Zahvala s pesmijo
V prejšnji številki »Dogovo-rov« smo med novicami iz krajevne skupnosti Trg osvo-boditve objavili tudi krajši za-pis o recitalu slovenskih in nemških pesmi dvojezične pesnice Tee Rovšek-Witze-mann, ki ga je imela 26. maja letos v viteški dvorani Kri-žank. Pesnica nam je poslala prijazno pismo, v^katerem se nam zahvaljuje za' doživeti li-terarni večer in nam poklanja pesem, porojeno iz nevidnih vezi, ki njene misli še vedno priklepajo na rodno domo-vino.
»Slovenskišopek nageljnov in rožmarina, kot kri rdeč, plamteč,
po zemlji domači dehteč, ki sem prejela ga v dar, kot ogenj v srcu bo gorel...
Deželo, kjerživim,
meja od domov slovenskih
loči.
Čeprav isti svod nad njo se
boči,
tuje pesmi tam pojo
in v besedi tuji govor teče.
Vendar,
svetlo kupo sreče,
ki nocoj sem jo zajela,
nagnila sem,
do dna izpila,
v naročje nje žarke zla te
vzela
in čezačbesjib razpela...*
Silva Šuc