše oblačilo, moje ogledalo, rudeče vino, božje oko.
*) Mesto ega v 2. in 4. sklonu se na Koroškem skorej povsod zategnjen d govori, p. lepd vertiča mesto lepega vertiča; zrela sadja mesto zrelega sadja.
Mesta ega-emu-em za moški in srednji spol in mesto ženskega konca ej v 3 in 5 sklonu pišejo nekteri pisatelji posebno na Kranjskem iga-imu, im in i. Da je vendar pervo pravilniše nam zaime njega, njemu pri njem kaže. Tode pri zaimenu se razločno globoki e izrekuje, pri prilogu pa polglasni e, ki se od polglasnega i v izreki ne loči.
2.	Polglasnik e v pregibnem zlogu se pri sklanjanji izpahuje. Ravno to velja tudi od a, če mesto polglasnika e stoji *), p. srečen, Sna, čno — srečnega, srečnemu, i. t. d. krepek ali krepak, pka, o — krepkega i. t. d. bolen ali bolan, Ina o — bolnega, bolnemu i. t. d.
3.	Kader se hoče kako ime bolj natanjčno določiti, pristavljamo prilogu v 1. in pri neživih rečeh tudi v 4. enojnem sklonu i. Zvun tega se zlog pred pregibno končnico zateguje in o v 6 in e v e spreminja, p. zelen vertič — zeleni vertič, Širok rov — široki rov, zeleno drevje — zeleno drevje, dober pastir — dobri pastir.
4.	Ako se prilog z moškim imenom kake nežive reči veže, je ž njim vred 4. enojni sklon pervemu enak, p. Ves svet je Bog potopiti dal. Prepovedana pot pelje v prepovedan kot.
Ako se pa prilog na tako ime iz kacega druzega stavka nanaša ali kot povedek za takim imenom stoji je 4. sklon vendar druzemu enak, p. Mladina novi svet preveč čisld, starega pa zanemara.
5.	Soglasnika g in k za samoglasniki se pred zlogi ega, emu -ih -ima in vrni sploh v Z in C spreminjata. Semtertje se tudi g v j preverže, p. velicega mesta, globocih rek, družili ali drujih tovaršev.
6.	Ako ravno časi prilog namesti samostavnih imen stoji, se vendar kot prilog sklanja, p. na Koroškem, Krajnskem in Stajar-skem. Samo besedi: stariši (starši) in duhoven se večidel kot imena sklanjate.
Primeri.
Boljše je ena iskra božjega spoznanja, kot cela gerrnada posvetnega modrovanja. — Zlata roka železne duri prebije. — Z ve-licimi gospodi ni dobro črešenj zobati. — Slaba tovaršija pohujša dobro zaderžanje. — Cista vest in zadovoljno serce stori človeka srečnega. — Navada ima železno srajco. — Resnica je nebeška rosa: da jo ohraniš, jej čisto posodo pripravi.
Večnost okoli grenkega torila pobožnemu dišeč venec upanja ovija. — Žene so dolzih las pa kratkih misel. — Kdor v svojo moč
*) Nekteri pisatelji stavijo mesto polglasnika e posebno pred k in n radi i. Tudi i se tedaj izpahne, p. srečin, ena, o; kratile, tka, o; nejovoljin, Ijna,o.
zaupa, druzih pa ne pozna, se opeče. — Zvesto pajdaštvo z modrimi brihta in izobrazuje mlade ljudi.
S topno vanje prilogov.
§. 36. Priloge tako spreminjati, da ne povejo samo lastnosti imena, ampak tudi v kakšnej meri se mu kaj prilaga, se pravi priloge stopnovati.
Razločujemo tri stopnje. V pervej stopnji stoji prilog, če nam lastnosti kakega imena v navadnej meri kaže, v drugej, če mu kako lastnost v večej ali manjšej meri prilaga in v tretjej, kader mu kako lastnost v naj višjej ali naj nižjej meri priloži, p. visoka hiša, višja hiša, naj višja hiša.
Zlaga druge stopnje.
§. 37.-Druga stopnja se zlaga, kadar se prilogu za moški spol ši ali ji, za ženski ša ali j a in za srednji še ali je pristavi. To se samo od sebe ve, da gre prej polglasni e v pregibnem zlogu, če se kje nahaja, odvreči, p. lep — lepši, a, e, slab — slabji ali slabši, a, e.
Ce se pa vender preveč soglasnikov snide, pristavljamo rajši iši, isa, iše, ejše, a, e ali eji, a, e, p. pravičen — pravičniši, močen — močniši, močnejši ali močneji, a, e.
Sploh ljubijo nekteri enozložni in dvozložni prilogi s polglas-nikom v drugej stopnji —ejši ali —eji, p. prost —prostejŠi, svet — svetejŠi, hladen — hladnejši i. t. d. trizložnim je pa iši prijetniši.
Opombe.
1.	Prilogi na d in g, spreminjajo ta soglasnika, če samoglasnik pred njima stoji, v j, p. hud — hujši, a, e, rad— rajši, a, e, drag — drajŠi, a, e. Soglasnik g se vendar pred ji rad v i prelija, p. drag — dražji, a, e, vbog — vbožji, a, e.
Ako stoji pred d kak soglasnik, se pri stopnovanji d izpahuje, p. terd — terši, a, e, gerd — gerši, a, e.
2.	Prilogi na ak, ek ali ok se stopnujejo, kakor smo gori povedali; večidel pa odveržejo te končnice in ostavše soglasnike v zrodne premenijo, p. kratek —■ kratkejši ali krajši, a, e, gladek — gladkejši ali glajši, a, e, mehek — mehkejši ali mehčeji, a, e, nizek — nizkejši ali nižji, a, e, visok — visokejši, vikŠi ali višji, a, e, težek — težkejši ali težeji, a, e, ozek — ozkejši ali ožji, a, e, širok — širokejši ali širji, a, e, sladek — sladkejši ali slajši, a, e.
3.	Celo nepravilno se stopnujejo: dober — boljši, bolji, a, e; velik — veči, vekši, a, e; majhen, mol — manjši, menjši, manji, a, e; berhek, zal — gorši, gor ji, a, e; dolg — daljši, dalji, a, e; lahek — lahkejši, loSeji, ložejši, a, e.
4.	Druga stopnja se more izobraziti, če se nestopnovavnemu prilogu bolj predpostavi, p. bolj, bolan, Ina, o; bolj učen, a, o; bolj visok, a o.
Zlaga tretje stopnje.
§. 38. Tretja stopnja se nareja, ako se drugej stopnji naj ali nar predpostavi, p. naj lepši, nar imenitniši.
Včasi pristavljamo besede: zlo, kar, kaj, -prav, silno, jako, močno, grozno, vsega —,pre — ali spre — p. jako močen, prav dober ; kar imeniten. — „Vsega" in neločljiv predlog „pre ali spre" se vendar vselej s prilogom v eno stopi, p. predrag, a, o; spreljub, a, o; premočen, čna, o; preslab, a o; vsegaveden, dna, o. — Pre — pogosto toliko kot preveč pomenja, p. Ne kupim tega, je predrago.
Včasi izobražujemo tretjo stopnjo, da nestopovavnemu prilogu naj bolj ali nar bolj predpostavimo ali pa da prilog dvakrat zaporedoma postavimo, p. nar bolj -učen, a o; globoka globoka jama, visoka visoka gora.
Sklanja stopnovanih prilogov.
§. 39. Stopnovane priloge gre sploh tako sklanjati, kakor nestopnovane , vender je sledeča sklanja za stopnovane priloge zlo razširjena:
Moški in srednji spol	Ženski spol
Enojno
1. lepši
2.	lepšiga
3.	lepšimu
4.	lepšiga
5.	lepšim
6.	lepšim Dvojno za vse 3 spole.
1.	lepši
2.	lepših
3.	lepšima
4.	lepši
5.	lepših
6.	lepšima
lepši lepši lepši lepši lepši lepši.
Množno za vse 3 spole, lepši lepših lepšim lepši lepših lepšimi.
Pri moških imenih, ki kaj neživega pomenjajo, je 4. sklon pervemu enak.
Boljše je derži ga, ko lovi ga. — Muha, ktera prileti, hujše piči. — Morski som je višji in širji, kakor nar večji voz in dalji, ko kacili osem voz skupej. — Dober sosed je boljši, ko deset stricev. — Naj stariši jezik je sanskriški, vsi ostali so mlajši. — Nekteri ptiči si po letu hladnejših, po zimi pa toplejših krajev iščejo. — Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. — Preime-nitni slap Niagare — reke po vsem svetu slovi. — Prestrašna korenina vsega zlega je pohlep.
§. 40. Stevilnica ali številno ime nam bolj natanjcno kaže, od koliko oseb ali stvari da govorimo.
Delimo jih v določne in nedoločne (splošne) številnice. Določne številnice nam natanjcno povedajo, od koliko osob ali stvari se govori, občne pa le kažejo, da se od več oseb ali stvari sploh govori.
A. Določno številnice.
§. 41. Določne številnice razpadajo: 1. v temeljne, 2. v redovne,
3. v plemenivne, 4. v množivne in 5. v vdelivne.
§. 42. Temeljne številnice so ali proste ali s predlogom na ali pa med seboj sestavljene. Odgovarja se žnjimi na vprašanje: koliko? in so sledeče:
Primeri.
Tretji odstavek
O š t e v 1 I n i c a h
1. Temeljne številnice.
1	eden (en), a, o,
2	dvd, dve,
3	trije, tri,
4	štirje, štiri, četiri,
5	pet,
6	šest,
7	sedem,
8	osem,
9 devet,
10	deset,
11	ednajst (enajst),
12	dvanajst (dvanest),
13	trinajst (trinest),
14	štirnajst, četirnajst (štirnest),
15	petnajst (petnest),
16	šestnajst, (šestnest),
17	sedemnajst (sedemnest),
18	osemnajst (osemnest),
19	devetnajst (devetnest),
20	dvajset, dvadeset (dvajsti),
21	eden in dvajset,
22	dva in dvajset i. t. d., 30 trideset (tristi),
40 štirdeset (štiredi) 50 petdeset (petred), 60 šestdeset (šestred), 70 sedemdeset (sedemred), 80 osemdeset (osemred),
90 devetdeset (devetr6d), 100 sto, 200 dvesto, 300 tristo i. t. d., 1000 tisuč, jezer, tavžent, 2000 dva tisuča, dve jezeri, dva tavžent,
1000000 miljon, 2000000 dva milj ona, 3000000 tri milj one, 4000000 štiri milj one i. t. d.
Opombe.
1.	Eden, edna, edno ali jeden, jedna, jedno se stavi, kader samo za se stoji, pred imeni je pa sploh en, ena, eno slišati. Sklanja se kakor prilogi, p. Ena vera, ena edinozveličavna cerkev. Eden zmed vas me bo izdal.
2.	Dva, dve se takole sklanja:
Možki spol
1.	dva,
2.	dveh, (dveju, dvuju, dvuli) *)
3.	dvema,
4.	dva
5.	dveh (dvema),
6.	dvema,
Ženski in srednji spol dve, dveh, dvema, dve,
dveh (dvema), dvema.
Kakor dva, dve se sklanja tudi: oba, obe in obadva, obedve: 1. oba, obadva — obe, obedve, 2. obeh, obadveh — obedveh; 3. obema, obadvema — obedvema i. t. d. p. Imamo le ena usta, ■pa dve ušesi, da bi manj govorili, kakor poslušali. 3. Trije, tri se sklanja;
Moški spol	Ženski in srednji spol
1. trije, (tri)	tri
2. treh	treh
3. trem	treni
4. tri	tri
5. treh	treh
6. tremi	tremi.
*) Staroslovenski rodivnik dveju se je med Slovenci že blizo povsod zgubil; dvuju je semtertje na Stajarskem in dvuh na Koroškem slišati.
P. Je en Bog v treh osebah živ. Trije so bili, ki so te zatožili. 4. Štirje, štiri se sklanja:
Moški spol
1.	Štirje, (štiri, četiri)
2.	štirih (štirih, četirih)
3.	štirim, štirem, (četirim)
4.	štiri, (četiri)
5.	štirih, štireh, (četirih)
6.	štirimi, štirmi, (četirmi)
Ženski in sredni spol štiri, (četiri) štirih, štireh, (četirih) štirim, štirem, (četirim) štiri, (četiri) štirih, štireh, (četirih) štirimi, štirmi, (četirmi)
5.	Pet in vse druge temeljne številnice razun sto, jezer, tisuč in milj on, biljon i. t. d. se tako le sklanjajo:
1.	pet	4. pet
2.	petih	5. petih
3.	petim	6. petimi
Sto in jezer*) je nesklanjljivo, miljon, biljon i. t. d. moškega in tisuč ali ženskega ali moškega spola.
6.	Mesto eden in dvajset, dva in dvajset, tri in dvajset se stavi tudi: dvajset in eden, dvajset in dva, dvajset in tri i. t. d. Vselej se sklanja le samo poslednja številnica.
7.	Ako se temeljnim številnicam zlogi krat**) (redčeje pot) privesijo, se dobijo ponavljavna prirečja: enkrat, dvakrat, trikrat, Štirikrat, i. t. d. in prilogi: enkratni, a, o, dvakratni, a, o i. t. d.
2. Redovne številnice.
§. Redovne številnice se stavijo na vprašanje: koliko, a, o? in se sklanjajo kakor prilogi. Razun pervih dveh namreč: pervi in drugi so iz temeljnih številnic izpeljane. So sledeče:
1.	pervi, a, o
2.	drugi, a, o***)
3.	tretji, a e,
4.	šterti, a, o
5.	peti, a, o
6.	šesti, a, o
7.	sedmi, a, o
8.	osmi, a, o
9.	deveti, a, o
10.	deseti, a, o
11.	enajsti, a, o
12.	dvanajsti, a, o
13.	trinajsti, a, o i. t. d.
20.	dvajseti, a, o, dvadeseti, a, o
21.	eden in dvajseti (dvadeseti), a, o
22.	dva in dvajseti (dvadeseti), a, o 100. stotni, a, o
200. dvestotni, a o 1000. tisučni, jezerni, tavžentni, a, o 1000000. miljonski, a o.
*) Prav za prav je jezer iz mažjarskega vzeto in srednjega spola.
**) Besedici krat in pot ste semtertje sklanjljive, p. nektere krati, te poti.
***) Staroslovenski vtori je zastarel in samo v besedi torek še najti.
Opombe.
1.	Mesto enden in dvajseti, dva in dvajseti, tri in dvajseti i. t. d. se stavi tudi: dvajseti in pervi, dvajseti in drugi, dvajseti in tretji i. t. d.
2.	Ako se redovnim številnicam končnica: krat (redčeje pot) prida, postanejo ponavljavna prirečja: pervikrat, drugikrat, tretji-krat i. t. d. in prilogi: pervokratni, drugokratni, tretjokratni a, o i. t. d.
Ravno tako navstajajo vredivna prirečja, če se redovnim številnicam c doda: pervič, drugič, tretjič, četertič i. t. d.
3. Plemenivne številnice.
§. 44. S plemenivnimi številnicami odgovarjamo na vprašanje: kolikeri a, o? Sklanjajo se kot prilogi.
Speljujemo jih iz temeljnih številnic. Perve tri se zlagajo s pomočjo končnice oj, oja, oje vse druge pa na eri, era, ero.
So sledeče:
enoj, a, e	osmčri, a, o
dvoj, a, e	stoteri, a, o
troj, a, e	dve stoteri, a, o
čveteri, a, e	tisučeri, a, o
peteri, a, o	kolikeri, a, o
šesteri, a, o	tolikeri, a, o.
sedmeri, a, o
Opombe.
Plemenivne številne se stavijo mesto temeljnih:
1.	Pri imenih, ki se samo v množnem številu rabijo p. dvoje bukve, troje sani, čvetere hlače i. t. d. — Od pet naprej se govori pet ali petero, šest ali šestero, sedem, ali sedmero i. t. d. z imenom ali prilogom v rodivniku p. Sedmero novih vilic sim kupil. Dvanajstero bukev je zgubljenih.
2.	Pri imenih mladih živali in nizkih oseb. Tudi tu se s šte-vilnico zvezano ime ali prilog vselej v 2. sklon postavlja, p. Eanjki župan je osmero neoskerbljenih otrok zapustil. Cvetero jagjnet je cerknilo. Devetero prascev je prašiča vergla.
4. Množivne številnice.
§. 45. Množivne številnice stoje na vprašanje: kolikerni, koli-koterni, ali kolikrat a, o?
Zlagajo se iz plemenivnili številnic in se sklanjajo po izgledu prilogov. So
edin, a, o ali enojni, a, o dvojni, a, o „ dvojnat, a, o trojni, a, o „ trojnat, a, o eveterni, a, o „ čveternat, a, o peterni, a, o „ peternat, a, o šesterni, a, o „ šesternat, a, o sedmerni, a, o „ sedmernat, a o stoterni, a, o „ stoternat, a o tisučerni, a, o „ tisučernat, a o.
Opomba.
1. Pri imenih, ki se samo v množnem številu rabijo, stoje nmoživne številnice, mesto plemenivnih, p. trojne bukve, peterne bukvice.
5. Vdelivne številnice.
§. 46. Vdelivne številnice stoje na vprašanje: po koliko na enkrat? ali po koliko vsaki Se najdejo samo v 1. ali 4. sklonu. Zlagajo se, če se temeljnim ali plemenivnim številnicam po predpostavi, p. po dva, po trije, po Štirje pridejo; po pet, po šest, po sedem jih do haja. Orlica zvali po dvoje, po troje mladih in živi po sto let.
B. Splošne številnice.
§. 47. Splošne številnice spadajo ali med samostavna imena, priloge ali prirečja.
Med samostavna imena spadajo: kopa, par, množica ali mnoŽ-tvo, sila, trna i. t. d.
K prilogom se štejejo: a) sklanjljive splošne številnice: ves, vsa, vse; vesoljen, Ijna, o; vsak, a, o; vsakteri, a, o; neki, a, o; nekteri, a, o; malokteri, a, o; marsikteri, a, o; mnogoteri, a, o; veli-koteri, a, o; noben, a, o ali nobeden, nobena, o; eni, a, o; b) ne-sklanjljive splošno številnice; mnogo, veliko; malo, majhno; manj, več, dosti, zadosti, kaj, nekaj, nekoliko, koliko, toliko, nič, precej.
Opombe.
1. Vse nesklanljive splošne številne, kakor tudi tiste, ki k sa-mostavnim imenom spadajo, vladajo v 1. in 4. sklonu svoje imena v 2. sklonu, p. malo hvale, zadosti hrane; silo ljudi.
2.	Sklamljive priložne številnice s sklanjajo kakor prilogi.
3.	Skorej vsim priložnim številnicam se pogosto končnici krat *) ali pot privešate, kader jih hočemo kot prirečne številnice rabiti, p. nobenkrat, nekolikokrat, tolikokrat, malokrat i. t. d.
Številna imena.
§. 48. Iz številnic se zlagajo:
a)	razdelinska imena: pol ali polovica, tretjina, četert ali četer-tina, petina, Šestina, sedmina, osmina, devetina, desetina, stotina, ali če kak del pomenjajo : tretjin, cetertin, petin, Šestin, sedmin i. t. d.
Številnica pol**) je sploh nesklanljiva in hoče v 1. in 4. sklonu svoje ime v rodivniku, p. pol mernika, pol goldinarja.
Pol se sestavlja s redovnimi številnicami, p. poldrugi, a, o; poltretji, a, e; polČeterti, a, o i. t. d. Kakor tudi z druzimi imeni, p. poldan; poldne; polnoč; poldanski, a, o; polnočen, čna, o.
b)	Lastna imena denarjev in druzih reči, p. dvojača, petica, šestica, desetica, dvajsetica, šestdk; — dvojica, trojica.
c)	Imena Številk, p. enklja, dvojka, trojka, četverica, petka, peterka ali petica; šestka, šesterka ali šestica, sedmica, sedmerka ali sedmička; osmička, osmerka ali osmica, devetka, deveterka ali devetica.
d)	Imena dni v tednu na — ek, p. torek (strsl. vtori, drugi),
četertek, petek.
e)	Imena predstojnikev čez toliko podložnih, p. desetnik, stotnik.
f)	Imena: dvojčic (dvojčka), trojčič (trojčki) i. t. d.
g)	Imena, s literimi odločene dele kake reči imenujemo, p. trojert, četert, petert, šestert, sedmert i. t. d.
h)	Imena: četver — četverica, peter — peterica; šester — šesterica i. t. d.
Primeri.
Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. — Morski som srednje velikosti se proda blizo za deset tisuč goldinarjev. — La-sica je šest — sedem palcov dolga, rep pa poldrugi palec. — Me-
*) Namesti končnice krat stavijo nekteri iz nemščine brez potrebe privzeto besedico bart.
**) Nekdajni so tudi pol sklanjali in še zdaj jo stavimo v mestnik, ko pravimo: poli ene, poli dveh itd.
sca velicega travna ali rožnega cvvta poleže Štiri do sedem slepih
mladičev. — Med veliko kmeti je malo pravih kmetovavcev. — Tma sovražnikov je našo armado obsula. Od obeh strani je bilo mnogo mertvih in ranjenih. — Ne daj si kej po dva — tri — ali še večkrat ukazovati. — Goldinar ma tri dvajsetice ali Šest desetič. — V južnih krajih zrase v letu pogosto troja, čvetera ali petera trava. — Nektere ptice zvalijo po dvoje, po troje, po čvetere ali Še več mladičev. — Gospdda se pogostoma z dvema ali clo s čete-rimi konji vozi. — Enemu Bog v roke daje veslo, drugemu teslo.
v
Četerti odstavek. O zaimenu.
§. 49. Zaimena stavimo, kakor že ime kaže, mesto druzih imen, da jih ni treba zmiraj ponavljati. Zaimena so petera:
1.	Osebna, ki jih mesto osebnih imen stavljamo, p. jaz (jez, jest); ti, on, ona, ono, in povračivni se, sebe.
2.	Prisvojivna, ktere osebam ali stvarem kaj prisvojujejo ali privlastujejo, p. moj, tvoj, svoj, najin, vajin, naš, vaš, njegov i. t. d.
3.	Kazavna, ki na koga ali kaj kažejo, p. ti, ta, to; uni, una, uno i. t. d.
4.	Vprašavna, s kterimi se poprašuje, p .kdo; kaj; ki (neki); kak, kaka, kako ? i. t. d.
5.	Oziravna, ktere se v govoru na kaj nanašajo, p. kteri, ktera, ktero; ki; kar; čigav, i. t. d.
Zlaganje in sklanjanje zaimen.
§. 50. Zaimena so ali prosti koreninski glasovi ali zlogi, kakor: jaz, ti, on, i. t. d. ali pa so s pomočjo glasov aj, oj, er, ak, sen izpeljane rastlike, p. moj od m; tvoj od t; kak od k; tak od t; inak od in; kteri od kdo (kto). Nektera zaimena so pa sostavljena, in jemljejo to ali koli k sebi: kdo, kterikoli; karkoli, kdorkoli. Pisme r na koncu je vselej oziravno, p. kdor, kar, kakor, kolikor.
Izobrazni zlog ne je tverdiven, ni pa nikaven, p. nekdo, nikdo, nek, nekaj, nič.
Osebna zalmena.
§. 51. V govoru razločujemo tri osebe. Perva oseba, ktera govori: jaz (jez, jest) za vse tri spole; druga oseba, h kterej se govori: ti za vse tri spole in tretja oseba, od ktere se govori: on za možki, ona za ženski in ono za srednji spol. — Sem tudi spada povračivno zaime sebe za vse tri spole, broje in osebe in nima imenovavnika.
