Z zborovanja ,,svete vojske". O surovosti, nenravnosti in pijančevanju, teh treh najhujših napakah našega naroda, je na javnem shodu »sveto vojske« dne 10, t. m. predvscm poročal tovariš nadučitelj Rudolf Horvat. Olede surovosti tneni. da je prva dolžnost staršev in vzgojiteljev poučevati otroke o lepem vedenju ter jih zlasti z lastnini zgledom navajati k plemenitemu ravnanju. Odrasli mladini pripore>ča vstop v razna kulturna društva. ki pa morajo v pravem duhu vršiti svojo vzvišeno nalogo. Za odrasle sp>loli je pa najvažnejši kulturni činitelj časopisje. ki pa bo dosezplo s\roj pravi namen šele tedaj, ko izginejo iz njega raznovrstnc psovke in surovi napadi na cele stanove. Za odpravo oziroma omejitcv nenravnosti predlaga sledeča sredstva: 1. Etični vzgoini pouk, ki temelji v verouku. Da bo pa dosegel le-ta svoj n,amen. naj odpade stari verbalizem. to je. dobesedno učenje katekizma na patnet. 2. Nacijonalno vzgojo, toda nc fašistovske. to je zločinske, kakoršno je nienil nek primorski akademik, da lioče bajc naše učiteljstvo upeljati v šole; zakaj lc s pravo narodno vzgojo se otresc naše iiudstvo čimprej onega suženjskega dulia, ki v njeni tiči že 1300 let. Na ta način bo' oa vsaj v prihodnjc moči preprečiti narod take nravnc propalosti. v kakršno jc zašlo zlasti naše narodno nezavedno ženstvo v sedanji .Hilijski Benečiji; niedtem ko se ni iz narodnega nasprotstva nobena Italijanka prostovoljna udala katcrenm izmed naših vojakov, ko so pred leti /asedle bivše avstrijske čete italijansko Be-. nečijo. 3. Poivk o spolnosti. ki naj ga vršita oče in mati o pravem času. 4. Nadzorovanje doraščajoče mladine. predvsem glede oseb. s katerimi občuje. 5. Prepoved nemoralnih knjig. slik. arledaliških in kinematografskih predstav ter posebno premoderne ženske obleke. 6. Ker so prenapolnjena stanovanja nogostoma povod nemoralnega življenja. nai vlada preskrbi čimprej za zadostna in primerna stanovališča. 7. Oblastva in gospodarji naj pripornorejo s primernimi predujmi svojim •islužbencem zgodaj se ženiti. Nikakor pa ni poročevalec proti plosu. če se isti vrši dostojno in pod do-brim nadzorstvom. Z oziroin na surovost in nenravnost konštatira 5e univ. prof. Ozvald. da sta ti nnpaki simptomi bolne duše, ki jo je treba prcustrojiti s pozitivnim delom. Nato navede tri vire teh napak: Prva in glavna kal je inštitucija kin°' ki naj se odpravi in nadoinesti s cenitn gledališčem. Druga kal je dostop ncdoraslinj ft porotnhn razpravam, a tretja je — ul'ca' koder stopajo napol naga dekleta. Prof. Fr. Vadnjal priporoča glcde vzgoje, da se srednješolska tnladina ^z* ]oči i^ političnih organizaci) in iz telovadjiih društev. Srnatra za zlo tudi preveliki pohlep po zabavi ter pozivlja policijsko oblast, ki naj pazi posebno strogo. da se ne prekorači policijska ura. Končno predlaga ustanovitev neke vrste nravstvene policije. Tovariš fiorvat poroča nato še o pijančevanju. Iz tega poročila ipodajeino samo one točke. ki so splošno zanimive ter druge. ki se tičejo predvsem šolstva in učiteljstva. 1. Vsak gostilničar mora prodajati poieg opojnih tudi brezalkoholne pijače. 2. Brez vsake posebne obveznosti jjiora dati hrano tudi abstinentom. 3. Kaznjivo je žaljivo smešenje at>siinentov. 4. Na »Roditeljskih seštankili« naj se poroča poleg drugega predvsem o alkoholizrnti. 5. Vsak drugi mcsec inorajo šolska vodstva prcdlagati šolskim oblastem statistični pregled šolskih abstineiitov; zato naj bo pri mesečnih konierencah na dnevnem rcdu tudi stalna točka n. pr. »Naša abstinenca«. Zelo zanimivo je. da je izdalo ministrstvo narodnega zdravja v sporaz,umu z ministrstvom prosvete poseben »Načrt zakona za pobijanje alkoholizma«, ki vsebuje Vo večini navodila za gostilne. K temu načrtu je pa dostavilo naše l.overjeništvo za socijalno skrb nekaj prav dobrih pripomb. iz katerih navajamo samo sledeče: V svrho sistematične državne protialkoholne propagande naj se imenujejo strokovni potovalni učiteljl. katerih nalosa bi bila. vršiti vsestransko propagando: 1. urejevati in voditi protialkoholna predavanja diskusije. razstave. izlete, Iramatične uprizoritve itd.; 2. predavanja naj bi se vršila v obliki ciklusov s sodelovanjem kiajevnega izobraženstva brez razlikc političnega niišIjenja; 3. ob takih prHikah naj bi se vršil ob navzočnosti krajevnih političnih, šolskili in dn.ij.ih zastopnikov ljudstva razgovor o boiu proti alkoholizmu s posebnim ozirom na dotični krai; 4. potovalni učitelji naj bi skušali po on.davanjih v šolah — v kolikor niso tega slorili že učitelji sami — organizirati mla*I.no v protialkoholne krožke. Tak krožek nai bi se delil v dve vrsti članov. in sicer abstinente in zmernike; mladina do končanega 18. leta naj bi pristopila k abstinentom. Pri vseh oblastvih I. inštance. poli'ičnih ekspoziturah. policijskih kotnisariiatih in kr. Dolicijski.i ravnateljstvih. naj !ii se poveril uradniku referat o vseh alkoholnih in protialkoholnih zadevah. Ta referat naj bi stal potom svojega urada v talneni stiku s krajevno zdravstveno oblastjo. Vsem šolskim in javnim knjižnicam nai se na državne stroške priklopi slovenska in srbohrvatska protialkoholna Iiteratura. V večjih krajih naj se ustanove pivnice za ntleko in pristne sadne sokove, /družene s prodaio svežega in suHiega sadja. medu in kruha. Društvom in organizacijam. ki se zavežeio v to, da se vrše njih izleti na brezalkoholni podlagi. naj se dovolijo na drMvnih železnicah vozne ugodnosti. Vse veselice in drtige prireditve protialkoholnih društev in organizacij naj bodo •Javka proste.