1. Oseba.	2. Oseba.	Povračivno zaime.
Enojno.
1. jaz, jez, jes, jest	ti,	—
2. mene, me	tebe, te	sebe, se
3. meni, mi	tebi, ti	sebi, si
4. mene, me*)	tebe, te	sebe, se
5. meni	tebi	sebi
6. menoj, manoj, mano	teboj, taboj, tab6	seboj, sab6j, sabo.
	Dvojno.	
1. mi dva, (žensk)medve	vidva, (žensk) vedve	
2. naju, naj i	vaju, vaji	
3. nama	vama	kakor v enojnem
4. naju, naj i	vaju, vaju	
5. nama	vama	
6. nama	vama	
M n	ožno števil	0.
1. mi (žensk) me	vi (žensk) v6	
2. nas	vas	
3. nam	vam	kakor v enojnem
4. nas	vas	
5. nas	vas	
6. nami	vami	
Opombe.
1.	Kakor je iz tega nepravilnega sklanjnaja viditi, se najde korenina perve osebe jaz samo v imenovavniku; ti in se jo ob-deržita tudi v estalih sklonih.
2.	Mesto dvojnega mestnika nama in vama se najde tudi nas in vas kakor v množnem številu.
*) Pravi toživnik je prav za prav le me, ti, si t. j. visoki e s predglasnim I (Ha, TA, C«,), ki ga le še po predlogih razločno izrekujemo, p. za me, za le, ta se.
Moški
1. on
2-njega, jega (nja), ga
3.	njemu, jemu, mu
4.	njega,jega, (nja)ga*)
5.	njem
6.	njim
1.	oni, onadva
2.
3.
4.
5.
6.
3. Oseba. Ženski Enojno
ona, on& je
njej, nji, jej, ji njo, jo njej, nji njo, njoj
Dvojno one, onedve
Srednji spol
njega, jega, (nja) ga njemu, jemu, mu njega, jega, (nja) ga njem njim. t
on6, onedve
1. oni, oni
nju, njuj, ju, nji, ji njima, jima, nju, njuj, ju, nji ji njima, jima njima, jima.
M nožno štev i onč, one
1 o
onč, one
2.
3.
4.
5.
6.
njih, jih njim, jim nje, je njih, jih njimi.
Opombe.
1.	Tretja oseba izpeljuje svoje sklanjanje od staroslovenskega i mesto kterega v enojnem imenovavniku in tudi v staroslovenš-čini on stoji. Pravilne oblike: jega jemu itd. so samo v nekte-rih krajih Štajerskega in Dolenskega še slišati.
2.	Enojni staroslovenski toživnik i se za enozložnimi predlogi samo na spodnjem Krajinskem semtertje še sliši, p .pred — i (pred njega) za — i (za njega). — Kakor v staroslovenščini dobiva ' vendar stari i pred predlogi po vsih sklonih n; zategadel se na Krajinskem sploh in semtertje tudi drugot v 4. sklonu govori, p. pred — nj (pred njega); za — nj (za njega); va — nj (vnjega); med — nj (med njega); na — nj (na njega); po — nj (po njega; pod — nj (pod njega) ; va — nj itd.
*) Prav za prav seglasi enojni toživnik. mošk. i, žensk, ju in sr. je.
i
v,


/J
3.	Mesto dvojnega mestnika njima rabijo nekteri množni njih.
4.	Na mesto množnega toživnika nje, je se govori pogosto njih, jih.
Splošno osebno zaime.
§. 52. Kader od kake osebe ali reči govorimo, ktere ne moremo ali nočemo ravno imenovati, pravimo za moški spol oni, ond, one ali on, za ženski: ona, ond in za srednji ono ali ono. Imenujemo to osebno zaime splošno in ga takole sklanjamo.
	Moški	Ženski	Srednji spol
		Enojno.	
1.	oni, ond, one, on	ond, ona	ono, ono
2. 3.	onega, onegd, on ga	one, one	onega, onegd, onga
	onemu, onemu,	onej, onej,	onemu, onemu
4.	onega, onegA, ongd	ono, ono	on6, ono
5.	onem	onej	onem, onim
6.	onem, onim	ono	onem, onim
		Dvojno.	
	1. 4. ona	on6, one	one, one.
	2. onu, (oneh) )	za vse spole	
	3. 6. 7. onema j		
	M n	ožno števi	1 0.
	1. oni, oni	one, one	on6, one
	2. ončh	1	
	3. on6m j		
	4. one, one '		
	6" ~ 1		
	6. oneh	i	
	7. onemi, onimi	1	
Nedoločna zaimena. §. 53. Nedoločna zaimena: nič, nihče, nihčir, nikdo-.jn nekdo se takole sklanjajo: 1. nihče, nikdo, nekdo; 2. 4. nikogar; nekoga; 3. 5. 6. nikomur, nekomu.
1. 4. nič; 2. ničesar; 3. 5. 6. ničemur — Vendar zamore nič ne sklanjano ostati.
Prisojivna zaimena.
§. Samo osebam se more kaj prisvojiti ali privlastiti, zategadel se prisvojivna zaimena od osebnih in scer od rodivnika izobražujejo. Stavimo jih na vprašanje čigav, Čigava, Čigavo? in so sledeča:
v

• <
Od mene.....moj, moja, moje
„ tebe......tvoj, tvoja, tvoje
„ sebe......svoj, svoja, svoje
„ njega.....njegov, njegova, njegovo
„ nje......njen, njena, njeno
„ ongd ..........ongav, ongava, ongavo
„ naju......najin, naj na, naj no
„ »vaju......vajin, vajna, vajno
„ nju......njun, njuna, njuno
„ »nas......naš, naša, naše
„ vas......vaš, vaša, vaše
„ njih......njihov, njihova, njihovo.
Prisvojivna zaimena se sklanjajo kakor prilogi.
Hazavna zaimena.
§. 55. S kazavnimi zaimeni odgovarjamo na vprašanje: kteri, ktera, ktero? ali kakšen, kakšna, kakšno? So sledeča: ti (ta, te), ta, to, tile (t&le), tale, tole le — ti (le — ta), le — ta, le —16 taisti, taista, taisto ali tisti, tista, tisto toti, tota, toto
uni, una, uno ali oni, ona, ono taki, taka, tako drugi, druga, drugo sij, sija, sije
(ov, ova, ovo je v slovenščini zastarelo).
Opombe.
1.	Sij, sija, sije (ti, ta, to) je samo na Dolenskem še slišati: Sicer se sploh nahaja v sestavljenih besedah: dosihrnal, (dosihdob), posihmal (posihdob), dans (dan in s), snoč (s in noS), letos (leto ms) obsorej, doslej, dosorej itd.
2.	Kazavna imena se sklanjajo, kakor prilogi, samo ti, ta, to ima posebno sklanjo :
Moški	Ženski	Srednji spol
Enojno.
1.	ti (ta, taj, te)	ta	to
2.	tega	' te	tega
3.	temu	tej (ti)	temu
4.	ti (ta, taj, te) — tega
5.	tem
6.	tem (tim)
1.	ta (tadva)
2.	teh (tih)
3.	tema (tima)
4.	ta
5.	tema (teh, tih)
6.	tema (tima)
t6
tej (ti) t6
D v o j u o. te (tedvč) teh tema te
tema (teh) tema
to
tem
tem (tim)
kakor za ženski spol
Množno
1. ti
2.
3.
4.
5.
6.
ta (te)
teh tem (tim) t6
teh (tih) temi (timi).
Vprašavna zaimena.
§. 56. Vprašavna zaimena so sledeča:
kdo?
kajl
kteri, ktera, ktero? ali kateri, katera, katero ? ko ji, koja, koje?*)
kak, kaka, kako; kakov, a, o, ali kakšen, šna, o? čigav, čigava, čigavo; čegav, a, o ali Čij, a, e?
Opombe.
1.	Mesto kteri ali ko ji stoji včasi ki, p. ki hudir? ki vragi
2.	Vprašavna imena se sklanjajo kot prilogi, samo kdo in kaj imata posebno sklanjo :
1.	Kdo
2.	koga, kogd
3.	komu, komu
4.	koga, kogd
5.	kom
6.	kom
kaj
česa, čega, čiga čemu, čimu, čmu kaj
čem, čim
cim.
*) Koji, koja, kojet staroslovensko in ilirsko se na zgornjem Koroškim mesto kteri, a, o sploh govori.
Po tem primeru ae sklanjajo tudi vse zaimena, ki so s temi vprašavnimi imeni sostavljena, p. nekdo, malokdo, marsikdo, nikdo, nekaj; marsikaj.
Oziravna zaimena.
§. 57. Oziravno zaime: k ter i, ktera, ktero ali kateri, katera, katero se sklanja kakor prilog. Namesto taistega stavimo vendar posebno v navadnem govoru večidel ki za vse tri spole. Da se ložej razume, se sklanja s pomočjo krajšega osebnega zaimena
takole:
Enojno	Aojno	Množno
1. ki	kit	ki
2.	ki ga (žensk.) kije	ki\	kijih
3.	ki mu	ki jej	ki jima	ki jim
4.	ki ga	ki jo	kiji (ju)	ki jih itd.
P. Dobrote, ki jih svojemu bližnjemu skažeš, ti bodo enkrat stoterno povernjene. Prijateljev, ki ne najdeš pri njih dobrega zaderžanja, se skerbno zogibaj.
Semtertje se oziravno zaime ki ravno tako kakor kazavno ti, ta, to sklanja: 1. ki, ka, ko, 2. kega, k6, kega, 3. kemu, kej, kemu itd.
2. Vprašavni zaimeni kdo in kaj se spreminjate v oziravne, ako se pervemu na koncu r privesi, pri drugem pa j v r pre-verže. Sklanjate se:
1.	kdor	kar
2.	kogar	česar, čegar, čigar
3.	komur	čemur, čimur
4.	kogar	kar
5.	komur	čemur, čimur
6.	komur	čemur, čimur.
3.	Čigav, a, o se tudi da v oziravno zaime premeniti, če se mu v srednjem spolu r privesi, namreč: čigavor; p. čigava je ta hiša ? Čigavor hoče. — Večidel stoji vendar rodivnik čigar namesto čigavor.
4.	Ravno tak se še več vprašavnih zaimen in prirečij v oziravna zaimena spreminja. Postavimo semkaj nekoliko vprašavnih, oziravnih, in kazavnih zaimen.
Vprašavna.	Oziravna.	Kazavna zaimena.
kdo	kdor	ti (ta)
kaj	kar	to
kadaj, kedaj, kdaj	kadar, kedar, kader,	tadaj, tedaj.
kam, kam o kamor	tamo, Ije, tot
kje, čej kjer, čer	tam
kako kakor	tako
kak, kakšen, kakošen kakoršen	tak, takošen, takšen
koliko kolikor	toliko
kod koder	tod
doklej dokler	doslej, dotle.
5. Oziravnim zaimenom se večkrat besedica koli prideva, kdorkoli, kaderkoli, kolikorkoli, kjerkoli, kamorkoli, kakoršenkoli, kakorkoli.
Primeri.
Kdor se z zlatim orodjem bojuje, je zmage gotov. — Kaj velja lepa skleda, pa nič v njej! — Gorje mu, pri komur se miši in mačke bratijo. — Steza časti je ledena gaz, ki hitro zvodeni. — Kogar kača piči, se zvite vervi boji. — Ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka. — Kakoršno življenje, taka smert. — Ka-korsna služba, tako plačilo. — Kar mladi ne vejo, jim stari povejo. — Kamor se drevo nagne, tje pade. — Smert si v ničemur ne prebira. — Cesar je polno serce, rado iz ust gre. — Ako kaj daš, oglej se prej, komu, kam. in kaj. — Kjer je kaj dobiti, tam jih več namerja.
Marsikteri je že djal: jest sem ti prijatel zvest, v potrebi pa naredil z dlani pest. — Kar je namenjeno, se samo snide. — Kteri konj sam rad teče, tega ni treba priganjati. — Vari se tistih maček, ki spredej ližejo, zadej pa praskajo. — Človek kaže v mladosti, kar hoče biti v starosti. — Česar sam sebi ne želiš, glej da drugim ne storiš. — Dela, ki ga dans lahko storiš, na jutri ne odlagaj. — Je tebe tvoj bližnji razžalil, ne kuhaj zamere v svojem sercu do njega, ampak pojdi, ga prijazno nagovori in spravita se.
Peti odstavek. O glagolu.
§. 58. Glagol, naj imenitnisi del slovanskega govora, nam kaže, kaj kdo dela ali terpi, ali kaj in kdaj se ž njim kej godi.
To, kar glagol povč, ali prehaja na koga druzega ali pa ne, se pa tudi lahko na tistega nazaj povrača, kteri kaj dela ali terpi. Zatorej razločujemo:
1.	prehajavne glagole, pri kterih djanje na kako drugo osebo ali stvar prehaja, p. Ljubimo prijatelje in neprijatelje. Pismo pišem, liste prebiram, bukve pregledujem.
2.	neprehajavne glagole, kteri kažejo kako neprehajavno djanje ali stanje, v kterem se osebek nahaja, p. Zrak žari, tramovjepoka,— dete plaka, mati vpije. Goba tU, derva gore.
3.	povračivne glagole, ki se na osebek nazaj nanašajo in s pomočjo zaimena se ali si zsu vse tri osebe zlagajo, p. Boj se greha. Jed se mi gabiali gnjusi. Zmerzlina se tali.
Neki glagoli so prehajavni in povračivni obenem, p. Dobri se ljubijo. Kdor sam sebe ne spoštuje, ga drugi tudi spoštovali ne bodo.
4.	neosebne glagole, ki so samo v 3. osebi in v nedoločivniku v navadi, p. Strašno dežuje, se bliska in gromi.
Tako imenovanih terpivnih glagolov, ki so nekterim drugim jezikom lastni razun terpivnega priložaja ni v slovenščini. Treba jih je torej zmiraj z djavnimi premeniti, p. Marljivega učenca vsi učitelji hvalijo (ne pa: marljiv učenec bo od vsih učiteljev hvaljen.) Nova hiša se zida (ne pa: nova hiša bo zidana). Djavne glagole stori zaime se terpivne, p. Posoda se omiva.
Glagol biti pomaga, druge glagole pregibati; zato se mu pomožen glagol pravi.
Glagoli so ali koreninski, ali pa iz druzih besedi izpeljani. Izpeljujejo se:
1.	Od imen, p. kup — kupiti, korist — koristiti, del — de-deliti, sod — soditi, hlap — hlapeti, skerb — skerbeti, sik — si-čati, krik — kričati, veriga — verižiti, strah — strašiti.
2.	Od prilogov, p. ljub — ljubiti, lepši — lepšati, mehek — mehčati, mlad — mlajši, — mlajšati, bled — bledeti, rumen — rumneti, sterm — stermeti.
3.	Od prirečej, p. blizo — bližati se, in posebno
4.	Od glagolov po prestopu iz ene verste v kako drugo. Od tega bomo vender pozneje obširneje govorili.
Glagoli so ali prosti ali pa z druzimi imeni posebno s predlogi sostavljeni.
Sicer gre pri glagolu paziti: I. Na različne oblike glagolov.
II. Na doversevanje djanja.
III.	na izobraževanje časov in naklonov, in
IV.	na pregibanje ali sprezanje glagolov.
I. Oblika glagolov.
§. 59. V slovenskem jeziku gre šest oblik glagolov razločiti. V ktero obliko kak glagol spada, se iz nedoločivnika in sedanjega časa spozna.
Perva oblika.
Sem spadajo glagoli, ki privzemejo k glagolnemu deblu v nedoločivniku — ti in v sedanjem času — em. Treba je tu šest razdelov razločiti:
Pervi razdel. Sem gredo glagoli, kterim se deblo na d ali t konča. Pred nedoločivnim nastavkom — ti in namenivnim — t se ta soglasnika vselej v s spreminjata, p.
bred —	bredem	bresti (mesto bredti)
bod —	bodem	bosti ( „ bodti)
god —	godem	gosti ( „ godti)'
bled —	bledem	blesti ( „ bledti)
plet —	pletem	plesti ( „ pletti)
cvet —	cvetem	cvesti ( „ cvetti) itd.
Drugi razdel. Sem spadajo glagoli z deblovim koncom 8 ali z. Pred t se semtertje z v s spreminja, p.
tresem	tresti
rasem	rasti
pasem	pasti
grizem	grizti ali gristi
ležem	lezti ali lesti
molzem	molzti, mlezti ali mlesti
i. t. d.
Tretji razdel. V ti razdel se štejejo glagoli z deblovim koncom b ali p. Pred nedoločivnim nastavkom — ti se blagoglasja delj s vrine, p.
greb —	grebem	grebsti (mesto grebti)
zeb —	zebem	zebsti ( „ zebti)
dolb —	dolbem	dolbsti ( „ dolbti)
skub —	skubem	skubsti ( „ skubti)
tep —	tepem	tepsti ( „ tepti)
sop —	sopem	sopsti ( „ sopti)
	i. t. d.	
tre s — ras — pas — griz — lez — molz —
Četerti razdel. Sem spadajo glagoli s koncom g ali k. V ne-določivniku spreminjajo gt in kt v č in v sedanjem času kakor tudi v terpivnem priložaji g v ž in k v č, p.
streg —	strežem	streči (mesto stregti)		
strig —	strižem	striči (	n	strigti)
seg —	sežem	seči (	n	segti)
vpreg —•	vprežem	vpreči (	n	vpregti)
rek —	rečem	reči (	n	rek ti)
pek —	pečem	peči (	n	pekti)
sek —	sečem	seči (	n	sekti)
	i. t. d.			
Sem se šteje tudi: morem, (mesto možem od mog—) moči in veržem (od ver g —) vreči. V nedoločivniku se namreč er v re predene.
Peti razdel. Pod ti razdel gredo glagoli z deblovim koncom n ali m, ktera soglasnika se pa v nedoločivniku več ne glasita p.
(čn-)	(čnem)	(četi)
—	začnem	začeti
—	počnem	početi
—	pričnem	pričeti
(Pn)	pnem	peti
—	pripnem	pripeti
žm —	žmem	žmeti ali žeti
mn —	manem	meti
(im-)	—	(jeti)
—	jamem ali jemem	jeti
—	snamem ali snemem	snžti
—	vnamem ali vnemem	vneti
—	vzamem ali vzemem	vzeti
—	zajmem	zajeti
—	primem	prij eti, naKrajnskem
še pravijo primti.
Šesti razdel. Sem spadajo glagoli, kterim se deblo na samoglasnik: a, e, i ali u konča.
1. Glagoli na a jemljejo razun dati, dam in znati, znam v sedanjem času med deblove: glasnike samoglasnik e ali o, p. brati, berem	plati, poljem
prati, perem	zvati, zovem
srati, serjem	stlati, steljem
klati, koljem	sjati, sijem itd.
Sicer se je še treba posebej pomniti:
gnati, ženem stati, stanem djati, denem stati, stojim bati se, bojim se
spati, spim scati, ščim žgati, žgem ali žjem tkati, tčem ali tkam po - slati,—■ sijem.
Glagoli s koncom e dobivajo v sedanjem času pravilno m, p.-^,
7vam	— J____
zreti, zrem žreti, žrem vreti, vrem
Sicer imajo: greti, grejem veti, vejem šteti, štejem plčti, plevem speti, spem ali spejem peti, pojem mleti, meljem
cvreti, cvrem od - preti, — prem za-preti, —prem.
i. t. d.
dreti, derem treti, tarem ali terem mreti, mrem ali merjem tleti, tlim (* • . , skleti, sklim zdeti se, zdim se. i. t. d.
3. Glagoli, kterih deblo se na 1 ali u konča, dobivajo v se-dajnem času pred končnim — m samoglasnik e in pred e soglas-nik j ali v, p.
viti, vijem	čuti, čujem
riti, rijem	ruti, rujem
miti, mijem	sluti, slujem
biti, bijem	suti, sujem
piti, pijem	ob - uti, ob - ujeijr
i. t. d.
Druga oblika.

Pod to obliko spadajo glagoli, kterih deblu se v nedoločivniku — niti (nuti, noti) in v sedanjem času — nem natakne, p. ganiti, ganem ali genem	suniti, sunem
giniti, ginem	migniti, mignem
riniti, rinem	vzdigniti, vzdignem
ziniti, zinem	verzniti, verznem
pihniti, pihnem	viniti, vinem
mahniti, mahnem	šiniti, šinem
minuti, minem
i. t. d.
Kadar se glagoli v to versto prenašajo, je paziti, da se pred koncom — niti, — nem soglasniki b, p in k vselej izpahnejo, p.
4*
ogrebati — ogreniti vtopiti — vtoniti trepati — treniti vklepati — vkleniti
i. t. d.
berskati — bersniti praskati — prasniti stiskati — stisniti kapati — kaniti
Tretja oblika. Sem gred6 glagoli, kt#ri k deblu — eti, po šumečih pa ati, in v sedanjem času — im privzamejo, p.
terpeti, terpim serbeti,"serbim kipeti, kipim velčti, velim germeti, germim sedeti, sedim molčati, molčim klečati, klečim tičati, tičim
želeti, želim žvergoleti, žvergolim hrepeneti, hrepenim živeti, živim cveteti, cvetim medleti, medlim smerdeti, smerdim renčati, renčim slišati, slišim itd.
Semkaj se štejejo tudi glagoli: lioteti, hočem čem, imeti, imam in umeti, umem ali umejem, ki imajo še znamnja perve oblike na sebi.
/
Četer ta oblika.
Glagolom četerte oblike se priveša nedoločivni nastavek, — iti in v sedanjem času — im, p.
kupiti kupim broditi, brodim lupiti, lupim gaziti, gazim rojiti, rojim ploditi, plodim rešiti, rešim soditi, sodim deliti, delim
roditi, rodim roditi, rodim kositi, kosim grešiti, grešim loviti, lovim drobiti, drobim ločiti, ločim voliti, volim / saditi, sadim
t. d.
Opombe.
1. Kadar neprehajavni glagoli tretje oblike v četerto presto pijo, vselej djavno — prehajavni postanejo, p.
sedeti, — saditi	bogateti, — bogatiti
beleti, — beliti	sloneti, — sloniti
i
živeti, — živiti	smerdčti, — smraditi
moleti, — moliti	zveneti, — zvoniti
slabeti, — slabiti	slepeti, — slepiti.
2, Glagoli, ki iz perve oblike v četerto prestopijo, ozke samoglasnike v široke premenijo, in tukaj kako ponavljanje ali daljši terpež kakega djanja kažejo, p. gnati — goniti nesti — nositi lezti — laziti vleči — vlačiti piti — pojiti vezti — voziti
vesti —voditi gnati — goniti grebsti — grabiti vreti — variti mreti — moriti iti (vedem) — hoditi
i^d. P e d^Ht i k
Sem gcgdo glagoli, kterfl^^Ku se nedoločivra nastavek — ati in v sedanjem času — am natakne, p.
delati, delam	tergati, tergam
plezati, plezam
marati, maram plavati, plavam
t. d.
križati, križam
Opombe.
1. Po ustničnih soglasnikih sledi v sedanjem času večidel Ijem mesto ant, p.
dremati, dremljem (—am) jemati, jemljem (—am) gibati, gibljem (—am) kopati, kopij em (—am) klepati, klepljem (■—am) sipati, sipljem (—am)
tipati, tipljem (■—am) zibati zibljem (—am) škripati, škripljem (—am) kapati, kapljem (—am) zobati, zobljem (—am) ščipati, sčipljem (—am)
i. t. d.
2. Pri druzih glagolih te oblike nastopuje em mesto am; tedaj se morajo pa deblovi končni d v j, h v š, k in t v č spremeniti, p.
§>eketati, bekečem (—am) blisketati, bliskečem (—am) gogotati, gogočem (—am) meketati, inekečem (—am) ropotati, ropočem (—am) mikati, mičem (—am)
resketati, reskečem (-am) phati, pšem ali pham skakati, skačem šetati se, sečem se (—am) tikati, tičem (—am) porjati, porjem (—am)
sukati, sučem (—am) smukati, smučem (—am) hohotati, hohočem (— am)
glodati, glojem (—am) kihati, kišem (—am) pihati, pišem (—am) i. t."d.
Orati ima orjem in varvati, varvam varovati, varujem; je pa v 6. obliki.
3. Nekoliko glagolov te oblike nima — am ampak le — em in spreminja pred — eni v sedanjem času z in g v ž, s v š, c in t v c in sk v šč, p.
kazati, kažem rezati, režem lizati, ližem mazati, mažem vezati, vežem brisati, brišem tesati, tešem pisati, pišem
pis
A
t. d.
česati, češem iskati, iščem
piskati, piščem in piskam klesati, plešem ;ati, lažem irgati, steržem 4 letati, mečem ali mečljem klicati, kličem
Opombe.
1. Pogosto se najdejo glagoli iz kake druge oblike v peto prenešeni in tu kako ponavljanje ali daljši terpež djanja pomenjajo. Godi se tona več načinov. Sploh naj se pa tole pomni:
a) Mesto odverženih zlogov se dostavlja ati, am. Večkrat je treba tudi samoglasnik premeniti, ki pred poslednjim deblovim soglasnikom stoji, kakor tudi ti soglasnik, p.
sesti, sedem — sedati	grebsti, grebeni — ogrebati
pasti, padem — padati	bosti, bodem — (z) badati
tepsti, tepem — (pre) tepati, cvesti, cvetem — (o) cvetati točiti, točim — (na) takati vložiti, vložim — vlagati počiti, počim — pokati	terčiti, terčim — terkati
močiti, močim — (na) makati pičiti, pičim — pikati seči, sežem — segati	močim, morem (mogel) — (z) magati
leči, ležem — legati	dahniti, dahnem — dihati
vtakniti, vtaknem — vtikati vmakniti, vmaknem — vmikati ~b*) Pogosto se med deblove soglasnike i vtika, p. žreti, žrem — (po) žirati	mreti, mrem, — (v) mirati
cvreti — cvrem — (o) cvirati prati, perem — (s) pirati žgati, žgem — (za) žigati	speti, spem — sipati
zavreti, zavrem — zavirati	odpreti, odprem — odpirati
poslati, pošljem — pošiljati	stlati, steljem — (na) stiljati
razgerniti, razgernem — razgrinjati kleti, kolnem — (pre) klinjati
i. t. d.
Začeti, začnem ima začenjati, napeti, napnem — napenjati itd. c) Mnogokrat se priveša vati, vam, p. liti, lijem — (na) livati mijem, mijem — (o) mivati peti, pojem — (o) pevati umeti, urnem — ume vat i kriti, krijem — (s) krivati stati, stojim — (po) stavati
šiti, šijem — šivati vžiti, vžijem — vživati počiti, počijem — počivati deti, denem — devati
poznati, poznam — poznavati greti, grejem — (o) grevati obuti, obujem ■— obuvati zdeti se — dozdevati se i. t. d.
Mesto vati, vam se ptfgosto dostavlja jati, jam, p. viti, vijem — (na) vijati	biti, bijem — pobijati
vstati, vstanem — vstajati* zginiti, zginem — zginjati dati, dam — dajati	streliti, strelim — streljati
i. t. d.
Veliko ponavljavnih glagolov te oblike je iz četerte prenesenih. Za pismeni j, 8, c, Ž, š, e ali za spremenjenimi soglasniki stoji a namest j a, p.
saditi — (na) sajati goditi — (po) gajati kaditi — (za) kajati pojiti — (na) pajati hoditi — (po) hajati kloniti — (v) klanjati streliti — streljati oživiti — oživljati graditi — (o) grajati skusiti — skušati
vdariti — vdaijati nuditi — ponujati ozdraviti — ozdravljati staviti — stavljati zgubiti — zgubljati valiti — valjati nositi — (za) našati voziti — (za) važati ponoviti ■— ponavljati i. t. d.
2. Nahajajo se tudi glagoli podaljšane pete oblike na avati, avam. Ti glagoli delajo prehod v šesto obliko, p.
prekopavati, prekopavam prekopovati, prekopujem ogledavati, ogledavam ogledovati, ogledujem zdihavati, zdihavam zdihovati, zdihujem itd.
prekopati, prekopam ogledati, ogledam zdihati, zdiham
3. Glagoli pete oblike se lahko pomanjšujejo, ako deblu Ijati, Ijam, — kati, kam, — kovati, kovani,—ncati, ucain pridamo, $
ajati — ajkati pohajati — pohajkovati gledati — gledkati skakati — skakljati škerbati — ikerbljati poležati — poležkovati
spati — spančkati stopiti — stopkati objemati — objimčkati rezati — rezljati cureti — curljati postopati — postopkovati.
Šesta oblika. Sem gredo glagoli, pri kterih se nedoločivni nastavek — ovati (pri ozkih soglasnikih evati) v sedanjem času pa — ujem k jleblu dostavlja, p.
imenovati, imenujem gostovati, gostujem gospodovati, gospodujem praznovati, praznujem natolcovati, natolcujem zapeljevati, zapeljujem
kraljevati, kraljujem sledovati, sledujem t stanovati, stanujem J^jJvzdigovati, vzdigujem ' vračevati, vračujem plačevati, plačujem.
Glagoli te oblike se izobražujejo iz druzih že izobraženih delov govora, p.
gospod — gospodovati	skakati — (po) skakovati
ime — imenovati	priporočiti — priporočevati
kralj — kraljevati	vračati — vračevati
žal — žalovati	peljati — (pre) peljevati
prazen — praznovati	deržati — (za) derževati
nič — zaničevati	oznaniti — oznanovati itd.
II. Dovcrscvanjc djanja.
§. 60. Djanje si moremo ali nedoveršeno, ki se ravno godi, ali pa doveršeno misliti. Zatorej razločujemo glagole I. nedover-šivne in II. doveršivne.
I.	Nedoveršivni glagoli. Glagoli nedoveršivni nam kažejo djanje nedoveršeno, t. j. djanje, ki se ravno, če tudi le en hip časa, godi ali verši, brez da bi se na njegovo doveršenje gledalo. S timi glagoli se odgovarja na vprašanje: kaj delašf kaj se godi? p. dvigam, vstajam, spim, padam, delam itd.
Posebno pleme tih glagolov so tako imenovani ponavljavni glagoli ali glagoli večkratnega djanja in kažejo, da se kako djanje večkrat ponavlja, p. skakam, poklekujem, posedam, prepisujem itd.
II.	Dover Šivni glagoli. Doveršivni glagoli so tisti, ki doveršenje ali dokončanje kakega djanja pomenjajo, p. zaspim, umerjam, jpadem, storim, kupim itd.
Semkej spadajo tudi glagoli enokratnega djanja, ki začetek in ob enem tudi konec kakega djanja pomenjajo, p. dregnem, sitnem, kriknem, smuknem, šverknem, vtaknem itd.
Tu sledi nekoliko nedoveršivnih glagolov in glagolov eno-kratnega in večkratnega djanja:
ječim	jeknem	jekam
brenčim	brenknem	brenkam
derčim	derknem	derkam
klečim	pokleknem	poklekam
bežim	begnem	begam
vreščim	vrisknem	vriskam
smučim	smuknem	smukam
tičim	vtaknem	vtikam
	i. t. d.	
Znamnja nedoveršivnih in doveršivnih glagolov.
§. 61. Spoznati, ali je kak	glagol doveršiven ali nedoveršiven naj se sledeče pomni:
1.	Glagoli perve oblike so	sploh nedoveršivni. Doveršivni so samo:
dati, dam	reči, rečem
djati, denem	sesti, sedem
leči, ležem	seči, sežem
pasti, padem	vreči, veržem.
Zvun tih so tudi doveršivni vsi s predlogi sostavljeni, p.
poslati, pošljem	obuti, obujem
vžiti, vžijem	vstati, vstanem
počiti, počijem	vkrasti, vkradem
vrniti, vmijem	vzeti, vzamem
snesti, snem	sneti, snamem
oteti, otmem	prijeti, primem
napeti, napnem	zajeti, zajmem
začeti, začnem	vmreti, vmerjem
i.	t. d.
2.	Glagoli druge oblike so	doveršivni, p.
vtoniti, vtonem	prasniti, prasnem
treniti, trenem	kerniti, kernem
bersniti, bersnem	kerhniti, kerhnem
kavsniti, kavsnem	nagniti, nagnem
mahniti, mahnem	suniti, sunem
i.	t. d.
Nedoveršivni so semtertje sam6: sahniti, sahnem " veniti.
venem
gasniti, gasnem dergniti, dergnem.
3. Glagoli tretje oblike so sploh nedoveršivni, le sostavljeni s predlogi so doveršivni, p.
germeti, germim veleti, velim doneti, donim hrepeneti, hrepenim žgoleti, žgolim
preterpeti, preterpim ocveteti, ocvetim zadoneti, zadonim obledeti, obledim
i. t. d.
t. d.
terpeti, terpim merzeti, merzim trohneti, trohnim verteti, vertim šumeti, šumim
poveleti, povelim strohneti, strohnim pošumeti, pošumim omladeti, omladim
4. Glagoli četerte oblike so sploh nedoveršivni. so vendar s predlogi sostavljeni in sledeči.
Doveršivni
pustiti, pustim storiti, storim rešiti, rešim lučiti, lučim skočiti, skočim spremiti, spremim streliti, strelim vdariti, vdarim shraniti, shranim strvariti, stvarim
i. t. d.
z malo
počiti, počim terčiti, terčim kupiti, kupim pičiti, pičim butiti, butim ropiti, ropim telebiti, telebim grešiti, grešim lotiti se, lotim se spriditi, spridim
izjemami nedoveršivni. s predlogi sostavljenih.
5.	Glagoli pete oblike so Mnogo jih ostane nedoveršivnih še clo Doveršivnim gre vender prištevati:
plačati, plačam	nehati, jenjati, neham, jenjam
venčati, venčam	srečati, srečam
končati, končam	prodati, prodam.
6.	Glagoli šeste oblike so nedoveršivni in ostanejo tudi predlogi sostavljeni sploh nedoveršivni, p.
povzdigovati, povzdigujem	odvračevati, odvračujem
popotovati, popotujem	priporočevati, priporočujem
i. t. d.
Sploh velja tole: , Če je glagol nedoveršiven, postane doveršiven, ako ga v iz-»virhejr obliki s predlogom sostavimo, če v VI. obliko ne spada, p. omiti, omijem	liti — preliti, prelij em
hvaliti,—pohvaliti, pohvalim igrati — zaigrati, zaigram delati -—^ precf&lati, predelam	i- t. d.
Ako je-pa glagol doveršiven, ostane tudi s predlogom so-stavljeii doveršiven, p.
'stopiti — prestopiti, prestopim plačati — poplačati, poplačam verniti — poverniti, povernem nehati — prenehati, preneham
■i. t. d.
Povralivni glagoli.
§. 62. Povračivni glagoli, kakor smo že rekli, se zlagajo s povračivnim zaimenom se, ki nam za vse osebe služi, p. bijem se, biješ se, bije se, bijeva se, bijeta se oc. bijemo se, bijete se, bijejo se. .Upotrebuje se pa:
1.	Kader se vzajemno (sprotno) djanje zaznamuje, p. biti se, bratiti se, posvetovati se, braniti se, pravclati se, shajati se, stekati se itd.
2.	Kader se djanje na delajoči osebek nazaj povrača, p. miti se, kopati, se, vrezati se itd.
3.	Kader delajoči osebek pri večej svojej djavnosti sam predmet postane. Sploh jih tedaj sostavljamo s predlogi do —, na — pre — in druzimi, p. najesti se, napiti se, nasedeti se, nažreti se, domisliti se, prehoditi se.
4.	Nekteri tih glagolov brez povračivnega se nikdar niso v rabi; imenujemo jih srednje, p. čuditi se, bati se, radovati se, pri-lizevati se, goditi se, smejati se, nadjati se.
Mnogi djavni glagoli, če se jim se privesi, spreminejo svoj pomen ali postanejo terpivni, p.
zlob iti	zlobiti se
vtopiti	Vtopiti se
vtruditi	vtruditi se
kaditi;	kaditi se
čutiti	čutiti se
imeti	imeti se
klicati	klicati se
zvati	zvati se
imenovati	imenovati se
motiti	motiti se
vbiti		vbiti se
nameniti		nameniti se
učiti		učiti se
zbuditi		zbuditi se
verniti		verniti se
plašiti		plašiti
ozdraviti		ozdraviti se
tresti		tresti se
tergati		tergati se
kaliti		kaliti se
strašiti		strašiti se
peljati		peljati se
voziti		voziti se
vpehati		vpehati se
i. t. d.
Nekoliko povračivnih jemlje mesto se rajši si, p. prizadjati si, — prizadevati si, upati si ali se, igrati se ali si.
V	terpivnem priložaji in v glagolnem imenu gre se vselej izpuščati, p. peljati se — peljan — peljanje ; bliskati se — bliskanje, čuditi se — čudenje.
Doba, število in oseba glagolov.
§. 63. Doba ali zaloga glagolov je trojna: djavna, terpivna in bivna.
V	djavnej dobi je glagol, kader kaže, da oseba ali stvar kaj dela ali stori, p. Brat piše, sestra bere, otroci igrajo.
V	terpivnej dobi je glagol, kader pov6, da oseba ali stvar kaj terpi, p. Sovražnik je premagan. Hudobni otroci se kaznujejo.
V	bivnej dobi stoji glagol, kader pove, v kterem stanu se oseba ali stvar nahaja in nič kaj ne dela ali terpi, p. Spomladi se vse veseli. Drevje zeleni in cveti.
Število glagolov je trojno kakor tudi oseba.
Časi glagolov.
§. 64. Čas je v slovenščini prav za prav trojen, namreč:
1. sedanji, kteri nam kaže, da se ravno sedaj kaj godi ali verši. Ker pa doveršivni glagoli že doveršeno ali dokončano djanje zaznamujejo, se mora, kader se od djanja v terpeži, ali v oponavljanji ali od nedoveršenega djanja govori, samo z nedo-veršivnimi glagoli govoriti, p. voda pada; postava zapoveduje; riba plava; novice naznanjajo; bukve obsegajo itd.
2.	pretekli, kteri kaže, da se je nekaj že godilo ali zgodilo; zatorej izobražujemo pretekli čas sploh z doveršivnimi glagoli. — Nedoveršivni glagoli v preteklem času ne nadomestujejo le tako imenovanega polpreteklega časa nemških glagolov, ampak še bolj razločno terpež ali oponavljanje djanja kažejo, k. Ko sem po vertiču liodil, je v cerkvi k molitvi zazvonilo. Kamenje pet sekund padal, predenj je padel.
3.	prihodnji, ki kaže, da se bo nekaj šele godilo ali zgodilo, p. bom delal, se bomo sprehajali.
Doveršivni glagoli sedanjega časa se rabijo v povestih tudi za pretekli in prihodnji čas, p. Peter vstane, vzdigne svoj glas in reče oc. Dans se v mesto podam. Ce hočeš, pa sedem. Moram počakati, da list spiše. Ce te je volja, mu pa povem.
Razun preteklega imamo tudi predpretekli čas, ki nam kaže, da je bilo djanje že končano, predenj se je drugo začelo, p. Ko se je bilo sonce nagnilo, je hladen veter pripihal. Komej sem bil na vejo stopil, se je bila odčesnila.
V predpreteklem času se zamorejo samo doveršivni glagoli rabiti.
Hakloni glagolov.
§. 65. Glagol nam na več načinov povedati more, kako se kaj godi; zato imamo sledeče načine ali naklone.
1.	Ce glagol naravnost ali določno pove, kako se kaj dela ali godi, stoji v znanivnem ali določivnem naklonu (določivniku), p. Človek obrača, Bog oberne.
2.	Če glagol pove, da se kaj pod kakim pogojem dela ali godi, stoji v pogojivnem naklonu ali pogojivniku, p. Ko bi vedli in spoznali, kaj je čas in kako hiti, bi vse drugači obračali njega minljive dni.
3.	Ce glagol željo na znanje daje, da se naj kaj zgodi, stoji v Selivnem naklonu ali želivniku, p. Naj bi nam bilo dano, vselej srečno Živeti!
4.	Če glagol kaj veli, opominja itd., stoji v velivnem naklonu ali velivniku, p. Delaj ali pa stradaj.
5.	Če glagol ne pove osebe, stoji v nedoločivnem naklonu ali nedoloČivniku, p. Delati je treba. Posnemati je ložej kakor kaj na novo iznajti.
6.	Ce glagol kak namen naznanuje, stoji v namenivnem naklonu ali namenivniku, p. Idi delat, igrat itd.
7.	Če se glagol verh znanitve časa tudi podobe in lastnosti priloga vdeleži, se mu v tem naklonu pravi deležje ali priložaj, p. cveteče drevje; izobraženo ljudstvo; gnjilo sadje.
8.	če glagol v podobi narečja stan osebe ali stvari kaže, stoji v narečnem nalclonu ali narečaji, p. Kleče odpuščanja prositi.
9.	Če glagol v podobi samostavnega imena tudi terpež djanja kaže, mu pravimo glagolno ime, p. pohajkovanje, odpuščanje, pitje, vnetje.
III. Izobraževanje časov in naklonov.
§. 66. Sedanji čas in nedoločivni naklon sta tako rekoč korena, iz kterili se vsi drugi časi in nakloni glagolov izpeljujejo ali izobražujejo.
I. Sedanji čas. V sedanjem času izhajajo vsi slovenski glagoli, razun „bom" z svojimi sostavami (dobom, prebom, znebom se) na — ani, — eni ali — im. Lice pregibanja v sedanjem času je tole:
Enojno.
—	em
—	eš
—	e Dvojno.
—	eva žensk. — eve
—	eta in — ete
—	eta sredn. — ete Množno število.
—	emo
—	ete
—	ejo (— 6) Opombe.
1.	Glagol sem (sim) se v sedanjem času takole pregiblje:
Enojno.	Dvojno. Množno število,
mesto	mesto	mesto
1.	sem, sim (jes-m)	sva žensk, sve *) (jes-va, ve) smo (jes-mo)
2.	si (jes-i)	sta in ste (jes-ta, te) ste (jes-te)
3.	je (jes-t)	sta sredn. ste (jes-ta, te( so (jes-at).
2.	Nekteri glagoli perve oblike, kteri v sedanjem času edem v eni okraj šuj ejo, v	3. množnej osebi spet d prijemljejo, pred t
1.	— am
2.	— aš
3.	— a
1.	— ava žensk. —ave
2.	— ata in — ate
3.	— ata sredn. — ate
1.	— amo
2.	— ate
3.	— ajo
m
š
—	iva žensk. — ive
—	ita in — ite
—	ita sredn. — ite
—	imo
—	ite
—	ijo (— e).
*) Semtertje je slišati: srna, ž. in sr. sme.
ga pa v s spreminjajo. Taki so sledeči: grem (mesto gredem), jem (jedem), dam (dadem) in vem (vedem) v vsih sostavah: povem, snem, podam itd. — Ravno to velja tudi od pomožnega bom (mesto bodem). Pregibljejo se torej takole:
Enojno.	Množno.	Množno število,
grem, greš, gre, greva, gresta, gresta — e gremo,greste,gredo(grej o) dam, d&š, dA dava, dasta, dasta — e damo, daste, dado (dajo) jem, ješ, je jeva, jesta, jesta — e jemo, jeste, jedo (jejo) vem, veš, ve veva, vesta, vesta — e vemo, veste, vedo (vejo) bom, boš, b6 bova, bosta, bosta — e bomo, boste, bodo (bojo).
3.	Glagoli perve oblike jemljejo v 3. množnej osebi večidel zategnjen o mesto ejo. Verh tega morajo tisti, ki se na—cein dokončavajo, c pred o spet v pervotni k spremeniti, p. tresem — treso, rečem — reko, pečem — peko itd.
4.	Tretjo množno osebo okrajšujejo v e posebno glagoli, ki se na — i m dokončujejo, p. učim — uče, zgubim — zgube, živim — žive; vendar tudi ljubim — ljube, vidim, vide itd.*)
Iz sedanjega časa se izpeljujejo:
1. velivni naklon, če se končnice — am v — aj, — em v ej, — em in — im v —i spremenijo, p. delam — delaj, jem — jej, povem — povej, pasem — pasi, ljubim — ljubi itd.
Glagoli s koncom — jem ali — jim, samo cm in im od-veržejo, p. sejem — sej, gospodujem —gospoduj, stojim — stoj itd. Tisti glagoli na — jim pa, ki se v nedoločivniku na —iti končajo, k j še i pridevajo, p. tajim — taji, dojim — doji itd.
Lice pregibanja v velivniku je torej tole: Enojno.
1.	_ aj	— ej (ij, oj, uj)	— i
2.	_ aj _ ej — i
3. — aj	— ej	— i
Dvojno.
1.	— ajva, e	— ejva, e	— iva, e
2.	— ajta,e	— ejta, e	— ita, e
3.
Množno število.
1.	— ajmo	— ejmo	— imo
2.	— ajte	— ejte	— ite
3.	—	_	_
*) Na Štajerskem je semtertje navada, posebno tedaj, kader si dva j poredoma sledita, druzega v d spreminjati, p. oznanujedo, vojskujedo itd.
Opombe.
a)	Za tretjo osebo se pogosto zadevna 3. oseba želivnega naklona jemlje, p. naj plača, naj plačata, naj plačajo; naj seje, naj sejeta itd.
b)	Glagoli perve oblike na — čem in žein spreminjajo č v c in ž v z, p. rečem — reci, pečem ~ pec{f slečem — sleci strižem — strizi, sežem — sezi itd.
c)	Glagoli perve oblike na mem, ki v sedanjem času a spri-jemljejo, ga spreminjajo večidel v e, p. vzamem — vzemi, snamem — snemi, žanjem — ženji itd. Tako tudi staknem — stekni, ganem — geni ali gani itd.
d)	Pri glagolih tretje in četerte oblike prestopuje naglas na predposlednji zlog, p. molčim — molči, živim — živi, kropim — kropi itd.
e)	Nepravilno delajo velivni naklon: sem — bodi z vsimi sostavami (dobim — dobodi etc.) imam — imej, vem — vedi, grem — idi, lažem — lagaj, liočem ali čem — hoti, vmerjem — umri, pomorem — pomozi. p. Pornozi Bog! Vari se zapeljivega sveta.
f)	Glagoli pete oblike, ki imajo stanoviten ndglas na deblu in izhajajo v sedanjem času na — vam, pa so tudi v šestej obliki s polglasnim u pred — jem v sedanjem času navadni, izpeljujejo velivni naklon raji iz pete oblike, p. ver-vam in verujem — vervaj pa tudi veruj; vdrvam in varujem — varvaj, pa tudi varuj in vari. Ti zadnji velivnik pa izvira iz četerte oblike, ki je v sostavi s-variti, s-vari, vari še sploh navadna; tako tudi škodi iz 4. oblike škoditi, škodvaj iz 5. škodvam in Škoduj iz 6. škodujem.
2. priložaj sedanjega časa, če tretjej množnej osebi c prive-simo, p. delajo — delajoč, vidijo — vidijoč itd.
Glagolom, ki v pregibanji ejo v (i in ijo v e okrajšujejo se č k okrajšanemu koncu prideva, p. tresd — tresdč, peko — pekoč, stoje — stoječ, vro — vroč itd.
Glagoli 6. oblike, ki nimajo sicer okrajšbe v navadi, vendar svoj priložaj iz nje izpeljujejo, p. posvečujoč, pričujoč itd. ne pa posvečujejo^, pričujej6č.
Opombe.
a) Nekteri glagoli se v 3. množnej osebi sedanjega časa scer na 6 dokončujejo, imajo v sedanjem priložaji vendar le eč, p. žgo — žgeč, bodo — bodeč, cveto — cveteč, dero — de,reč in še nekaj druzih.
i) Rečem imA v sedanjem priložaji rekoč, ki se samo kot pri-
rečje rabi in morem — mogoč. Sicer doveršivni glagoli nimajo sedanjega priložaja.
Nedoločivni naklon.
Kakor smo že vidili, se v nedoločivnem naklonu vsi glagoli na — ti dokončujejo, ki se na več načinov z glagolnim deblom veže. Iz tega naklona se izpeljujejo:
1.	namenivni naklon, če se zadnji i odverže in se rabi kakor v latinščini za glagoli, ki premikanje iz mesta v mesto znamenu-jejo, p. grem molit; poj dumo delat; se peljem klasje pobirat.
2.	narečni naklon ali narečaj preverže pri glagolih pete in šeste oblike — ti v — je, p. delati — delaje, igrati — igraje, gospodovati — gospodovaje itd.
Pri vsih družili glagolih se —em ali —im v e spreminja, p. stati, stojim — stoje; molčati, molčim — molče; grem — grede; sedim — sede; klečati, klečim — kleče.
Doveršivni glagoli vendar nimajo narečaja.
3.	pervi pretekli priložaj djavne dobe, če se nedoločivna končnica —ti v 1 preverže, p. pisati — pisal, rediti — redil, želeti — želel, nagniti — nagnil, kraljevati — kraljeval itd.
Glagoli perve oblike jemljejo verh tega, če se jim deblo na soglasnik konča, pred 1 za moški spol premakljivi e k sebi, p. pasti — pasel, pasla, paslo; rasti — rasel, sla, o itd.
Vsi glagoli perve oblike, ki v nedoločivniku deblovi d in t v s ali z v s spreminjajo, morajo d, t in z spet nazaj dobiti, p. padem, pasti — padel, dla o; pletem, plesti — pletel, tla, o; ležem, lesti — lezel, zla, o itd. — Veliko Slovencov pa v tej obliki preteklega priložaja d in t izpahuje, p. ped, pola, palo; plel, plela, plelo itd.
Ravno tako dobivajo glagoli te oblike 4. razdela spet deblovi K in k, p. streg — strežem, streči — stregel, gla, o; rek — rečem, reči — rekel, kla, o; pek — pečem, peči — pekel, kla, o itd. — Glagoli 3. razdela pa s, ki se nedoločivniku blagoglasja delj vriva, spet odveržejo, p. tepem, tepsti — tepel, pla, o; dolbem, dolbsti — dolbel, bla, o itd.
Popolnoma neredno dela ti priložaj glagol iti z vsimi sosta-vami, ter ima Šel, šla, Šlo.
S pomočjo tega priložaja se izobražujejo: a) pretekli Čas, ako se temu priložaju pomožni glagol sem, si, je oc. predpostavi, p. sem, si oc. delal, vidil, terpel, a, o itd.
5
Prostominuli čas se je v novoslovenščini že zgubil; samo 2. množna oseba je semtertje še slišati, toda le v pomenu sedanjega časa, p. delaste, kazaste, zgubiste itd. — Ravno tako je že zginil stari nedoveršivnik (imperfect). *)
b)	-predpretekli čas, ako se te temu priložaju sem, si, je bil, a, o itd. predpostavi, p. sem bil, a, o stavil a, o; plačal a, o itd.
c)	priliodni čas, ako se temu priložaju bom, boš, bo oc. predpostavi, p. bom, boš, bo oc. delal, vidil, terpel, a, o itd.
*) Kakor g. Muršec v svojej slovnici str. 35 piše, pregiblje:
1.	beh (bih)
2.	bž 3. be
1.	behova
2.	besta
3.	besta
1.	besve
2.	beste
3.	beste
-o
bejah
bejaše
bejaše
bejahova bejahota bejahota
bejasve bejaste bejaste
gdegde bi še popolnoma
. bisim (bih) bisi bi
bisva	na
•"S
bista bista
bisve biste biste
/
1.	behomo	bejahomo	bismo	~
2.	beste	**	bejaste	biste
3.	beho (beše)	bejaho	biso.
Staroslovenslii prostominuli čas in nedoveršivnik sta se z malo premenami
pri vsih druzih Jugoslavenih ohranila in se blizo takole izobražujeta:
Prostominuli čas se dela, Če se nedoločivna končnica -ti za 1. enojno osebo v h spremeni; za 2. in 3. se samo nedoločivni -ti odpahne; za 1. množno se stavi smo, za 2. ste in za 3. še. Ako se pa deblo na soglasnik končA, se v enojnem številu: oh, e, e in v množnem osmo, oste, ose priveša, p. pročitah, p>-očita, pročita — pročitasmo, pročitaste, pročitaše; greboh, grehe, grebe, — grebosmo greboste, greboše.
Če se pa deblo na kak premenljiv soglasnik d, t, z, g ali k končž, je treba na sedanji čas obzir jemati; verh tega se morata g in k v 2. in 3-enojnej osebi v 2 in J spremeniti, p. pekoh, peče, peče — pekosmo, pekoste, pekoše; mogoh, može, može — mogosmo itd.
Dvojno število so razun Slovencov vsi dragi Slavjani zgubili; končnice za taisto bi bile: sva, sve; sta, ste; sta, ste; p. pročitasva, sve; — sta, ste; sta, ste itd.
Nedoveršivnik dobiva za 1. osebo ah, za 2. in 3. ase, v množnem številu za 1. asmo, za 2. aste in za 3. ahu, p. čitah, čitaše, čitaše — čitasmo, či-taste, čitahu.
Glagoli na eti in iti s končnim d, t m l imajo končnice: jah, jase, j asmo itd.: vidjah, vidjaše.
Dvojno število nedoveršivnika ima ravno tiste končnice kakor prostominuli čas, p. čitasva, čitasta, čitasta itd.
Doversivni glagoli, kteri pomenjajo premikanje iz mesta v mesto, imajo s predlogom po v podobi sedanjega časa kakor bom prihodnji pomen: pojdem, poletim, pobežim, poležem, ponesem, popeljem, potečem, poženem, podivjam, pojez-dim,porečem itd. — Od tod izpeljan velivnik: pojdi, poženi itd. ima pa pomen'sedanjega časa.
Vendar imajo, kakor bomo poznej vidili, tudi drugi doversivni glagoli v podobi sedanjega časa prihodnji pomen.
d)	pogojivni naklon ali pogojivnik, alco se temu priložaju ne-sklanjljiva besedica bi*) ali bi, bil, a, o predpostavi, p. bi delal, a, o; bi bil, a, o nagnil, a, o itd. **)
e)	želivni naklon ali želivnik, ako se gori razloženim časom in naklonom naj ali nej predpostavi. Vender je besedica bi tudi želivniku brez besede naj lastna, p. Ko bi zdrav bil!
Iz I. preteklega priložaja se more dalej izobraziti:
f)	drugi pretekli priložaj ali prehojivnik, ako se pri glagolih perve oblike, ki se v pervem preteklem priložaji na premakljivi c pred I končajo, ta končnica v —.ši spreverže, p. vergel — vergsi, rekel ■—- rekši.***)
Pri vsih druzih glagolih se pa končni 1 preteklega priložaja v —vsi spreberne, p. dal — davsi, pil — pivši, nagnil — nagnivsi, terpel — terpevŠi.
g)	terpivuo-pretekli priložaj, ako se pri glagolih perve oblike razun 5. in 6. razdela končaj ■—el v en sprelije; verh tega se mora tudi predstoječi g v ž in k v č spremeniti, p. tepel — tepen, strigel — strižen, rekel — rečen. — Glagoli 5. in 6. razdela te oblike spreminjajo končni 1 v t, samo če se jim deblo na a konča, imajo —an, p. začel — začet, sterl — stert, bil — bit, čul — Čut (pa tudi- čujen), cverl — cvert, grel — gret, spočel — spočet oc. dal — dan, klal — klan, žgal — Žgan.
Glagoli druge oblike spreminjajo končni —il v —jen, p. plunil — plunjen, vtaknil — vtaknjen, sunil — sunjen.
*) V južnih krajih Slovenskega se ta besedica tudi takole pregiblje: bim (bem), bisi, bi; biva, bista, buta; bive, biste, biste; bimo, biste, bijo.
**) V Zilskej dolini na Koroškem in v Istrii se upotrebuje tudi II. pretekli pogojivnik, ki se nareja, ako se preteklemu priložaju: bi sem, bi si, bi je M. predpostavi, p. bi sem rekla, bi ste vidili.
***) Stari priložaj: rek, verg, nes oc. se nikdar vež ne rabi. Vendar priložaj na v s predstojeeim samoglasnikom se je jel semtertje in po vsej pravici spet rabiti: vidiv, biv, delav, stopiv, p. Pred kralja stopiv se je globoko priklonil.
5*
Glagoli tretje oblike spreminjajo sploh —el v —eu, p. mer-zel — merzen, vsedel — vseden, hotel — hoten. — Glagol imeti ima imet in umeti — umet.
Glagoli četerte oblike spreminjajo končni —il v _en, p.
učil — učen, tajil — tajen. Pred priložajnim koncom —en se mora vender vselej glagolom te oblike d v j, g in z v ž, s v s, t v č, in st v šč spremeniti, p. rodil — rojen, vozil — vozen, nosil — nošen, gatil — gačen, kazil — kazen, pustiti — puščen. Za v, b, p in m sledi —ljen, za 1 in r pa—jen, p .postavil — postavljen, zgubil — zgubljen, stopil — stopljen, spremil — spre-rnljen, vdaril — vdarjen, solil — soljen.
Glagoli 5. in 6. oblike pa spreminjajo—al v—an, p .igral — igran, natolcoval — natolcovan itd. Iz terpivnega priložaja se dela:
a)	glagolno ime, če se mu je privesi, p. pit — pitje, igran — igranje, nagnjen — nagnjenje.
b)	vsi časi in nakloni terpivne oblike, p. sem tepen — sem bil tepen — bom tepen — bi bih tepen — naj sem tepen — tepen biti.	m
Pravo izobrazovanje vsih glagolskih delov ali lastnij se najbolj razločno pokaže po razdelitvi glagolov v pet razredov, kterih pervi je deblo brez vezivnega ali izobraznega samoglasnika v ne-določivniku pred končno slovko —ti, v drugem je vezivnik a, v tretjem e, v četertem i in v petem u.
Pervi razred obsega vse glagole 1. oblike in sicer pod tremi razdelki:
a) glagole, kterim je na koncu debla: b, p, z, s, d. t, g ali
k: dolb-em, tep-em, lez-em, nes-em, pad-em, plet-em, seg-el, tek-el itd. Pri teh je glagolska naloga (Verbalthema) s soglasnikom končano deblo, ki se iz njega vsi glagolski deli ali odrodki izpeljujejo, p. velivnik: dolb-i, tep-i, nes-i, pad-i, plet-i, sez-i, tec-i; pretekli priložaj djavni in ter-pivni: dolb-el, dolb-en; tep-el, tep-en; lez- el, pre-lez-en; nes-el, nes-en; seg-el, seS-en; rek-el, reč-en; drugi pretekli priložaj: dolb - ši, tep - ši, lez - Ši, nes - Ši, pad - ši, plet - Ši, seg - ši, rek - Ši itd.
Iz tega se vidi: 1) da so goltniki med vsimi soglasniki naj bolj nagnjeni v spremembo, ker se zmed vsih soglas-nikov pred —e le samo g in k v šumiče in pred —i v si-kavce spreminjata: sežem, sežen, sezi; rečem, rečen, reci itd. Polglasni e pa nima moči, g ali k pred seboj spremeniti,
*YT'	M^s
tedaj: segel, segla, seglo; rekel, rekla itd. — 2) Da se po visokem in globokem e in o v deblu tudi razloček spola razodeva: rekel, pekel, nesel itd. je v moškem visoki, v ženskem pa: rekla, pekla, nesla itd. globoki e; tako tudi: h6del, bodla; mogel, mogla itd. Kar se tudi v 4. obliki, pa nekoliko drugač kaže: hodil, hodila; nosil, nosila itd. glagole, kteri so v sedanjem času n ali 111 pred —eni ohranili ali d pridjali, jih tudi obderžč v velivniku in pre-hojivniku: začnem, začni, začenši; zapnem, zapni, zapenŠi;
' primem, primi, primsi; pridem, pridi, pridši. — V nedolo-£ čivniku in v preteklem djavnem in terpivnem priložaji ni več teh soglasnikov; med Planino in Postojno pa vender Še pravijo primti namesti prijeti.
6) glagole, kterih deblo ima v nedoločivniku pred —ti, e, I ali u in v sedanjem času j pred —eni (t. j. jem) privza-mejo, ti izobražujejo svoje dele takole: nedoločivnik: greti, peti, sati itd.; sedanji čas: grejem, pijem, sujem; velivnik: grej, pij, suj; prehojivnik: grevši, pivši, suvši; terpivni pri-ložaj: gret, pit, sut itd.
Pri družili glagolih, ki imajo vselej eno teh nedoločivniških končnic —ati, —eti ali —iti, se dobi glagolska naloga, če se jim —ti odseka: dela-ti, žele-ti, redi-ti.
Drugi razred zapopada glagole, ki imajo v nedoločivniku a pred —ti in njih glagolska naloga je: dela-, kaza-, molča- itd. Ta privzame na koncu za pretečen priložaj —I, za prehojivnik —vsi in za terpivni priložaj —n; delal, kazal, molčal; delavŠi, kazavši, molčavši; delan, kazan, za-molčan. Velivnik dobiva vselej i, tukaj pa, kadar a tudi v sedanjem času ostane, v j spre-minjen i za seboj : delaj, igraj itd. Če pa v sedanjem časn a odpade: kažem, molčim itd. dobi velivnik i namesti tega —eni ali —im: kaži, molči itd., narečaj pa tistih, ki imajo v sedanjem času e, k glagolskej nalogi —je natakne: kazaje, namesti —im pa —e, molče, kleče itd.
Tretji razred naznanuje e pred — ti v nedoločivniku: boleti, žele-ti, germe-ti itd. Ti glagoli dobivajo k svojej nalogi v preteklem priložaji —I, v terpivnem — n in v prehojivniku —vši: bolel, Želel, germel; bolen, želen, germen; bolevši, želevši, germevši itd. Le samo v sedanjem času in v velivniku imajo končni i namesti e glagolske naloge: bolim, želim, germim; boli, želi, germi itd. narečaj : bole, žele, gprme itd.
Glagoli toga razreda, kteri v sedanjem času nimajo —im: ime-ti, imam; ume-ti, urnem ali umejem; smeti, smem imajo po pri-ličnosti glagolov 2. razreda v velivniku: imej, umej, smej in v narečaji: imeje, umeje, smeje.
Četerti razred ima glagolsko nalogo s koncom i: svari-ti, mahni-ti, sadi-ti, vozi-ti, nosi-ti, ljubi-ti itd. Vsi ti glagoli imajo v velivniku nespreminjeno glagolsko nalogo, ki se jej v sedanjem času (razun unih 2. oblike) le —ni natakne: svarim, sadim, vozim, nosim, ljubim itd. Glagoli 2. oblike pa v sedanjem času po od-pahnjenem i dobivajo —eni: mahnem, sunem, dregnem itd. — V preteklem priložaji dobivajo vsi glagoli te naloge —1, v pre-hojivniku —vsi in terpivnem priložaji —en. Tukaj pred e se pa i (kakor tudi sicer pred samoglasniki) v j spremeni in j spreminja zadnje spremenljive soglasnike glagolskega debla ter se va — nje vtopi: svarjen, malinjen, saj en, vozen, nošen. To se takole godi: glagolskim nalogam svari, mahni, sadi, vozi^ nosi itd. se —en natakne, tedaj svari-en, mahni-en, hvali-en, sadi-en, vozi-en, nosi-en itd. in ker se to z eno besedo izreče, se i pred —en v j spremeni in vzrokuje premembo predstoječega soglasnika v njemu sorodni glas ter se j v njem vtopi. Zato pravimo soglasnikoma nj in Ij. da sta topljena, ker je j tako ž njima zedinjen, da se v tej zvezi posebej ne izgovarja (kakor za r v: s~varjen, ker se j v r nikoli ne vtopi), ampak le tema soglasnikoma večo meh-koto daje. Za tega voljo ne smem razdeljevati: hval-jen, sun-jen ampak liva-ljen, su-njen itd. Tako je tudi v vsih sumičih: vozen, nošen, očiščen itd. j vtopljen, ki jim v izreki mehkoto daje in ravno zato ga za njimi ne pišemo, ker je ž njimi v edini glas vtopljen in ker imamo šumičem primerjena edina pismena ali čerke, ki jih pa za glasova z iij in Ij naznanjena pogrešamo. — Z vtopljenim j tudi pišemo nektere priloge vdrugej stopnji: veli, viši, nizi itd. namesti: večji, višji, nižji itd.
Tolikanj mogočen je ti v j spremenjeni i, da skorej le sam vse premembe soglasnikov dela in velikrat tudi s, akoravno se ga sam ne pritakne (ker je 1 ali n med njima) vender le v š spreminja: mislim, premišljen, premišljevati; ž njim, ž njo itd.
Soglasnika d in t pa vendar le, ako ravno le pri malo glagolih, ti tolikanj mogočni vezivni i izpahneta in svoj lastni glas ohranita: spriden, spoden, nasiten, gaten itd.
Samoglasnik, kteri glagolovo deblo s končnico —ti veže, se imenuje vezivni samoglasnik ali vezoglasnik. Vezoglasnika a in
e ostajata brez premembe in vse premembe pridejo le od vezo-glasnika i iz tega se vidi:
1.	Da je napčno pisati nesen, skubljen, željen itd., ker glagoli perve oblike nimajo nobenega vezoglasnika; njih glagolska naloga je samo deblo, ki ise nki v terpivnem priložaji —en natika; tedaj je le prav: nesen, skuben itd. in vezoglasnik tretje oblike je e, ki se mu v terpivnem priložaji samo —II natika; tedaj tukaj ne more biti nobene premembe: zelen, solzenje, bolenje, germenje itd.
2.	Da glagolska naloga iz nedoločivnika vzeta pri glagolih druge oblike ima vezoglasnik i in odtod je: mahnil, dvignil in mahnjen, dvignjen itd. Napaka je tedaj v slovenskem pisati: mahnuti, dvignuti itd. ker se mahnjen, dvignjen itd. le od mahniti, dvigniti itd. da izpeljati, ne pa od mahnuti, dvignuti itd.
V Serbskem imajo ti glagoli v nedoločivniku—nuti: minuti, ganuti, taknuti itd.; od tod imajo pa tudi v terpivnem priložaji: minut, ganut, taknut itd. Ker pa nekteriSerbljani tudi pravijo: minjen, ganjen, taknjen, spomenjen itd. se da to, kakor tudi g. Babukič v svojej slovnici uči, le iz slovenskega miniti, ganiti, tahiiti itd. izpeljati.
Nedoločivnik s končnico —tinti se sliši na Kranjskem pa le na Gorenskem in večidel na Koroškem pri enem samem glagolu; ti je: miniti, minem, ki je pa na Dolenskem sploh le v 4. obliki navaden: minuti, minim, kar kaže, da ima svoj n iz debla in svojo korenino v glagolu manem, meti (nekdaj menti) in ne iz druge oblike kakor: ganem, sunem itd. —Na Štajerskem je pogosto nedoločivna končnica —noti v navadi, ki je staroslovenščini najbližja in torej zaslužuje, da bi se je za glagole 2. oblike sploh poprijeli in: minoti, ganoti, dvignoti itd. pisali.
Tem pravilom, ki se posnemajo po razločku vezivnega e in i, šo bili naši predniki zvesteji od nas, ki so govorili in pisali: živ en je in terpenje; ker se življenje in terpljenje, kakor sedaj govorimo, ne more izpeljati od živeti in terpeti, ampak je le prisiljeno iz neprave oblike živiti in terpiti.
Peti razred ima glagolsko nalogo s koncom u, ki se dobi v sedanjem času glagolov s koncom —ujeni, ako se jim končnica —jem odseka: kupu-jem, pla£u-jem, omahu-jem itd. Tukaj se vidi:
1. da se vezoglasnih u (kakor v 4. razredu i v j) v soglasnik v večidel s predstoječim o ali e spreminja, tedaj: kupovati, plačevati, omahovati ali omahdvati itd.; u se tedaj povzdigne v ov, ev ali av, kakar se tudi v velikrat v u spremeuja: ven, vnanji, zunaj; dveri — duri; brevno, burimo — bruno itd. Tako
je iz sanskritske besede uda pri nas voda, kar ravno tisto po-menja. In ie sedaj pravijo na Kranjskem in tudi v Eožji na Koroškem : g rem na udo, je šla po udo, in Udmat (vodomet) se imenuje vas pri Ljubljanici pod nekdanjim slapom.
2.	Da dobi vezoglasnik u v sedanjem času vselej —-jem za seboj: kupujem, plačujem omahujem itd.; tode u je takrat, kadar je naglas na deblu, breznaglasen in se le malo sliši v izreki: varujem, verujem, Škodujem itd. Vezoglasni u, če se tudi v izreki malo sliši, je vender zavolj izpeljave nedoločivnika potreben; tako je iz varujem po povzdigi vezoglasnega u v nedoločivriik varovati ali varvati izpeljan; torej je napčno pisati: varjem, verjem, Škod-jem itd. kar je pravej čistej izreki in zmožnosti izpeljave nedoločivnika in njega odrokov nasproti.
3.	Da vezoglasnemu n stanovitno sledeča slovka —jem je sedanjemu času lastna; torej jo imamo tudi pri nekterih družili glagolih perve in pete oblike: umerjem, žanjem, poljem, zibljem, tipljem itd. in s popolnoma vtopljenim j: kaže/m, pišem, mečem, ropočem itd.
Znanje razdelitve glagolov v razrede dodeluje jasno znanost vsih glagolskih lastnij in zmožnost, se v pisanji glagolov vsih napak ogibati.
Pregibanje glagolov.
§. 67. Glagole tako spreminjati, da se na njih oblika, naklon, čas, število in oseba zaznamva, se pravi jih pregibati ali sprezati.
Vsi glagoli izhajajo v sedanjem času na -—am, —em ali —im; zatorej je nam zadosti trojno lice pregibanja.
Ker se pa sprezanje pomožnega glagola od pregibanja druzih glagolov razločuje, naj tukaj sledi:
I. Pregib pomožnega glagola.
1. Določivni naklon.
Sedanji čas.
Enojno -	Dvojno
1.	sem, sim	sva žensk, sve
2.	si	sta in ste
2. je	sta srednj. ste
Pretekli čas.
Enojno	D v o j n o
1. sem J	sva ) žensk, sve
2- si	bil, a, o sta j £ in ste
3. je j	sta J srednj. ste , so
Množno število smo ste so.
Množno število smo 1
ste i bili, e, a
Prihodnji čas.
Enojno	Dvojno	Množno število
1.	bom (bodem) bova	žensk, bove	bomo
2.	boš	bota, bosta in bote, boste bote, boste
3.	bo	bota, bosta sredn. bote, boste bodo, bojo.
2. Pogojivni naklon. Sedanji ali prihodnji čas.
Enojno	Dvojno	Množno število
1.	bi 1	bi I	bi j
2.	bi bil a, o bi bila, bile	} bili, e,
3.	bi	bi

a
a
Pretekli čas.
Enojno	Dvojno	Množno število
1.	o I bi )	0 | bi 1	=Mbi 1
2.	« bi bil, a, o J bi bila, e .%-)hi bili, e,
3.	2 (bi |	'rS fbi \	2 fbi j
3.	Želivni naklon.
Sedanji čas. naj sem, si, je, sva, sve, smo oc.
Prihodnji čas. naj bom, boš, bo, bova, bota itd.
Pretekli čas. naj sem, si, je oc. bil, a, o oc.
Pogojivno-sedanji čas. naj bi bil, a, o oc.
4.	Velivni naklon.
Enojno	Dvojno	Množno število.
1.	bodi	bodiva ž. bodive	bodimo
2.	bodi	bodita i. bodite	bodite
3.	bodi (naj bo)	bodita (naj bota) sr. bodite	bodite (naj bodo).
5. Priložaj i.
Sedanji priložaj : bijoč, a, e Pretekli „ I.: bil, a, o „ „11.: bivši, a, e
„	„ terpivne dobe samo v sostavah: pre-bit, a, o
Prihodnji „ : bodoč, a e.
6.	Nedoločivnik.
biti.
7.	N a m e n i v n i k.
Manjka.
8. N are čaj. Manjka.
9. Glagolno ime. bitje.
Opombe.
1. V starih bukvah se bere, kakor še zdaj nekoliko Sloven-cov govori: nejsim, nejsi, nej itd. to je ne jesim, ne jesi itd. kakor tudi: nejmam, nejmaŠ itd. iz ne imam, ne imaš itd.; sedaj pa sploh: nisem, nisi, ni, nisva, nista, nismo itd. Ravno tako v preteklem času: nisem bil, nisi bil, a, o itd.; sicer pa ostane ne od pomožnega glagola ločeno, p. ne bom, ne bi, bi ne bil itd.
Ravno tako se pregiblje tudi: prebiti, prebim, prebiš itd. ali pa 'prebom, preboš itd.
II. Pregib družili glagolov. Djavna doba aH zaloga. 1. Določivni naklon.
1.	delam
2.	delaš
3.	dela
Sedanji čas. Enojno nagnem nagneš nagne Dvojno
ljubim
ljubiš
ljubi.
1.	delava, —ave
2.	delata, —ate
3.	delata, —ate
nagneva, ■—eve nagneta, —ete nagneta, —ete M n o ž n o število nagnemo nagnete nagnejo, nagno
ljubiva, — ive ljubita, —ite ljubita, —ite
1.	delamo
2.	delate
3.	delajo
ljubimo ljubite
ljubijo, ljube.
Pretekli čas. Enojno
1.	sem
2.	si
delal, a, o [ nagnil, a, o
/ ljubil, a, o
3. je
1.	sva, sve
2.	sta, ste } delala, e
3.	sta, ste
1.	smo 1
2.	ste 'delali, e, a
3.	so
Dvojno
nagnila, e M n o ž n o število
| nagnili, e, a Predpretekli čas.
Enojno
1.	sem bil, a, o i	j
2.	si bil, a, o ,manjlla /nagnil, a, o
3.	je bil, a, o j	1
Dvojno
1.	sva, sve bila, ej
2.	sta, ste bila, e , manjka . nagnila, e
3.	sta, ste bila, e)	)
Mn ožno število
1.	smo bili, e, al	,
2.	ste bili, e, a \ manjka . nagnili, e, a
3.	so bili, e,a\	1
Prihodnji čas.
Enojno
1.	bom 1
2.	bos j delal, a, o
3.	bo |
1.	bova, el
2.	bosta, e j delala, e
3.	bosta, e |
1.	bomo
2.	boste j delali, e, a
3.	bodo
^nagnil, a, o
Dvojno
/nagnila, e M n n ž n o število
nagnili, e, a
ljubila,
ljubili, e,
manjka
manj ka
njka
j ljubil, a,
/ljubila, e
■ ljubili, e,
2. Pogojivni nakl Sedanji in prihodnji čas. Enojno
I
o n.
1. bi
2- bi \ delal, a, o 'nagnil, a, o 3. bi *	*
| ljubil, a,
Dvojno
1. bi
2- bi [ delala, e	i nagnila, e	| ljubila, e
4. bi |	1	]
Množno število
1. bi j
2- bl > delali, e, a [nagnili, e, a	'ljubili, e, a
3. bi |	1	\
Pretekli čas.
1. bi bil
Enojno
1, a, o j
2. bi bil, a, o delal, a, o nagnil, a, o	ljubil, a, o
o. bi bil, a, o t	'	1
Dvojno
1.	bi bila, e J
2.	bi bila, e delala, e ! nagnila, e	jljubila, o. bi bila, e \ ) )
e
Množno število
1.	bi bili, e, a)	.
2.	bi bili, e, a delali, e, a nagnili, e, a	ljubili, e,' a
3.	bi bili, e, a ]	J	)
3.	Želivni naklon.
Sedanji čas.
naj delam, as, a oc. naj nagnem, eš, e oc. naj ljubim, iš, i oc.
Pretekli čas.
naj sem, si, jeoc. delal, a, o { nagnil, a, o j ljubil, a, o oc.
Prihodnji čas.
naj bom, boš oc. delal, a, o j nagnil, a, o j ljubil, a, o oc.
Pogojivno-sedanji čas. naj bi oc. delal, a, o	j nagnil, a, o j ljubil, a, o oc.
Pogojivni-pretekli čas. naj bi bil, a, o oc. delal, a, o j nagnil, a, o j ljubil, a, o oc.
4.	Velivni naklon.
Enojno
1.	delaj	nagni	ljubi
2.	delaj	nagni	ljubi
3.	delaj (naj dela) nagni (naj nagne)	ljubi (naj ljubi).
Dvojno
1.	delajva, e	nagniva, e	ljubiva, e
2.	delajta, e	nagnita, e	ljubita, e
3.	delajta, e(naj delata) nagnita, e (naj nagneta)	ljubita, e (naj ljubita)
Množno število
1.	delajmo	nagnimo	ljubimo
2.	delajte	nagnite	ljubite
3.	delajte (naj delajo) nagnite (naj nagnejo) ljubite (naj ljubijo).
5. Priložaj i. Sedanji priložaj. delajoč, a, e	manjka	ljubijoč (ljubeč), a, e
Pretekla priložaja.
I.
delal, a, o	nagnil, a, o	ljubil, a, o
II.
delavši, a, e	nagnivši, a, e	ljubivši, a, e.
Terpivno-pretekli priložaj.
nagnjen, a, o	ljubljen, a, o.
6.	Nedoločivni naklon, nagniti	ljubiti
7.	N a m e n i v n i naklon, nagnit	ljubit
7. N ar e č aj.
manjka	ljube
9. Grlagolno ime.
nagnjenje	ljubljenje.
Terptvna doba.
Terpivna doba se izobrazuje na dvoji način: 1. Če pred djavno dobo povračivno zaime postavimo:
Sedanji čas. se imenujem, se imenuješ, se imenuje itd.
Pretekli čas. sem se imenoval, a, o, si se imenoval, a, o itd.
Prihodnji čas. se bom imenoval, a, o, se boš imenoval, a, o itd.
Sedanji pogojivnik. bi se imenoval, a, o itd. Pretekli pogojivnik. bi se bil, a, o imenoval, a, o itd. Sedanji želivnik. naj se imenujem, naj se imenuješ itd.
delan, a, o delati delat delaj e delanje
Velivnik. imenuj se, imenujva se itd.
Nedoločivnik.
se imenovati.
Priložaj. imenuj oč se — imenovavši se.
Opomba.
Ker je veliko djavnih glagolov, ki se z zaimenom se povra-čivno rabijo, se terpivna doba ne more zmiraj tako izobrazovati, da kaka dvoumnost ne navstane, p. Zlo se št ima in hvali. Tu se ne ve, ali se on sam štima in hvali, ali ga drugi štimajo in hvalijo.
2. Če pomožni glagol pred terpivni priložaj postavimo:
Sedanji čas. sem, si, je oc. imenovan, a, o itd.
Pretekli čas. sem bil, a, o imenovan, a, o itd.
Prihodnji čas. bom, boš, bo oc. imenovan, a, o itd.
Pretekli pogojivnik. bi bil, a, o imenovan, a, o.
Sedanji želivnik. naj sem, si, je oc. imenovan, a, o itd.
Velivnik. bodi oc. imenovan, a, o.
Nedoločivnik. imenovan, a, o biti.
S p 1 o š>p e opombe.
1.	Nekteri glagoli se morejo neredovni imenovati, ker se ne pregibljejo po redu in v nekterih časih ali naklonih iz enega lica v drugo prestopajo: berem, — brati, idem — iti — šel, sem — biti, vem — vedeti itd.
2.	Nahajajo se v slovenščini tudi pomanjkljivi glagoli, posebno taki, ki so samo v velivniku v navadi, p. na, nata, nate; udri, udrita; nuj, nuj ta, nujmo; hajde, hajdimo; bes te plentaj.
Pre (češki pri) pomenja toliko kot se pravi.
Primeri.
Nikoli ne odlašaj na jutro, kar zamoreš dans storiti. — Vse o svojem času preide; kar je rojeno, smerti ne odide. — Pod son-com je vse mogoče. — Kar se v igri dobi, se v igri zgubi. — Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesem nimajo. — Bog ena vrata zapira, in sto druzih odpira. — Nič ti ne pomaga, če si se dobro učil in veliko naučil, če nehaš dobro delati. — Kdor dolgo obeta, ali storiti noče ali ne more, — Kakor se drugim posojuje, se tudi nam povraČuje. — Kdor pomaga drugim iz nadlog, rad pomore mu tudi Bog. ■— Kakor se bote zdaj v mladih letih delati in živeti navadili, tako bote tudi v prihodnje ostali.
Kdor svojih želj ne premaguje, sam sebi smertno sulico kuje. — Tam kjer glad mori lenuha, najde priden dosti kruha. — Skrivnost ti je sužnja, če ti pa uide, si ti nje suženj. — Prijatla zgubiti je naj večja zguba. — Kdor strasti prizanaša, čednost kaznuje. — Darila se lahko pozabijo, dobrote vikdar. — Dans hudo navado ložej premagaš', kakor jutre. — Ko bi mladeneč hotel in starec mogel,. bi nič ne bilo, kar bi se ne zgodilo. — Sreča nam prijatle dobi, nesreča jih skusi.
t
v
Sesti odstavek. O predlogu.
§. 68. Predlogi nam kažejo, v kakšnej razmeri da so imena med seboj. So ali čisti koreninski zlogi, ali pa speljani in so-stavljeni. Tako so: v, k, po, do, za, na itd. koreninski zlogi; — okoli, okrog, vpričo, namesto, zavolj, zraven itd. pa sostavljeni predlogi.
Predlogi so dvojni: 1. neločljivi, ki se razun zveze z druzimi besedami nikoli ne rabijo in 2. ločljivi, ki tudi sami za se nekaj pomenjajo.
Helocljivi predlogi.
§. 69. So sledeči:
pa — : p. pdtaka, paperk, pamet, paglavec. pra — : p. pramati, praded, praprot.
pre — : p. presuniti, prestol, prebivališče, prerok, prevelik,
prestopek, pregrešek. pro — : p. prostor, prodaj, prorok, prostreti. v z — : p. vzhod, vznak, vzdigniti.
Pogosto se nahajajo ne samo tu omenjeni neločljivi temuč tudi mnogi ločljivi predlogi s samostavnimi imeni, prilogi in pri-rečji sostavljeni. Se večkrat se to z glagoli godi. Zatorej sledi tu kratko razjasnjenje vsih predlogov, ki se posebno z glagoli sostavljeni nahajajo.
1.	Bez —, brez — se samo z nekterimi imeni in prilogi sostavlja in pomenja kako znebljenje ali odvzelje, p.
bezum	bezumen, mna, o
bezpamet	bezpameten, tna, o
brezbožnik	brezbožen, zna, o
brezrokavnik	brezvesten
brezdušje	brezdušen, šna, o
i. t. d.
2.	Do — pomenja, da se kaj do svojega konca dožene, doda ali stori, da se kaj doseči more.
doseči, dosežem	dodelati, — am
dokončati, — am	dopisati, dopišem
donesti, — sem	doplavati, — am
doveršiti, — im	dorasti, — em
dojti, — dojdem	dodati, — am
dopustiti, — im	dostaviti, — im
dopolniti, — im	dovoliti, — im
došteti, — štejem	dopomagati, — am
i. t. d.
3.	Iz — znamenuje namero djavnosti iz znotraj na zunaj. izvoliti, — im	izdelati, — am izpustiti, — im izpisati, — pišem izliti, — lijem izbrati, — berem izmisliti, — im ■ izpraševati, — šujem izzuti, — zujem izpeljati, — peljem iznesti, — em izkopati, — kopljem
i. t. d.
4.	i\a — kaže kako napolnjenje ali nakopičenje več reči p. na,liti, — lijem	napiti se, — pijem najesti se, — jem nadrobiti, — im nasititi, — im navoziti, — im nasoliti, — im nanesti, — em
napasti, — e»i	naložiti, — im
naspati se, — im	navaljati, — am
namazati, — mažcm	nadevati, — am
i. t. d.
Včasi pomenja, da se prememba kake reči samo začne. nalomiti, — im	navezati, — režem
nagniti, — em	nakaziti, — im
načeti, — čnem	nakužiti, — im
nažagati, — am	naviniti, — im
nažgati, — em	nasm-oditi, — im
i. t. d.
5.	IVad — znamenuje namer djavnosti k čemu večemu ali višjemu, kakor so drugi predmeti, p.
nadpisati, — pisem	nadvišati, — sam
i. t. d.
6.	Ob — kaže tako rekoč obdarijo ali zajetje kakega predmeta od vsih strani, p.
obstopiti -—■ im	objamem — jeti
obzidati — am	obrobiti, — im
obdati, — am	obsiti, — sijem
obhoditi, — im	obsijati, — sijem
obleči, — ležem	obkopati, — kopljem
i. t. d.
Po predlogu ob se v večidel izpušča, p. obezati mesto obvezati	obeza
obleči „ obvleči	obleka
oblačiti se „ obvlačiti se	oblak
i. t. d.
7.	O t— je s predlogom ob skorej enak. Pomenja kako djanje, ki se na več krajih ne pa okoli in okoli predmeta stori, p.
osmoditi, — im	omiti, omijem
omlatiti, — im	okisati, — am
opisati, — pišem	opeči, — em
i. t. d.
Kader je korenina tih glagolov kak prilog, pomenja predlog o, da se kakemu predmetu lastnost le polagoma in ne na enkrat pridaja, p.
obeliti, — im	ovlažiti, — im
osušiti, — im,	ohladiti, — im
omočiti, — im	oneČediti, — im
6
oslepeti, — im	osnaŽiti, — im
očistiti, — im	omesti, — em
i. t. d.
8.	Od — pomenja večidel odpravljenje ali oddaljenje kakega predmeta od druzega, p.
odstopiti, — im	odlomiti, — im
odnesti, — em	odkupiti, — im
odstreliti, — im	odjužinati, — am
odvezali, — vezem	odmakniti, — nem
oddati, — am	odstaviti, — im
i. t. d. >
9.	Po — kaže kako pokritje ali dod&nje česa k čemu: pokriti, — krijem	pošlatati, —cim politi, — lijem pognojiti, — im pokropiti, —■ im položiti, — im pozlatiti, — im posoliti, — im posrebriti, — im pobeliti, — im
i. t. d.
Djanje se raztegne s časom blizo na vse predmete, p. posekati, — am	pomreti, — merjem
pomerzniti, — em	podaviti, — im
pohoditi, — im	pomoriti, — im
i. t. d.
S predlogom po se najdejo sostavljeni glagoli, ki so scer v sedanjem času pregibajo, pa vendar nekaj prihodnjega zaznamu-jejo, p. pojdem; pobežim; porečem ; poletim; popeljem; podirjam; pojezdim; poležem; ponesem; potečem; povleČem; poženem i. t. d.
10.	Pod — znamenjuje namero djavnosti pod predmete, p. podkopati, — kopljem	podjarmiti, — im podpisati, — pišem podvezati, — vezem podpreti, — em podrezati, — režem, podvreči, — veržem podnetiti, — im
i. t. d.
11.	Pre — znamenjuje namero djavnosti črez predmete, p. preleteti, — im '	preplavati, — am prenesti, — em preskočiti, im prestopiti, — im prestaviti, — im
i. t. d.
Včasi pomenja kako ponovljenje, p.
prebrati, — berem	prešteti, — štejem
preobleči, — em	preobuti, — obujeni
prekuhati, — am	prepeči, — pečem
predelati, — am	prepisati, — pišem
i. t. d.
Semtertje kaže pre — toliko kot raz —, p. pretergati, — am	prebiti, — bijem
pregriziiiti, — nem	prerezati, — režem
i. t. d.
Seer se nahaja pre — ali pra — v preded ali praded; pre-mati ali pramati ; prevnuk ali pravnuk i. t. d.
12.	Pred — pomenja namero djavnosti pred predmete, p. predložiti, — im	pr^dnesti, — nesem predpisati, — pišem predstaviti, — im predplačati, — am m predposlati, — pošljem
'/ i. t. d.
13.	Pri —, per — pomenja večidel kako namnoženje ali dodatek predmetov, p.
priložiti, — im	pridati, — dm
priti, pridem	pridjati, — denem
pripustiti, — m	pripraviti, — im
pridelati, — am	prikupiti, — im
i. t d.
Včasi kaže kako približanje, p.
Prileteti, — im	pripeti, — pojem
prižvižgati, — am	prijezditi, — im
priplavati, — am	prijaliati, — jašem
i. t. d.
14.	Pro — pomenja večidel to, kar pre —
15.	Raz — pomenja razdelitev ali razširjenje, p. razločiti, — im	razdrobiti, — im razdeliti, — im razpustiti, — im raztergati, — am razplesti, — pletem razgnati, razženem razglasiti — im razdvojiti, — im razpisati, — pišem razdati, — dm razdjati, — denem.
i. t. d.
16.	U — znamenuje večidel ustavljenje ali zmanjšanje predmetov, p.
ustaviti, — im	ugoreti, — im
unesti, — nesem	urezati, — režem
uterpeti, — im	ugledati, — am
i. t. d.
17.	V — pomenja sploh v noter, p.
vstopiti, — im	vriniti, — eni
vpeljati, vpeljem	vliti, vlijem
v ž iti, vžijem	vstaviti, — im i. t. d.
18.	Za — kaže sploh majhen del djanja, dokončanje djanja ali odstopljenje od namere, p.
zablisniti, — ne	zasvetiti, — im
zapeti, pojem	zakopati, — kopijem
zakašljati, — am	zapečatiti, — im
zažvižgati, — am	zanesti, — em
zavpiti, — vpijem	zadušiti, — im
zakričali, — im	zavozljati, am i. t. d.
19.	S — Z — So — pomenja večidel združenje ali pomešanje predmetov, p.
zvezati, zvežern zbrati, zberem združiti, — im zmešati, — am
i. t. d.
složiti, — im sostaviti, — im soznaniti, — im sneti, snamem
Ločljivi predlogi.
§. 70. Ločljivi predlogi vladajo ali eden ali dva ali clo tri sklone. Predlogi, ki eden sklon vladajo, in sicer 1. drugi sklon (rodiven): bez, brez, p. brez upa rešitve; brez starišev; bez telesa; brez
sebe biti; brez očeta. delj, p. delj tvojega brata.
do, g. ljubezen do Boga, do starišev, do vsih ljudi; do kraja;
do jutra čakati; imam prošnjo do vas ; do dobrega ; do smerti. iz, p. iz mladega; iz vasi; iz železa; iz blata; izpoštovanja do tebe. konec, konc, p. konec zemlje priti; konec doline; konc mesta prebivati.
kraj, pokraj, p. kraj zida; pokraj potoka.
krog, okrog, okol, okoli, p. krog hiše letati; krog ognja sedeti;
okoli dveh, treh i. t. d. nainest, namesti, mesto, p. namesti tvoje matere. od, p. od konca do kraja; od dne do dne; od prevelike žalosti; od dolzega časa. — Predlog od se semtertje izpušča; p. lakote vmirati; žeje zevati.
poleg, p. poleg njive; poleg Drave se peljati. prek, vprek, p. se prek travnika peljati.
razen, razun, zun, p. razun tvojega očeta. — Vsi so bili razun tebe.
s, z (niz), p. z mize pasti; z drevesa zlesti; s križa vzeti.
tik, p. tik stene je klop.
verli, p. verlt strehe; verh zvonika.
vpričo, pričo, nazoč, nazoči, p- vpričo gospodarja; nazoč
starišev. zarad, p. zarad mene.
zastran, obstran, p. zastran tvoje sestre govoriti. zavolj, zavoljo, p. zavoljo sovraštva; zavolj pravice. zbog, p. zbog bolezni ne more priti.
Verh tih predlogov vladajo drugi sklon še sledeča prirečja, ako se mesto predlogov rabijo: Mizo, bližej; memo,mimo; posred, vsred, sred; štrit, stric, vŠtrit; takraj, tikraj, unkraj, unkrej; zunaj; znotraj, znotrej; zvaven, zverh ; p. blizo mesta prebivati; takraj potoka ; unkraj jezera ; posred potoka; vštrit naše hiše je vojašnica ; znotraj mestnega okoliša.
2.	tretji sklon (dajaven):
k (pred k sledeče besede večidel, h) p. k očetu; h kmetom; k večeru.
proti, p. proti sovražniku; proti izhodu sonca.
Nasproti in naproti se vselej za svojim sklonom stavita, p. sovražniku nasproti stati; očetu naproti teči.
3.	šterti sklon (toživen):
črez, čez, p. čez vodo voziti; čez štiri leta. Čez vodo ni mosta. skoz, skozi, p. skoz vodo bresti; skoz vertič teči; skozi mesto jezditi.
raz, p. raz mizo vzeti; raz drevo pasti,
4.	peti sklon (mesten):
O, — p. o božiču; o veliki voči; o novem letu; pesem o zvonu. pri, per, p. pri morji; pri laseh ; per pokoji.
5.	Šesti sklon (druživen) :
s, z*) (so), p. z menoj; z božjo pomočjo; s poterpe žljiv ostjo in vdanostjo.
') Pred samoglasniki in pred b, d, g, j, l, m, n, r, v, z in z stoji večidel z, sicer pa s. Pred „njim, njo, njegovo" itd. se z rad v ž spremenja, p.
S njim, z njo.
Predlogi, ki dva sklona vladajo.
1.	Tretji in četerti sklon hoče:
zoper in scer, a. 3. sklon, kteremu se vselej zad postavlja, na vprašanje: komu (čemu) nasproti? in b. 4. sklon na vprašanje: zoper koga, (kaj) p. Vse meni zoper ravna; zoper sovražnika; sin zoper svojega očeta.
2.	Ceterti sklon na vprašanje: kam? in peti na vprašanje kje ali kedaj? vladajo:
na, p. na vertič iti, na vertiču biti; na Dravi in Savi, na tri ali štiri mesce; na kačo stopiti; na Dunaj potovati ; na Koroškem in Kranjskem; na Štajersko iti; na zgubi biti; na pomoč priteči; na pomagajo vpiti; na Dolensko, naGorensko popotovati. ob, p. ob vse premoženje priti; ob dveh, treh, Štireh itd.; ob kruhu
in vodi živeti; se ob reki peljati. po, p. po vodo iti; se po vodi voziti; po gorah; po tri dni; po morji in po suhem; po Štajerskem popotovati; po doverŠenem opravilu; po hlapcih kej zvedeti; po tri, po štiri hruške za groš; po letu; po zimi; po dne; po noči; po našem; po bra-tovsko; po malem; po paru; po kom vprašati; se po poŠti peljati; po domače ali po domačem.
Po vlada včasi tudi 2. sklon, kader se kak del od česar v misel jemlje; ip.idi po kruha; po vina skočiti; po vode iti. Prav za prav ne vladajo rodivnega, temoč izpuščena beseda: nekaj, nekoliko. V, n, p. v nesrečo pahniti; v nesreči biti; v Celovec; v Prago; v štireh ali petih dneh; v roko seči; v Boga ver vati; v miru zaspati.
3.	Ceterti in šesti sklon vladajo:
med, mej, p. med ljudi priti; med ljudmi živeti; med duri stopiti; med durmi stati; med razbojnike pasti; med večerjo; med ternje zajti.
nad, p. nad sovražnika planiti; nad čem ostermeti; nad glavo
viseti; nad grehom žalovati; nad Turka iti. pod, p. pod glavo djati; pod glavo imeti; pod milim nebom; pod kaznijo zapriseči; pod drevo leči; pod kap stopiti. Predlogi, ki tri sklone vladajo:
Tri sklone in scer II. IV. in VI. vlada samo en predlog namreč:
za. Drugi sklon se stavi na vprašanje: kedajp. za dne; za cesarja Ferdinanda, t. j. ob času cesarja F. Ceterti sklon stoji na vprašanja: kam, za koga, za kaj in za
koliko? p. za toporiŠče prijeti; za dva zlata dobiti; za porabo slovenske mladine; za brata plačati; za roko peljati; to ni za rabo.
Šesti sklon se rabi na vprašanja: kje, za čim, za kom? p. za vodo kopemeti; voz za vozom, nesreča zanesrečo; za mizo sedeti.
Primeri.
Iz malega rase veliko in slavno. — Blago se po niti nabira, pa po veni zapravlja. — Na razpotji sreča sedi. — Kader žalost do verha prikipi, se veselje že glasi. — Na razvalinah novina oživi. — Dober sosed je boljši od deset stricev. — Je do ušes v nadlogi. — Marsiktera bukev k svojemu koncu toporiŠče da. — Brez zraka nam ni živeti. — Težko je proti vodi plavati. — Ako že pri kraji ne vidiš dna, ne bredi čez vodo. — Stare vrane ne pobirajo červov blizo brane. — Kdor dobroto skaže, k svojej sreči kola maže. — Prava snaga ne sega samo do praga. — Pod soncom je vse mogoče. — Polž prileti, kader se Čez prelaz zverne. — Za kerta ni treba plota okoli verta. — Iz orličev postanejo ob letu sami orli. — Na enej verigi imata dva psa med seboj mir, pri enej kosti vselej prepir.
Sedmi odstavek. O priredji.
§. 71. Prirečja nam kažejo, kako, kje in kedaj se kaj godi.— So ali koreninski zlogi, kakor: le, ne, še, tu itd. ali s pomočjo izobraznih končnic izpeljana, kakor: drugej, nagloma, vekomaj itd. ali pa sostavljena, kakor: doslej, poverhoma, dans itd.
Izobraževanje prirečij.
1.	Blizo vsi prilogi se morejo s srednjim koncom o ali e kot prirečja rabiti, p. veliko, malo, globoko, vroče, nizko, goreče itd. — Namesto: bližnje, pravo in daljno se vselej le: bliz, blizo, prav in dalječ govori.
2.	Pri prirečji rad, rada, rado se vselej tudi spol zaznani o va, p. rada je; radi so se imeli.
3.	Prilogi na — ski ali ški imajo kot prirečja radi i mesto o, p. nemški in slovenski govori ali nemško in slovensko govori.
4.	Natanjčneje določiti, kako se kaj godi, se prirečju pogosto po predpostavlja, p. po živinsko ; po bratovsko ; po materno ali po maternem; po prijateljsko ali po prijateljskem.
G. Kakor prilogi se tudi prireČja stopnujejo. Druga stopnja se nareja na e, ej, eje, še ali ejše Mizo po enacih pravilih kakor pri prilogih.
Nepravilno se stopnujejo : bliz, blizo — bližej, bližje; dalječ, deleč — dalje, dalj, delj; dobro — bolje, boljše, bolj; visoko ■— višje, viŠej; nizko — niže, niže j; lahko — loŽej, legije; kmal, kmalo — prej, pred, poprej; zad, zadej — zadeje; spred, spre-dej — spredeje itd. — Tretja stopnja se nareja, ko se drugej naj ali nar predpostavi, p. naj težeje; naj topleje.
Včasi se prirečju za drugo stopnjo bolj in za tretjo naj bolj predpostavlja, p. visoko — bolj visoko, naj bolj visoko; rudeče — bolj rudeče, naj bolj rudeče.
Naj navadniše končnice.
Naj navadniše končnice za izobraževanje prirečij so : a j: vekomaj, včeraj, zgodaj, zdavnaj, vsaj, kaj, naj. am, aiua, (glej om, oma).
c: pervič, drugič, tretjič, četertič itd. proč, preč. daj: kdaj, kadaj; sedaj, zdaj; tedaj, tadaj; ondaj. de, dej: kde, kje; ondej; drugej. lej: doklej, doslej, potlej. ni: tam, sem, kam, drugam. n, en: narazen, preden, zraven.
om, oma: nagloma, spotoma, strahoma, vekoma, mahoma, natihom.
od: tod, kod, povsod.
oraj, ore: dokore, dosore, toraj.
Sostavljena prirečja.
Prirečja se pogoste sostavljajo z druzimi prirečji,kakor: z ni: nikdar, nikoli; nikar, nikarta, nikarte; nikoder itd. — z ne: neki, nekam, nekdaj, nedolžno, nedavno itd. z oziravnim že, mesto kterega vendar razun v uže (že) r privešamo, p. kjer mesto kdež; nikdar mesto nikdeže itd. — s kazavnim zastarelim zaimenom s, p. dans, letos, zvečer, snoč itd. in poslednjič z mnogo druzimi besedicami
kakor: si, koli le, kaj, krat itd., p. dasiravno, kakorkoli, kjer koli, tule, tamle, tukaj, tamkaj, takraj, unkraj, enkrat, dvakrat, trikrat itd.
Verh tega se najdejo prirečja tudi na druge načine sostavlj ena, p. vsekmalo, vseskozi, javelne, dosihmal, posihmal, čedaljebolj, semtertje, namreč, čeznamoč, vsaksebi itd.
Naj pogosteje so prirečja s predlogi sostavljena, in sicer: do: dovolj, dokler, dokore, dopoli, dosti itd. iz: iznenada, zunaj (mesto izvne) itd. na: naprej, narobe, nalašč, navpik, navdol itd. o: okoli, opoldne, okrog itd. od: odslej, odsilidob, oddrugod, odkod itd. po: poleg, pozno, pomalem, počasi, potem itd. pre: preveč, prevred itd. S: spredej, stikoma, sopet itd. V: vštric, vsred, vkraj, vkupej, vpričo, vnemar itd. z: zdavno, zverhoma, zlasti, znak itd.
V časi stoje glagoli in celi izreki mesto prirečij, p. cvete, kleče, igraje; morebiti, kratko nikar ; po nobeni ceni; češ; kaj pa da itd.
Razun prirečij, ki so iz prilogov, številnic in zaimen izpeljana so najnavadniša sledeča:
1. Prirečja kraja.
d) na vprašanje kje:	
bliz, blizo, bližej;	povsod, povsot;
dalječ, deleč;	pred, predi, predej;
daljej, dalje, delj;	preč, proč;
dol, dolej, doli;	santre ;
doma;	semtertje;
drugej, drugde;	sovne;
inde, indej	spod, spodej;
gor, gori, gorej;	sred, sredi;
kje, kde?	štric, štrit, vštrit;
kjer;	takraj, tikraj;
kjerkoli ;	tam, tamkaj;
nikjer;	tamle;
nikde, nigde, nikdar;	tovne;
neki;	tu, tukaj, tule, tukaj le;
notri, notrej, znotrej, zunej;	unkraj, unstran;
onde, ondi;	unod;
ovde, ovdje;	vmes;
polek, poleg;	vsred, vsredej;
ven, venej, vcnod; zad, zadi, zadej; zdol, zdola, zdolej ; zgori, zgorej;
b)	Na vprašanje: kod? drugod; koder, kodar; koderkoli; nekod, nekoder; nikod, nikoder;
c)	Na vprašanje od kodi od drugod, od koder; od nekod; od nikod;
d)	Na vprašanje: kam? amo; dalej;
domu, domov; doli; drugam; gori;
inam, kam; kamor; kamorkoli; kviško; memo, mimo; naprej, napred; naproti;
saksebi, narazen;
2. Prirečja časa. a) Na vprašanje: kadajf berž;
berž ko berž; sčasoma; dans, dons; davi;
davno, zdavno, davnej, zdavnej; drevi; inda;
jutri, zjutrej, zajtro; kedar koli;
znotraj, znotri; zraven, zravno; zunaj, zvunaj; itd.
ond6d, onod; prek;
skoz in skoz; tod, letod; vesnod, vsakod.
od onidod; od unod; od tod, od unod; od vsakod.
nazaj, zad;
navzdol;
nekam;
nekamor;
noter, santer;
sem, lesem, sem le;
soven;
tanter;
tje, tot;
toven;
vstran, spoti; ven, venkaj; vznoter;
i. t. d.
kmalo; koj, tkoj; lani;
letos, letaš;
namah; naposled, zadnjič; nedavno; nikdar, nikoli; nocoj, nicoj; nekdaj;.
novic, znovega, vnovo;
opoldne; opolnoči;
po jutrinem, pojutrišnem, po jutranjem;
popoldne; popred, poprej; pozno;
poznej, pozdej; potlej, potem; počasi; počasnej ; pred, prej ;
predlani, predlanskim; predvčeraj, pred včeraj njim, pred večerajšnim, predvčeraj šnim; precej, prece;
ravno
skor, skoraj, skoro;
zajtro, zjutra, zjutrej; zdaj, zdej ; zdajci;
zgodaj, zgodej; zmiraj, zmiram; zvečer; že, vže, uže; taki;
takrat, tačas, tedaj; unidan, undan, unkrat; vedno;
vselej, vsolej; včasi, včasih, časi, časih včera, včeraj; vpričo, pričo; zvečer.
sicer, scer;
h) Na vprašanje: kako dolgo? kako dalječt čedalje;	do tle;
do klej ?	večno ;
dokler;	vedno;
doslej, dosihdob, dosihmal; zmiram, zmiraj. 3. Prirečja razmere in namere.
bolji;
drugači, drugač; enako;
inak, inako, inači; jako; kakor; kakor koli; komaj, komej ; križem, križam; kviško;
mahoma, mahama; na glas; nalaš, nalašč, napak, napek; narazen;
narobe; naskrižem; natihama, natihoma; navbreg, na vzgor; navdol; navpik; navprek; navzrit; nekako;
nevtegama, nevtegoma; nevedoma; nevidoma ; okoli, okrog; podolgoma, podolgama; raji;
najraji;	treba;
ritniski, ritnisko;	ukljub;
samotež;	vedoma;
scela, scelama, sceloma;	vedno;
ščurkoma;	venomer;
sčasoma;	ponaredi;
skrivaj;	popolnonia, popolnama ;
skup, skupej, vkup ;	posamem, po samim;
sploh;	posebej, posebi, posebno;
spotoma;	poverhi, po verhi, poverhoma
stikoma;	prav;
strahoma;	prek;
zapored, zaporedoma;	prenehoma;
zastonj, zapstonj ;	rad, rada, rado ;
zgolj ;	vidoma;
zlagama, zlagoma;	vkreber;
zlast, zlasti;	vkup, vkupej,
zlo;	vnaglo;
znak, znaki;	vnemar;
tak, tako;	vprek;
tako, kakor;	vsaksebi;
prav tako;	vščč;
tikoma;	veninven, ven in ven.
4. Prirečja kolikosti.	
Dovolj, dovolj, dosti;	malo; majhno;
kaj, kej;	manj, menj;
koliko, koljko;	veliko;
kolikor;	več;
toliko;	preveč;
	premalo.
5. Potverdivna in odrečivna ali odnikavna prirečja.	
Ali, jeli, j elita, j elite;	H;
beržkone, kajne?	mar;
morde, morebiti;	mar ne?
mende;	ne, nak;
res, zares;	nikar, nikarta, nikarte;
javelne;	nikakor.
Primeri.
Človek! nikdar ti naj upanje ne vpade! — Nadloge so povsod, kjerkoli je razširjen človeški rod. — Tudi kar je dobro, se koj
ne poterdi. Hitro pomagano, je po dvoje pomagano. — Koder se vollc valja, tam dlačje pusti. — Rane rože rade povenejo. — Kdor je pred moker se dežja ne boji. — Koder solnce teče, se povsod kruh peče. — Velike skerbi zgodaj lase vbelijo. — Kamor se drev6 nagne, tje pade. — Kadar naj bolj igra teče, jej oberni hitro pleče.
Osmi odstavek. O vezih.
§. 72. Ves je beseda, ki posamezne besede in cele stavko veže in pomaga, da bolj okroglo in gladko govorimo.
Vezi so raznega pomena:
1.	Vezavne: i, in, ino, noj, ter (veže večidel cele stavke); tudi; kakor — tako; nekaj — nekaj, več — več, čim bolj — tim bolj.
2.	Razkrojivne: ne—ne; čim manj — tim manj; niti — niti.
3.	Ločivne : al, ali, alj; ampak; pa, pok; temuč; marveč; ne le — ampak tudi; ne le — temuč tudi; desiravno — vendar.
4.	Pogojivne: ako, ak; če; ko bi, ako bi, čebi; dale, de le, ako le, Če le.
5.	Nasprotivne: al, ali; ali — ali; ali — pa; samoda, sa-mode; toda, tode; vender, vendar.
6.	Dovolivne: akoravno, desiravno, desitudi, akotudi, čeravno; sicer.
7.	Vzročivne: ker, ki; da, dobi; torej, zatorej, zato, tadaj, zategadelj; kajti; zakaj.
8.	Sklepavne: tedaj, torej, taj, zatorej, zato; zategavoljo; potem ker, potem, potem takem.
9.	Uredivne: verh tega; zraven tega; potlej, potler, potem; zadnjič, slednjič, naposled.
10.	Primerjavne : kakor, kot, ko, kakti.
Primeri.
Velik gospod velik strah nareja, pa tudi veliko odpušča. — Vsak si pomore, kakor more. — Ce golob med orle zajde, gotovo smert najde. — Kakor se oberne, tako se zverne. — Več ko ima sebigrabič, tim več si želi. — Ne le stare, ampak tudi mlade smert
kosi. — Kolikor silniši veter drevo maje, toliko bolj, če se vetru v bran stavi, se njegove korenine razširjajo in drevč toliko bolj vterja. — Skušnjave, če so tudi nadležne, so vender človeku zelo koristne, da se v njili njegova čednost poskusi.
. Deveti odstavek. O medmetu.
§. 73. Medmeti so besedice, s kterimi posamezne notranje ali dušne občutljeje na znanje dajemo. So:
1.	Znamnja veselja: ju! juhu! juhajl heja! hejsa! liopsasa! trald !
2.	Znamnja žalosti: ah! oh! joj! jojmene! gorje! o kaj; žali Bog, žalilt o g! pač res!
3.	Znamnja začudenja: b!d! oj! tete! dete! dete vender! plen-taj ga! bez te plentaj! buzarona! raca na vodi! bogme!
4.	Znamnja spodbade: ala! liola! no! nu! nd,, nata, nate! nuj! nuj ta, nuj te! j eli,j el'ta, j el'te! j elipa! lej, glej! lejta, lejte!
5.	Znamnja zamolklega klicanja: st! pst! bst! oj! čaj! čaj čaj! čajte! bali, bolita, balite! nikar, nikarta, nikarte.
6.	Znamnja gnjušenja: pej te bodi! fuj! fuj te bodi! ba!
7.	Znamnja hude bolečine: as! asci! oh!
Primeri.
Nujte mladenči! leta teko! da ne vemo kam in kako! — J elite, toplota dobro de! — Lejte, oj dragi moji! razuzdanega člo veka. — Gorje nam, če poti življenja zgrešimo! — Zali bog smo sopet eno uro bližej smerti!
Drugo poglavje.
O skladoslovji.
§. 74. Skladati se pravi posamezne dele govora tako postavljati, da drugi lahko razumejo, kar hočemo povedati. Pravila, kako se ima to goditi, nas uči pa sklada ali skladoslovje.
Vsak tudi naj manjši stavek je zložen vsaj iz dveh delov in scer iz tega, od kterega se govori, in iz unega, kteri kaže, kaj se od pervega govori.
Pervega imenujemo osebek (subject), in druzegapovedek (prae-dicat), p. Gorkota greje. — V tem stavku je gorkota osebek, in greje povedek.
V	časi sta osebek in povedek v enej besedi združena, p. zavkazuje t. j. on zavkazuje.
Osebek stoji vselej v imenovavniku na vprašanje; kdo1 ali kaj? Da se pomenek razume, se mora osebek s povedkom vezati. Večidel ju vežo pomožni glagol sem in tedaj leži povedek v prilogu, priložaji ali imenu. Če je pa sam glagol povedek, leži vez vselej v njem, p. Človek obrača, Bog oberne. Bog je vsegamogo-čen. Duša je neumerjoča. Angelji so čisti duhovi.
V	prigovorih in izrekih se vez je ali so pogosto izpušča, p. Kakoršna služba, tako plačilo. Dolga bolezen, gotova smert. Bog bogat milosti. Celi svet oko božje.
Včasi v izrekih tudi besedica in osebek s povedkom veže, p. To in pa nič mesto to ni nič. Tvoj trud in žaba pri orehu mesto ves tvoj trud nič ne zda.
Pervi odstavek.
Raba samostavnili Imen.
§. 75. Kader dve ali več imen kakor imena enega osebka v enakej primeri zraven endruzega stoji, imajo scer enak sklon,
i ;/	. ' s
iv A <»>»
tode pogosto različen spol in broj, p. Mesto Vrneta je nekdaj jako slovelo. Vas Borovlje.
Ime mesta ali kraja pa rajši v prilog premenjamo, p. Avstri-anska carevina mesto carevina Avstria. Dežela Gorotanska mesto dežela Gorotan.
Raba i m e 11 o v a v n i k a.
Imenovavnik stoji
1.	na vprašanje kdo ali kaj?
2.	Nekteri glagoli, kakor: biti, se imenovati, se zvati, pisati se, postati i. t. d. tirjajo v slovenščini dva iinenovavnika, p. Lev se imenuje kralj Štirinožnih živali. Dobra dela so naj veče blago za nebesa.
Sem spada tudi izreka: meni je ime, tebi je ime i. t. d. p. Bratu je Franc ime.
Ako koga nagovarjamo ali kličemo, stavimo ime v klicavnik, ki je vendar sploh imenovavniku enak, p. Oj sin! Ojpreserčni ljudje!
Raba rodivnik a.
Rodivnik stoji:
1.	Na vprašanje: koga, Sega ali česa?
2.	Po imenih, p. Daj žejnemu kapljico vode in vina.
Kader hočemo pa posestvo ali last zaznamovati, rodivnik
sploh v prilog premenimo, če že prej kak prilog pred njim ne staji: p. otročja obleka, ne obleka otrok; sosedova hiša; tetin vert — vert nase tete.
Drugi sklon hočejo tudi imena: groza, strah, sram, škoda, kvar, treba, potreba, mar in skerb, p. Vselej naj te bo strah pregrešnega življenja. Moških je skerb učenosti. Dobrega človeka je strah in groza tacih hudobij. Naj ti bo starišev vselej mar.
3.	Za prilogi, kteri kako skerb, strah, obilnost, željo, potrebo, pomanjkanje, deležnost i. t. d. pomenjajo, kakor : skerben, maren, marljiv, boječ, poln, prazen, lačen, sit, žejen, pijan, potreben, pozabi jiv, zvest, željen, vreden, kriv, lakomen, vesel i. t. d., p. Poduka-željnega učenca vse čisla. Čast je časti vredna. Ne bodi denarjev lakomen. Bodi si zvest mojega posebnega varstva. Bog je hvale vreden, človek pohvale.
4.	Za vsimi nedoločivnimi in temeljnimi številnicami od „pet" naprej, p. Veliko je ljudi, ki se zmirej priporočujejo in se vendar nikoli ne priporoče. Tudi naj manjša stvarica nam donaša kaj koristi. Sedaj štejemo pet delov sveta. Skop šest dni v morje vidi.
Dalej stavimo rodivnik:
5.	Ce se kaka lastnost osebe ali stvari zaznamva, p. Človek visoke "učenosti in bistrega duha. Dobre volje (biti) mošnje kolje. Laž je kratkih nog.
Sicer pa govorimo: Austrianski cesar, ne pa cesar Avstrie. Hrovaški in slavonski ban. Imenitna stvar ne pa stvar od imenitnosti.
6.	Kader se taka mera zaznamuje, p. Mernik žita; polna steklenica vina. Tc poslopje ima dvanajst seŽnjev dolgosti, ali bolje to poslopje je dvanajst sežnjev dolgo.
7.	Ce se samo nekaj kake reči v misel jemlje, p. Mamka, dajte nam kruha. VreŽite nam bele pogače. Sestra je po vina skočila. Prodajte mm žita. Letos bo žita v obilnosti. Kar človek od lakote moči zgubi, je Še dobi, kar pa od žeje, je nikdar več ne dobi.
8.	Kader se na vprašanje „kedaj?" čas zaznamuje, p. Velika nesreča je preteklih Ini našo mirno dolino zadela. Leta 1500 je bil Karol V. rojen. Spomladi pride cela truma lastavic in družili ptic v naše kraje
9.	Glagoli, ki vlidajo 4. sklon osebe, imajo 2. sklon reči, p. Angelj božji nas v ar ji nesreče. Bog nas obvari take hudobije in krivice! Beračija je nladim ljudem zlo Škodljiva, zakaj ona jih lenobe in hudobe uči.
10.	Po vsih povmčivnih glagolih, p. Kogar kača piči, se zvite vervi boji. Vari se siabe tovaršije. Dokler ima medved še gnjilih hruŠek, se lakote ne boji. Boj se Boga čez vse. Lenuh! idi k mravlji in uči se marljivosti. Od daljeČ se ogni hudobnih ljudi.
11.	Po glagolih, ki kako Željo ali dušni čut zaznamujejo, kakor: upati, želeti, pogrešati, čakati, iskati, potrebovati, stradati itd. p. Kdor ne dela, kmalo kruha strada. Človek upa enkrat boljšega in lepšega Življenja. Človek človeka potrebuje. Velika ptica velicega gnjezda potrebuje.
Tudi pri namenivniku mesto 4. sklona radi rodivnik rabimo, p. Proti vsim svetim hodijo kmetje hlapcov in dekel prosit. .
12.	V vsih zanikavnih stavkih stoji 2. sklon mesto četertega. To pravilo vendar ne velja za potverdiven stavek, ki je z nikav-nim v zvezi, p. Ne prodaj kože, dokler medved v berlogu tiči. Treh reči se Človek ne sme braniti; dela, kruha in spoznati Boga. Zavoljo ene muhe ne veže si pajk mreže. Ni druzega viditi, kakor puščavo in neb6. Ne iščem tvojega bogastva, ampak le tvoje prijateljstvo.
Besedice nič, kaj in nekaj ostajajo vendar večidel v 4. sklonu, p. Nič ne da nič.
Rodivnik se stavi tudi mesto imenovavnika, kader nedoločni osebki „ni, ne bode (ne bo), ni bilo, bi ne bih" v stavku stoje. Toda razun povedka ne sme biti druzega imenovavnika v stavku, p. Ni nesreče brez sreče. Kader mačke ni doma, so miši dobre volje. Brez zdravja ni ga bogastva. Brat ni gospodar. Kjer ni postave ni prestopka.
13.	Za nekterimi predlogi in prirečji, kakor bomo na svojem mestu povedali.
14.	Tudi nekteri medmeti vladajo 2. sklon, p. Glej mojih rok! O nesreče! O j nehvaleŽnosti, da je ni!
Raba dajavnika.
Tretji sklon ali dajavnik stoji:
1.	Na vprašanje: komu ali čemu?
2.	Dajavnik se rabi mesto rodivnika, posebno če sta dva imenovavnika v stavku, p. Bog je oče vsin ljudem. Bodi podpornik vsim, ki tvoje pomoči potrebujejo. Solza pobožnemu, ne pada na tla, v večnost puliti. Revi je nadlofa sestra. Vino človeku serce razveseljuje.
3.	Po nekterih prilogih, kakor: enak podoben, milostljiv, postrežljiv, Škodljiv, koristen, ljub, tečen, prijeten, znan, lasten itd. p. Pravi kristjan je tudi svojemu bližnjemu milostljiv. Gosence so našemu drevju zlo škodljive. Kert je naŠm travnikom bolj koristen, kakor škodljiv.
4.	Po nekterih povračivnih glagolih, ki so samo v 3. osebi v navadi, kakor: ljubi se mi, hoče se mi, t)ži se mi, noče se mi, sanja se mi, zdi se mi, vidi se mi, pravi se mi, ime mi je itd.
Dalej glagoli: čuditi se (komu), pridzevati se, streči, ukloniti se, vklanjati se, ukljubovati, zabavljati komu), zaviditi (komu česa), nagajati (komu), se zameriti (komu), se smejati, se posmehovati, ponižati se (komu) primerjati (koga komu), radovati se čemu itd. p. Divjej zveri ga primerjajo. Prav kristjan ne zavida svojemu bližnjemu njegove sreče. Zahvali se vsak dan Bogu za sprejete dobrote. Vse se čudi velikosti morskega soma.
5.	Po pomožnem glagolu biti, če toliko pomenja kot imeti p. Sirota ne ve, kaj da jej je početi.
6.	Pred nedoločivnikom, ako že kak 3. "ali 4. sklon v stavku stoji, vendar se včasi dajavnik zamolči, p. Uči se od mravlje pridnemu biti. Učitelj uči učence pokornim biti. Nemarnost ne
da nikomu kedaj srečnemu biti. Boljše je lačnemu zaspati, kakor dolžnemu ostati.
1. Kadar glagol dam z nedoločivnikom v stavku stoji, se rabi mesto rodivnika večkrat dajavnik, p. Ne daj se slabim tovaršem zapeljati — mesto — ne daj se od slabih tovaršev zapeljati. Ta sovražnik se vam ne da vkrotiti. Voljno se je dal Izak svojemu očetu zvezati.
8.	Po nekterih predlogih, ki tretji sklon vladajo, kakor: k, proti itd.
9.	Po medmetih: gorje! blagor! p. Gorje mu, ki poti čednosti zgreši! Blagor otroku, ki ima Še ljube stariše na Živlenji.
Raba toživnika.
Ceterti sklon se stavi:
1.	Na vprašaije „koga ali kaj? kako daleč, kako globoko? kako visoko ? kolih star f itd. p. Sestrica je dans ravno tri leta stara. Pot do Ceovca je ravno tri milje dolga. Kdor milost skaže, milost zadobi Mnoga stoletja so naši predočaki po odre-šeniku sveta zdihovdi.
2.	Djavni glagili imajo na vprašanje kaj? vselej 4. sklon pri sebi, če nimajo zankavnega „ne" pred seboj.
Nekteri glagoli imajo clo po dva toživnika, p. Občina ga je župana izvolila.
3.	Toživnik se tudi postavlja na vprašanje: kedaj? o kterem času? kako dolgo? ako pred imenom prilog stoji, p. Perve čase so se na svetu veliki prekucije godile. Se na dan eno ali dve uri pod milim nebom sprehoditi, je jako zdravo.
Ako pa pred imenom priloga ni, se stavi pri dnevih v enojnem 4. sklon s predlogom v, v množnem 5. sklon s predlogi ob ali po, p. Naš zveliiar je v nedelo od smerti vstal.
Pri praznikih stavimo vselej 5. sklon s predlogi o ali ob, p. O božiči obhajamo rod Jezusa Kristusu. O božiču, o novem letu in o svetih treh kraljih hodijo po Slovenskem koledovavci.
4.	Po nekterih predlogih, kakor bo na svojem času povedano.
Raba mestnika.
Mestnik ali 5. sklon se rabi na vprašanje kje? Vselej ima kak predlog pred seboj, p. Človek po svetu, kakor bučela po cvetu. Pri suhem panji je lahko ogenj netiti* Sreča na razpotji sedi.
Nekdaj se je mestnik rabil tudi brez predloga in nekaj ta-cega se je še ohranilo, p. jeseni, spomladi, jutri, Časi ali časih
mesto v jeseni, v času itd. Tudi mej ali zunej, zgorej itd. je mestnik.
7 *
Raba druži v nik a.
Druživnik ali 6. sklon stoji na vprašanje: s kom? in s Čim? p. Veseli se z veselim in jokaj z jokajočim.
Tudi druživnik se v sedajnej slovenščini Wez predloga ne rabi, razun povračivnega zaimena: seboj in kritem, ceno, silo p. Silo dolgo sim ga čakal, pa vendar ceno kupil.
Raba prilogov.
§. 76. Zastran rabe prilogov imamo na sledeče paziti:
1.	Prilog se ravna vselej po sklonu, broji in spolu svojega imena, naj stoji pred ali kot povedek za taistin;, p. Svet je lep, da lepši biti ne more. Kar je hudobnih ljudi, bode na večne čase pogubljenih. Dobrih otrok so starši zmiraj vesdi.
2.	Kader stoji prilog ali priložaj mesto oiebka ali se dolo-čivno z imenom veže, ima vselej določivni koiec, p. Hudobni se svoje sence boji. Zdravi ne potrebuje zdravil Hvaljeni se rad prevzame. — Kader pa prilog mesto kakega nedoločenega imena stoji, se v srednji spol postavi, p. Kar je kramo, ni vselej dobro.
3.	Samo nedoločivni konec imajo:
a)	Prisvojivna zaimena, p. moj brat ne moj, brat.
b)	Prisvojivni prilogi na o v (ev) in in, p. bratov klobuk ne bratovi klobuk; deklin brat ne deklini b~at.
c)	Prilogi, ki kot povedki za svojimi imeni stoje, p. Moj Mobuk je nov ne moj klobuk je novi.
d)	Ead, rada, rado in eden, ena, eno, p. Stsedov sin rad v slabe tovaršije zahaja. Znotrej lep, zunej shp. On bo bogat, ko pes rogat.
4.	Mesto kakor ali kot v 2. stopnji stoji pogosto od ali mimo z rodivnikom ali čez, črez s toživnikom, p. Ni hujšega podjeda od slabega soseda. Ni manjše ptičice čez kolibria. Zemlja je veča od mesca in manjša od solnca.
Raba številni«.
§. 77. Zastran rabe številnic gre na sledeče paziti:
1. Vse temeljne številnice od pet daljej se v imenovavniku in toživniku kot prava imena rabijo ter imajo vselej osebe ali reči, kterih število kažejo, v 2. sklonu pri sebi. Ravno to velja, kakor smo že omenili od splošnih imenskih in nesklanjljivih pri-ložnih številnic kakor tudi od plemenivnih številnic v srednjem spolu. Glagol se stavi vselej v enojno število srednjega spola; sledeči glagoli morajo vendar v množnem ostati, p. Mnogo ptujcov
je letos v naše mesto prišlo, so več dni pri nas ostali in vse ime-intniše reči ogledali in preiskali. Doslej poznamo pet delov sveta. Dobra misel je pol zdravja. Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno fiveti. Le malo se najde ljudi, ki bi sto let preživeli. Le malo jih je prav srečnih ljudi na svetu.
Kader pa te številnice ne stoje v 1. ali 4. sklonil, se ravnajo v sklonu po imer.u, ki je pri njih, p. Z nekoliko učenci učitelj ni zadovoljen. Z dunajstimi konji vozariti.
2.	Navadno stoji manjša številnica pred večo. Ako se vendar eden ali dva za večo številnico postavi, p. dvajset in eden, dvajset in dva itd stoji v pervem primeru šteto ime v enojnem, v drugem pa v dvojnem številu, p. trideset in dva učenca; dvajset in en konj je cerkiil.
3.	Pri letnih itevilkah se samo poslednja v redovno številko postavi, vse druge ostanejo nepremenjene, p. Karol F. je umeri eden in dvajsetega kimovca *) v tisuč petsto in osem in petdesetem letu. Pfemisel O t/kar je poginil tisuč dvesto osem in sedem desetega leta.
Ako pa leto p-ed številnico stoji, se rabijo nesklanjane temeljne številnice, >. Karol V. je bil rojen leta tisuč in petsto. Leta tisuč petsto in devetnajst so ga nemškega cesarja izvolili.
4.	Na vprašanji kedaj? kdaj? odgovarja Slovenec: - a) večidel z rodirnikom, p. Leta 1853; enega dne.
b)	s toživnikom, p. Peti dan po smerti očeta se nam je ta nesreča prigodila.
c)	Z mestnikom, p. Končal je svoje mlado živlenje v petnajstem letu.
Raba zaitnen.
§. 78. Zastran rabe zaimen je na sledeče paziti: 1. Osebna zaimena imajo v nekterih sklonih enojnega broja in zaimena tretje osebe tudi v množnem številu dve obliki krajšo m daljšo. Večidel se stavi krajša oblika, daljša se samo rabi:
a)	v začetku govora, p. Njemu se moraš potožiti, ki ti je v stanu preložiti.
b)	Kader se ima zaime posebno važno izreči, p. Denar le ti imej, pa vari se, da tebe denar imel ne bo.
c)	za predlogi, p. Nimam zaupanja do njega, ki me enkrat goljufa.
*) Za svoje notranja opravila se deržimo slovenskih imen mescov, če tudi v pismih deloma ali celo veči del ptujcom namenjenih p tuje imena stavimo.
d)	Če se z samim zaimenom odgovarja, p. Komu spravljaš! stihi.
e)	Kader kaka vez zaimena veže, p. On bo meni in tebi pisal, kader do njega pride.
2.	Ako stoj 6 pred 4. četertim enojnim stlonom ta sklon vladajoči predlogi; (kerprav za prav ima ta sklon 1. in 2. osebe in moškega spola 3. osebe le eno obliko): na, za, med, nad, po, pod, čez in pred, se predlog s kraj So obliko znmena sostavi in naglas na se potegne, kakor, p. name, zame, sate, predse, nanj (na-nj), zanj (za-nj), čreznj (črez-nj), prednj (pred-nj), ponj (ponj). Pogosto se vendar tudi govori: na me, zc me, za s6, pred se, po te, na se itd.
Pri ženskih zaimenih se pa vzeme daljša oblika: zanjo ali za nj6, nadnjo ali nad njo, nanjo ali na njo, p. Mu je mar zanj (zanjo), kakor za lanski sneg. Veliko so stric zate zdajali, glej da jim boš vse enkrat poverniti zamogel.
Na mesto v njega ali v njo se pravi spbh vanj (va-nj) in vanjo (vanjo).
3.	Povračivno zaime sebe velja kakor srn* že rekli za vse tri osebe, broje in spole, in se vselej mestc osebnega zaimena stavi, kader se na osebek taistega stavka naniša, p. Jaz se veselim — ti se veseliš — on se veseli — mi dia se veseliva — vi dva se veselita, — ona se veselita — mi se veselimo — vi se veselite — oni se vesele, p. Bodi si zvest, da dežju kmalo solnce sledi. Cesar sebi ne Želiš, tudi drugim ne niklanjaj. Ne plaši se, ako se zbodeš na poti živlenja, ali ti nesreta za petami gre.
Ravno to velja tudi od prisvojivnega svoj, svoja, svoje. Jaz sim svojega očeta zgubil Vi dva sta svojega očeta zgubila Ti si svojega očeta zgubil	Mi smo svojega očeta zgubili
On je svojega očeta zgubil	Vi ste svojegz očeta zgubili
Mi dva sva svojega očeta zgubila Oni so svojefa očeta zgubili.
Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. Po končanem delu bomo svoje plačilo prejeli. Le urno hodimo svojo pot, ki nas v večno zveličanje popelje. Mladenči nauka svojih mladih dni ne zamujajte! Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da se ti bo dobro godilo.
Kadar pa prisvojivno ime kej več imenuje in obsega, kakor djavna oseba pove, je bolj prav „moj, tvoj, naš" itd. staviti, p. Mi gremo v našo cerkev, vi pa v vašo idite. Molimo za našega (ne pa svojega) cesarja. — V sprotnem govoru se pa vendar svoj postavlja, p. Ce vam naša hiša ni po volji, pa v svojo idite.
4.	Kadar hočemo kaj posebno zaterditi, uverstimo pred ali za nikavnimi posebno pomožnimi glagoli krajšo obliko 3. osebe v 2. sklonu in spolu dotičnega imena, p. Ni ga (ali ga ni) ljudstva na svetu, da bi prav nobene vere ne imelo. Je ni skorej Čudniše Šivali, kot slanik. Jih ni bolj poštenih ljudi od te uboge družine. Ne oponašaj ga ubožca, ki jeclja ali krevlja, ampak zahvali Boga, da ti zdrave ude da.
5.	Mesto prisvojivnih zaimen njun in njihov stoji večidel osebni rodivnik nju in njih, p. Njih kini je ponižnost in bogabo ječnost. Znana so mi nju lepa dela.
Včasi namestuje prisvojivne zaimena krajši 3. sklon osebnega zaimena, p. On ni je nar veči dobrotnik. Nedolžnost je nam nar lepši kinč.
6.	Namesto kazavnega zaimena stavimo pred oziravnim v pridjanem stavku večkrat osebno zaime, p. Ne verjamem mu (mesto tistemu), ki enkrat laže. Ne pečaj se ž njim, ki te je že enkrat zvodil. Kdor se dela veseli, njemu nič preteŠko ni.
7.	Včasi stoji mesto oziravnega zaimena ki ali kteri vez da, p. Veliko jih je, da se nočejo pošteno živiti — mesto — ki se nočejo pošteno živiti. So učenci v šoli, da se nič ne uče— mesto — ki se nič ne uče.
8.	Kader se nemško zaime sein na osebek druzega stavka nanaša, stoji vselej: njegov, a, o, njen, a, o, njun, a, o in njihov, a, o, p. Nisim lakomen njegovega (ne svojega) dnarja. Njegova (ne svoja) močna roka nas varuje vsili nesreč. Tvoji starši in učeniki ti zmiraj le dobro žele; nikdar torej ne pozabi njih (ali njihovih) lepih naukov. / f / t? ^
£ , J 'J. <> \
Raba glagolov.	' '	■	.
§. 79. Zastran rabe glagolov si je sledeče pomniti:
1. Glagol se mora glede osebe, števila in spola po osebku ravnati, sicer naj se pa tole pomni.
a)	Ako sta dva osebka v stavku stoji dvojno, če jih je več množno število, p. Kmet in gospod sta si pred postavo enaka.
b)	Perva oseba je imenitniša od druge in druga od tretje. Ravno tako imd moški spol prednost pred ženskim in ženski pred srednjim; pri živih stvareh nad mertvimi, p. Seršeni, ose in bčele bodo vedno prepir imeli. Ti in on sta prav marljiva tifimca. Oče in mati sta popolnoma zdrava. Bra• tane&Jn' itramna, sestranec in sestrama so večno zložnost obljubili. Sestra, dete in brat so bolni.	/ ^
>
P
c)	Ženski in srednji osebek v stavku hoče glagol in prilog v dvojnem moškega spola, p. Žena in dete nista zdrava.
d)	Za dvema ali več enojnimi osebki enacega spola sledi lahko enojno, dvojno ali množno število tistega spola. če so pa osebki različnega spola sledi glagolu naj bližji spol, p. Siromaštvo in kašelj se ne da zakriti ali se ne dasta zakriti. Morje in zemlja je polna božjih stvari. Griči, doline in vse, kamor pogledaš, je z merzlim snegom pokrito. Gospodar, gospodinja in trije otroci so bolni. Pravica in resnica se je povsod visoko cenila ali ste se visoko cenile. Kruh in voda sta človeku potrebna ali je človeku potrebna.
2.	Kader kaj pripovedujemo ali popisujemo, rabimo pogosto tako imenovani povestni sedanji čas mesto preteklega, p. Pisistrat umerje v visoki starosti in njegova sinova nastopita vladarstvo. V lepi zložnosti vladata Atence z veliko slavo; vse ju čisljd itd.
3.	Druga oseba velivnika velja tudi za tretjo, p. Izidi se tvoja volja. Bog vam daj mnogo srečnih let doživeti. Bog vas sprimi.
Pogosto se vendar tretja oseba z želivnikom izobrazuje, p. Kdor delati noče, naj strada. Kdor ima vero, naj jo tudi v djanji pokaže.
Včasi nadomestuje velivnik želivni naklon, p. Govori ali molči. Bodi tu ali tam, delati moraš. Skerbi ali ne skerbi, si vendar ne morem opomoči.
4.	Za glagoli, ki kako premikanje iz enega mesta do druzega pomenjajo, stoji vselej namenivnik mesto nedoločivnika, p. Pojmo delat, igrat, jest itd.,	* \
* 5. Vse priložaje razun 1. djavno-preteklega moremo kot popolne priloge sklanjati in rabiti, p. Cveteče drevje, pekoče solnce. Izza mize vstavšemu veselo naproti grem. Pastir gre zgubljenih ovčic iskat.
Pervi djavno-pretekli priložaj, če ni terpivnega pomena, prijemlje priložne končaj e samo v pervem sklonu, p. Otroc i so igrali, deklice pa cvetlice brale.
6.	Nektera zborna imena, če ravno v enojnem številu, hočejo prilog in glagol v množnem, p. Gospoda so sklenili; družina so nezvesti.
7.	Če je zaime to osebek, se ravna glagol po drugem ime-novavniku, p. To so ti bili dobri in pošteni ljudje!
Če je osebek neznan ali nedoločen, se ralfi tnetja Oseba glagola v srednjem spolu. Ravno to velja tudi od nedoločivnih in
temeljnih številnic dalje od pet in od besedice pol, p. Je zagro■ melo, da se je vsa hiša zmajala. Revnim pomagati je lepo. Veliko rok mnogo opravi. Šteje se deset božjih zapovedi. Pol gradu se je posulo.
8. Kader Slovenec z ljudmi govori, kterim je spoštovanje dolžen, jih vika; kader pa od njih govori, jih pogosto onika; vselej rabi vender množni broj moškega spola, p. Teta so že pol leta bolni. Ljubi oče? kam se bote jutre podali? Mati! zakaj ste žalostni f Osebe, s kterimi govorimo onikati ni slovensko.
8. Da prijetniše in ličniše govorimo in pišemo, pogosto tudi v slovenskem jeziku dva ali več stavkov v enega samega skrajšujemo ali vjemamo, kar se zgodi, če zaimena ki, kteri, a, o in vezi in, ko, ako, Se izpustimo in sicer:
a)	Kader imata glavni in pridjani stavek taisti osebek, p. Priložnost enkrat zamujena (mesto, ki se enkrat zamudi) se nikdar več ne verne. Dva prijatelja sta tako rekoč eden v dveh telesih prebivajoči duh (mesto, duh, ki v dveh telesih prebiva).
Kazavno zaime ti, ta, to in pomožni glagol se pri skrajševanji vselej izpušča, p. Sreča človeka na zemlji je negotova (mesto, človeka, ki je na zemlji). Zadovolni je tudi srečen (mesto tisti, ki je oc.)
b)	Ako v glavnem stavku kako zaime stoji, ki se na pridjan stavek nanaša, se mora priložaj v sklon zaimena postaviti, p. Domu pridšega so oče serčno sprejeli (mesto, ko je domu prišel, so ga oc.). Pavlu v Damask gredočemu se je Kristus prikazal (mesto, ko Pavi v Damask gre, se mu je itd.)
c)	Ako hočemo stavke okrajševati, ki jih vez in veže, je treba gledati, kteri glagol se po drugem ravna. V stavkih: po vertu je hodil in hruške poberal moremo oba glagola v priložaj ali narečaj postaviti in reči: po vertu grede je hruške poberal ali po vertu je hodil hruške pobiraje. Zakaj reči moremo: ko je po vertu hodil je hruške pobiral ali pa ko je hruške pobiral je po vertu hodil. — Tako vendar ne moremo vselej stavkov skrajševati, temuč treba je vselej na čas in djanje paziti, daje ne zavozimo.
d)	Pogosto se morajo predlogi na pomoč jemati, če se nobeno zaime kakega stavka na kako ime druzega ne nanaša, p. Po dokončanem delu, hočem priti (mesto, ko delo dokončam, hočem priti).
e)	Mnogokrat se pri izpuščanji vezi ko nedoločivni naklon mesto priložaja postavlja, p. Viditi, da je od vsih strani
10(5
zajet, si sam persi prehode (mesto, ko je vidil itd.). Slišati,
da oče vmirajo, ves prepade (mesto, ko sliši da itd.).
Raba doveršivntli in nedoveršivnlh glagolov.
§. 80. Raba doveršivnih in nedoveršivnih glagolov je bila, posebno kar sedanji čas zadeva, do naj novejših časov semtertje močno popačena in napčna.
Še le letaš je nam učeni g. J. Navratil po slov. Bčeli to važno reč prav razložil in z mogimi izgledi razjasnil. Ker ne vemo o tem kaj boljega povedati, njegove lastne besede (malo okrajšane) semkaj postavimo.
Nepogojni naklon sedanjega časa na vprašanje, kaj delam, aš, a? ali kaj se dela? kaj se godi? nam pravi, da se djanje ravno zdaj (če tudi le en hip časa) godi ali verši; glagol doveršivni nam kaže djanje doveršeno, glagol nedoveršivni djanje nedover-šeno, to je djanje, ki se ravno godi ali verši; tedaj se smejo v slovanskem jeziku v nepogojnem naklonu sedanjega časa samo nedoveršivni glagoli rabiti.
Slavni naš Kopitar je v svoji zares „modroznanski" slovnici na strani 309 lastnosti in rabo glagola slovenskega pervi izverstno razložil, ali ravno tega ni tako razločno povedal, kakor bi bilo želeti. Vse druge mlajše slovnice so njegova vodila z drugimi besedami ponavljale. Po njegovem vodilu pa, „da se sme na vprašanje kaj delaš? le z nedoveršivnimi glagoli odgovarjati, sodim, da je bil morebiti tudi on že ondaj te misli, ktero tukaj razkazujem; zakaj njegove besede na strani 309: „wenn Truber (Luk. XIV. 2—4) erzahlt: Inu Jezus odgouori inu praui litim vučeni-kom pisma ino litim Farizeiom, rekoč: Aku se spodobi ob tej soboti ozdraulati? Oni pag omolče. Inu on nega prime inu ga oz-draui inu ga proč pošle," — so sind odgovori, omolče, ozdravi, posije eben so viele Prasentia von verbis perfectivis, und den Krainer muss es befremden, wenn er hort, dass z. B. strelim, skočim, vzdignem, pokažem u. a. bei den Bohmen, Russen und anderen Mitslaven eben so viele Futura sind; — bei uns sind das lauter Prasentia (freilich perf. Bedeutung, da es Prasentia von dieser Art Verbis sind) und bedeuten: ich schiesse, springe, hebe u. s. w. (einmal) und machen ihr eigentliches Futurum mit bodem (bom), wie die Verba imperf." — te besede Kopitarjeve — pravim se tičejo le rabe časa sedanjega" (povestnega, praes. histo-ricum) namesto „preteklega". Zakaj razun določivnega naklona na vprašanje kaj delaš? itd. rabijo tudi Rusi, Cehi, Poljaki in
ogerski Slovenci doveršivne glagole v sedanjem času, kakor mi, namreč: v nedoločivnem, pogojivnem in velivnem naklonu. Glagoli doveršivni jim zaznamujejo prihodnji čas samo v določivnem naklonu sedanjega časa, in to, ako je djanje enkratno, ali če si mislijo, da bode doveršeno; — če se djanje ponavlja, ali če ne bo doveršeno, skratka: za zaznamek prihodnjega časa glagolov nedoveršiv-nih jim pa služi, kakor nam pomožni glagol „biti" (budu, bede).
Enojni obliki prihodnjega časa (futurum simplex) drugih Slovanov in staroslovenščine se ne bo vendar po moji misli Slovenec toliko čudil, pomislivši, da tudi nam oblika ali podoba sedanjega časa doveršivnih glagolov: poj dem, porečem, povlečem in več drugih s „po" sostavljenih v določivnem naklonu prihodnji čas zaznamuje. Tudi v sledečih stavkih stoji sedanji čas namesto prihodnjega: 'Ako brat pride (ako bo brat prišel), daj mu te reci. Ce hočeš, mu pa povem. (To se še ne godi in se še ni zgodilo, tedaj je prihodnje.) Kuzmič (ogerski Slovenec), ki je novi zakon po gerškem poslovenil, piše Jan. XV. 26. Gda pa pride obvese-litel, steroga (kteiega) vam jaz pošlem . ... on bode sve-dočo .... Jan VIII. 10. in 11. Nišce te je nej (te ni) osodo?— Ni jaz te ne osodim (nec ego te condemnabo); — Jan XXI. 6. Verzite na desno stran ladje (te) vlak, i najdete (rib) Iz teh izgledov se vidi, da so ogerski Slovenci staro enojno (nesostavljeno) obliko prihodnjega časa glagolov doveršivnih popolnoma ohranili. Kteri Slovenec pa ne ume zgornjih stavkov? — Svetujem toraj gredoč pisateljem »lovenskim, da bi se nesestavljenega prihodnjega časa zavoljo kratkote in lepote bolj posluževali, vsaj tedaj, kedar se ni dvoumja bati, posebno ako je v stavku ktera beseda, ki sama po sebi prihodnji čas zaznamuje, kakor: jutri, ■pojutrišnjem, drugi teden itd. n. pr. jutri zgodej vstanem, se obleSem, vzdignem hlapce in nasekam Ž njimi derv za ves teden. To se vjema s slo-vanščino in z druzimi jeziki.
Kakor bomo pozneje vidili ne ukljubuje moji misli tudi nobeden drug izgled Kopitarjev.
Ali porečeš: Ce pravim: Bčela naznanja ali naznanuje, brat te pozdravlja itd. kažejo glagoli dalje ali večkratno ponavljano djanje; če je pa djanje enkratno, komej en hip terpeče, ali če si djanje doveršeno mislimo, moramo doveršene glagole staviti.
Prijatel! ravno to je naša pomota, da si (pa le v nekterih primerlejih) vsim drugim Slovanom ukljub djanje doveršeno mislimo, dokler se (ako prav le en hip) godi. Ali se ne poslužujemo nadalje tudi mi glagolov nedoveršivnih ponavljanega djanja, dasi
je djanje enkratno, govori: ravno zdej klicar novo postavo ozna-
nuje; ravno zdaj pismo podpisujem, kamen vzdigujem, poklekujem,
(lasse mich auf die Knie nieder, mache ich einen Fussfall?) _-
Jeli da? — Pa se ti čudno in napčno ne zdi? _ Zakaj ne?
Za to ker si takega — pravega govorjenja navajen, ker nisi ter-dega Slovenca drugače govoriti slišal. — Ker pa grajana raba glagolov doveršivnih v tistih razmerah rabi v Jadnjih izgledih, ktera se z govorom vseh drugih Slovanov soglaša, nasprotuje, gre tudi iz tega očitno na dan, da je naša raba v navedenih in enakih primeriejili kriva.
Na zadnje naj samo še sostavim pravila, kterih v sedanjih slovnicah ni.
I. Glagole nedoveršivne moramo rabiti.
a)	Kakor že vemo v določnem naklonu sedanj (ga časa na vprašanje: kaj delaš? (pa tudi na vprašanje: kaj delam? kaj delal kaj delamo itd. Kaj se godi?) Taka js posebno v brezpogojnem ali naravnost pripovedavajočem govoru. Naj stoji tukej še opomba, da po tem takem glagol nedoveršivni — celo ponavljanega djanja ne le ponavljano ampak (na vprašanje: kaj delaš itd.) tudi enkratno djanje kažejo.
b)	Vprašati smemo v določnem naklonu sedmjega časa, najsi je djanje enkratno, tudi samo z nedoverširaim glagolom n. p. (Jan. XVIII. 23.) Ce sim hudo govoril, služi mi, Se sim pa dobro, zakaj me bijeŠ? (ne: zakaj me uoariš, dasi je samo od enega udarca — od ene žlafernice govorjenje). Ravno tako ne bi bilo prav rečeno: zakaj kamer, vzdigneš (namesto vzdiguješ)f Cemu poklekneš (namesto ptklekuješ)? To se vjema prav po pameti s pervim pravilom Kakor se ne sme namreč z doveršivnim glagolom vprašali, tako tudi odgovarjati ne. Kdor bi hotel v pervem izgledu enkratno djanje zaznamovati, bi moral v preteklem času vprašati, kar ne bi bilo napak, ker je djanje že poprc-d minulo, namreč: Zakaj si me udaril? Dostikrat bi bilo našemu jeziku celo primernejše, v preteklem času govoriti namesto po nemškem v sedanjem, n. pr. Neven je prinesel (ne prinese!!) novico. Takih izgledov je v novem zakonu vseh slovanskih jezikov veliko veliko.*)
*) Kakor n. pr. (Mat. II. 2.): Mi smo njegovo zvezdo vidili	in smo prišli
njega molit (und kommen ilin anzubeten); — „pridemo" ne bi bilo nikakor prav, ker bi rekel vsak drugi Jugoslovan, posluževaje se sedanjega časa: „dolazimo" ne „dojdemo."
c) Glagoli: začenjati, začeti, počenjati, početi, neliovati, nehati, in sostavljeni zahtevajo samo nedoveršivno obliko glagola v nedoločnem naklonu k sebi, n. pr. začenjam prepisovati, (ne: prepisati), začel sim oznanovati (ne: oznaniti), nehal bom poklekovati (ne: pokleknuti).
H. Glagolov doveršivnih v določnem naklonu sedanjega časa se pa smemo posluževati, ako si djanje doveršeno mislimo, v pogojnem govoru, to je, kedar je stavek od stavka zavisen, in sicer:
a)	Namesto prihodnjega časa, ki se je v takih primeriejili v svoji stari nesostavljeni obliki ohranil, n. pr. Kaj staviš, de te kamen dvignem (ne: de ga bom dvignili)? Kopitar. — Ako nam oznani (ne: ako nam bo oznanil), bomo Šli. Ako ne maraš, te dam (ne: te bom dal) zapreti. Kedar pride (ne: kedar bo prišel), mu bom povedal. — Ce se umiješ, boš bel. (V zadnjih treh primerlejih bi rabil Latinec svoj futurum exactum.)
b)	V pogojnem govoru tudi namesto preteklega Časa, n. pr. Ko se umije (ko se je umil — umivŠi se) hoče vselej berž kosila imeti. Kedar koli k meni pride, mi pripoveduje novice vsega sveta. — Namesto preteklega časa smemo tudi sedanjega rabiti pripovidovaje, in to z glagoli doveršivnimi in nedo-veršivnimi, aio si preteklo djanje tako rekoč pričujoče mislimo, — sedinji povestni čas (praesens historicum) — n. pr. v izgledu Kopitarjevem iz Trubarja (Luk. XIV. 2—3).' In Jezus odgovori in pravi itd. Oni pak omolČe. In on njega prime in ga ozdravi itd. (ne: je odgovoril, rekel, so omolčali (umol-knuli), ga je -prijel in ozdravil).
c)	Namesto naklona pogojivnega, n. pr. (Mat. XXIV. 4.) Gledajte, de vas kdo ne. zapelje (ne: da vas ne bi zapeljal). Ruski: Beregites', čtohi kto vas neprel'stil. — Ako je treba, prisežem (bi prisegel) da je to res. Ali vzdigneš, ne: ali bi vzdignil (to je ali moreš vzdigniti) ti kamen ? Ali mu daš (bi mu dal) svoj nož? Iz tega se lahko prepričaš (ne: se bi loko prepričal — se noreš prepričati), de je res taka. Včasi si je treba stavek, od katerega je drugi zavisen, misliti, n. pr. Vselej ga pozdravim, kedar ga srečam.
d)	Se smemo glagolov doveršivnih v določivnem naklonu sedaj-nega Časa posluževati, pripovedovaje kako se djanje za djanjem hip na hip sploh (ne ravno zdaj) godi, n. pr. Ko vstane, se hitro umije, obleče, počeše, pokrije, bukve vzame in gre.
e) Tudi govorimo vsi Slovenci in Jugoslovani: Ne dam mu
naj manje stvari (ne: nečem mu dati . . . J • Hote naznaniti, kaj se ravno godi ali ne godi, pravimo pa vendar le: dajem, ne dajem.
V	drugih naklonih sedanjega časa (od drugega ne govorim), namreč: v nedoločnem, velivnem, želivnem, pogojivnem in name-nivnem smemo rabiti, kakor si djanje mislimo •— doveršeno ali] nedoveršeno, enkratno ali večkratno, — glagole doveršivne ali nedoveršivne, n. pr. Moram oznaniti ali oznaiovati, oznani ali oznanuj, naj oznanim, ali oznanujem, itd. itd.
Doveršivni glagoli se ne morejo rabiti v sedanjem priložaji in narečaji, nedoveršivni pa nimajo predpreteklega časa.
V	velivnem naklonu se rabijo sicer doveišivni in nedoveršivni glagoli, vendar za besedico ne slede sploh le nedoveršivni, p. Ne hodi po teh nevarnih potih.
Raba nesklanjljivili delov govora.
§. 81. Slovenski jezik ima to posebnost, di se moreta včasi dva predloga zaporedoma staviti. Ti so izmed, iznad, izpod, izpred, izza, od črez. Določena beseda se ravna tedaj vselej po per-vem predlogu, p. Solnce izhaja izza gore. Od črez morja sparni veter Široko piše.
Namesto izmed, iznad, iz pod in iz pred se sploh zmed, znad, spod in spred govori in piše, p. spred oči libniti; spod zemlje rudo kopati; spod skale vreti. Eden zmed vat me je izdal.	^
2.	Pri stopnovanji prilogov in prirečij se za drugo stopnjo mesto kakor, kot ali ko pogosto od ali meni) z drugim ali Črez, čez s četertim sklonom postavi, p. Dober sosel je boljše od deset stricev. Ni ga podjeda črez hudega soseda Ni lepšega kraja od domačega.
3.	Zanikavna besedica ne stoji sploh pred svojim glagolom, vendar se s taistim razun v glagolih nisim (nesim), nimam (nemara) in nočem (nečem), nikdar v eno besedo stopiti ne sme.
Če ravno druge zanikavne besede v stavku stoje, se vendar „ne" ne sme pred glagolom izpustiti, p. Nima ne matere ne očeta več. Zvestega prijatelja nikoli ne moremo pozabiti. Dober sin svojemu očetu nikoli nič ne odreče, če ni zoper božjo zapoved.
Kader nič kako reč pomeni, se vendar ne vselej izpušča, p. Vse blago je pod nič spečal. Nič samo sebi škodje.
6
lil
v?
4.	Besedica ne v časi zanikanje odpravi in sicer:
a)	v stavkih, v kterih se kaka z ne sostavljena beseda znajde, p. Bogu ni nič nemogoče. Gospodova molitev ni nobenemu kristjanu neznana.
b)	Ce ne ravno pred drugo zanikavno hesedo stoji, p. Ne nikoli, ampak vsaki dan grešimo. Ne nič, ampak veliko ima dolgov.
5.	Ce se glagol nimam z nedoločivnikom veže, se mesto nič, nihče ali nikdo besede kaj, kej ali kdo postavljajo, p. Ze cel dan nima kej jesti. Nimam koga vprašati.
6.	Medmeti sploh ne tirjajo nobenega sklona; vendar se ž njimi različni (kloni združeni najdejo.
Večidel stoji imenovavnik, p. O ljuba sestra! Joj,prenesrečni otroci! O dobrotlji^a duša!
Verh tega sd pa tudi najde rodivnik, dajavnik in kazavnik, p. Glej mojih rok! joj mene! gorje vam; blagor tebi! lejte ga,!
i ' \ <	- 2rvr M «
■,:
Drugi odstavek.
O besedoredu.
§. 82. BlagogUsje in jasnost govora tirja, da se stavki in pozamezne besede lepo med seboj vežejo in čredijo. in tako govor prav lahko lazumljiv in prijeten delajo. Sploh pa je tole pomniti.
9 1. Osebek in lesede, ktere v govoru posebno povzdigujemo, stoje večidel na pervem mestu; zna se pa tudi povedek pred osebek postaviti, Č3 je v namenu govorečega ležeče in če skoz to kaka dvoumnost ne navstane, p. Luč telesa je oko. Starost prinese nemarnost. Slišal sem, vidil pa ne.
2.	Prilog stoji sploh pred svojim imenom, vendar mu zna tudi slediti ali se od njega ločiti, p. Berhke deklice po zelenem travniku, pisane rožice tergajo. Sin božji, cerkev božja, ljubi moj! Volja mi je dobra, moč pa slaba.
Prirečje se slavi pred glagol, p. Lepo piše, razločno bere.
3.	Rodivnik, ki ga kaka druga beseda vlada, stoji navadno za to besedo, včasi pa tudi pred njo, p. kos sira; svoje matere edino dete.
Večkrat se manjše besede vsmes devljejo, p. Veliko ljudi je bilo vidi ti ali ljudi je bilo veliko viditi itd.
4.	V vprašavnih ali pripovedajočih stavkih stoji glagol večidel na pervem mestu, p. So mati tu ali oče ?
5.	Če se glagol posebno ne povzdiguje, stoje krajša zaimena me, te, je, ga itd. pred pomožnim glagolom je in pred lom, boš, bo itd. po vsili osebah in brojih, p. Kako si bo pomagal! Kje te je srečal? Povračivno zaime se, si se pred osebna zaimena postavlja, p. Jezik se mu vstavlja. Nič se jim ne smili.
Pri osebnih zaimenih stoji dajavnik vselej pred rodivnikom p. Priporočujem vam jo.
Besedica ne stoji pred glavnim glagolom, p. Brat ne more delati.
Zavolj teršega zanikanja se postavlja tudi mnogokrat še na koncu, p. Ne boš ga dobil ne.
6.	Vežica li se v prašanjih za pervo besed« postavlja, p. Je li pa to mogoče storiti?
7.	Med besede kjerkoli, kdorkoli, kamorkdd, kadarkoli itd. desiravno, akoravno, čeravno, Četudi se mnogokiat bi, se in druge manjše besedice postavljajo, p. Ce so ga ravno oče vsak dan svarili, nič ni pomagalo. Kamor se koli ozreš, je vse polno božje časti in krasote. Ako sva si ravno v žlahti, st vendar ne moreva.
Dodatek.
Hebaj o slovenskem §I«gn.
§. 83. Kakor vsak jezik ima tudi slovenski veliko veliko posebnosti, kterih je treba zmiraj pred očmi imeti, ako hočemo dobro in v pravem slovenskem duhu govoriti in pisati. Sploh naj se na tole ozir zemlje:
1.	Stavki naj so vselej po mogočosti kratki, jederni, ne pa dolge zamotane periode, kterih se je skerbno izogibati. Posebno naj je slog enojn in lahko razumljiv, posebno v vsih za ljudstvo namenjenih knjigah, v kterih gre manj znane besede in izreke vselej razložiti ali jih z bolj znanimi zameniti.
2.	Varvati se je preveč samostavnih imen, posebno samo-stavnih nevidljivih in sostavljenih, ki gerdijo ves spis. Vsako drugo pleme besedi se slovenščini bolj prilega, kakor to. Treba jih je torej ali popolnoma izpustiti ali pa jih s prilogi, zaimeni, glagoli ali prirečji nadomestovati, p. je rudeče, zeleno, belo mesto je rudeče, zelene, bele barve. Kratko in negotovo človeško živlenje
mesto kratkost in negotovost človeškega Sivlenja. Zvonik je Šestdeset sežnjev visok ne pa visokost zvonika iznaša Šestdeset seznjev. Počakaj, da pride mesto počakaj njegovega prihoda. Pazljivo so ga vsi poslušali mesto s pazljivostjo so ga vsi poslušali. Še dete, še otrok mesto v deijih, otroških letih. O veliki noči mesto ob času velike noči itd.
3.	Naj se v spisih pogosto slovenski izreki in pregovori upotrebujejo 5 cel spis postane tako nekako bolj domač in ndroden.
4.	Ptuje beside, ki se jih je slovenščina sčasoma navzela, naj se, če je mogoče, z domačimi zamenijo.
5.	Čez vse jotrebno pa je, da vsak, kdor slovensko piše, tudi slovensko misli. Cel spis bo veliko bolj domač in slovenskemu duhu primtren.

Kazalo.
Stran
§. 1. Slovenska abeceda........................,1
§. 2. Samoglasniki......................................2
§. 3. Soglasniki..............................................3
§. 4. Prememba pismen..........................4
§. 5. Naglas in naglaski........................6
§. 6. Razdelitev zlogov..........................7
§. 7. Pravopisna pravila........................7
§. 8. Ločniki ali prepone ....................8
§. 9. O kraticah............................................10
§. 10. O delih govora sploh..................11
§.	11. O samostavnem imenn sploh	11
§.	12. Zlaganje samostavnih imen..	12
§. 13. Najnavadniše končnice..............13
§.	14. PomanjiSevavne končnice ....	15
§. 15. Povekšavne končnice..................16
§. 16. Zlaga sostavljenih imen............16
§. 17. Zlaga ljudstvinih imen..............16
§. 18. Zlaga ptujih imen......................17
g. 19. Sklanjanje imen..............................17
§. 20. O spolu............................................17
§. 21. O številu................................................18
§. 22. O sklonih................................................19
§. 23. O sklanjah............................................19
§. 24. Perva sklanja....................................19
§. 25. Druga sklanja....................................22
§. 26. Tretja sklanja..................................24
§. 27. O prilogu....'..........................................26
§. 28. Zlaganje prilogov..........................26
§. 29. Koreninski prilogi.........................26
§. 30. Izpeljani prilogi..............................27
§. 31. Najnavadniše končnice ............27
§. 32. Pomanjšavne končnice..............29
§. 33. Povekšavne končnice..................29
§. 34. Sostavljeni prilogi............................29
§. 35. Sklanjanje prilogov........................29
§. 36. Stopnovanje prilogov..................32
§. 37. Zlaga druge stopnje....................32
§. 38 Zlaga tretje stopnje......................33
§.	39. Sklanja stopnovanih prilogov	33
§. 40. O številnicali........................................34
§. 41. Določne številnice..........................34
§. 42. Temeljne številnice........................34
§. 43. Redovne številnice..........................36
§. 44. Plemenivne številnice..................37
§. 45. Množivne itevilniee........................37
§. 46. Vdelivne številnice........................38
§. 47. Splošne šttvilnice............................38
§. 48. Številna inena....................................39
§. 49. O zaimenu...........................................40
§. 50. Zlaganje ziimeu..............................40
§. 51. Osebna zamena.........................41
§. 52. Splošno osbno zaime................43
§. 53. Nedoločna zaimena........................43
§. 54. Prisvojivni zaimena....................43
§. 55. Kazavna jaimeua............................44
§. 56. Vprašavm zaimena........................45
§. 57. Oziravna saimena............................46
§. 58. O glagolu..............................................47
§. 59. Oblike gligolov..................................49
§. 60. Doverševinje djanja......................56
§. 61. Znamnja ledoveršivnih in do-
veršivnih glagolov ........................57
§. 62. povračivii glagoli............................59
§. 63. Doba^terilo inoseba glagolov	60
§. 64. Časi gligolov..................................60
§. 65. Nakloni glagolov..............................61
§. 66. Izobraž«vanje časov in naklonov ......................................................62
§. 67. Pregib aije glagolov......................72
§. 68. O predbgu............................................79
§. 69. Neločljivi predlogi..........................79
§. 70. Ločljivi predlogi..............................84
§. 71. O pri raji................................................87
§. 72. O vezii......................................................93
§. 73. O mednetu..........................................94
74. O sklaioslovji....................................95
§. 75. Raba lamostavnih imen............95
§. 76. Raha jrilogov....................................100
§. 77. Raba žtevilnic....................................100
§. 78. Raba zaimen ......................................101
§. 79. Raba glagolov....................................103
§. 80. Raba loveršivnih in nedover-
šivnih glagolov................................106
§.81. Raba nesklanjljivih delov
govora......................................................HO
§. 82. O besecbredu ....................................111
§. 83. Nekaj o slovenskem slogu...	112
Natis in papir c. k. dvorne tiskarnice sinov Bogomila flaase r Pragi,
Tiskarni pogreški.
Stran	versa	beri	mesto
7	11 od s>odej	kakor	kakoz
16	10 „ „	prirečji	prizečji
21	3 „ zjorej	ki	k
28	2 „ sjodej	š	s
33	5 in 17 td zgorej nestopnovanemu nestopnovavnemu
36	16 od spdej	§. 43.	§.
37	2 „ zgirej	eden	enden 37	5 „ sptdej	jagnjet	jagjnet
39	1 „ zg<rej	se	s
40	7 „ ,	čvetero	čvetere
41	8 „ spdej	sklanjanja	sklanjnaja
41	6 „ ,	ostalih	estalih
42	8 „ ,	Krajnskem	Krajinskem
43	4 „ ,	Prisvojivna	Prisojivna 43	3 „ ,	§. 53.	§.
48	12 od zgo-ej	gabi ali	gabiali
48	9 „ spoiej	rumeneti	rumneti
54	5 „ zgoiej	varujem	varujem;
63	5 od zgorej v sredi Dvojno	Množno.
Druge manjše tiskarne pogreške, posebno v 3. poli, ktere zdatel ni sam popraviti mogel, naj blagovolno vsak sam popravi.
e:
f/ai

. ■ A


y / - -




"i '- v ** .-''/
z 9 -i	A -^ba? ■
■V/	'I 11

«r a'^ v - r// >
W - i £	-f



J-Z/.- Oy' fZ-t&i ~
/ ~ r<?
Cf v --	- S//0 ■■
/ t
//i --''^r&frz - --V-
I«-'
/h! a
P-
C t	.
-7 1 <;
-C ,
/ J-?'. 2
rJ
...

U-- ir n^ , c '
I ■ /	i')" ' •
Ut
a '

y -i
#