- 118 - Novičar iz mnogih krajev. Ce bo a vstrijansko -rusovski armadi naOgerskim na dalje tako po sreči šlo, kar ji gre po kresu, bo v malo dneh konec Ogerske vojske. 37. dan pretečeniga mesca je bil odločen , de ima naša armada združena z rusovsko od vsih strani se naprej pomikovati nad Oger-sko armado. 38. dan pretečeniga mesca je po hudi bitvi mesto Rab v oblast naše armade padel. Cesar sami, ki so bili celi čas strašnima naskoka blizo vojske pričijoči, so ob polpetih popoldan s 1. oddelkam armade v premagano mesto prišli. — Nadalje se sliši, de je bila pri Ser-bobranu LSt. Thomas) velika vojska, v kteri je ban Jelačič premagal, ki se je po poslednjih Novicah že do Cente pomaknil; od njegove armade jih je po pripovedovanji padlo 1700, Ogrov pa 3000. Tudi se bere od strašne vojske priEperjesu, kjer je neki naših in Rusov okoli 3000, Ogrov pa okoli 6000 padlo. Rusovski general Paskevič maršira s svojo trumo naravnost nad Pest, in včeraj se je slišalo, de že pred Peštam stoji. Ali je vse to že gola resnica ali ne, še ne vemo, ker vradne oznanila še niso razglašene. — Košut je v Peštu, kjer je od svojih ljudi od vsih strani obdan, de se mu kaj žaliga ne zgodi, pa tudi za to, de jim zdej v nar veči stiski glavar ne uide. Ogri so Komo^ r an s ko (Komorn) terdnjavo zavoljo kolere in kužne vročinske bolezni zapustili, ki ste začele v terdnjavi tako strašno razsajati, de se je bilo bati, de bi vse ne po-merlo. Naša armada pa tudi Rusovska ne boste obsedle okužene terdnjave, ki botedej še zmirej divica ostala, (d i vi ca se ji zato pravi, ker še ni bila nikoli premagana). En razdelk Ogerske armade, kterimu se pravi Dunajska četa (Wiener-Legion) in ki je v začetku obstala iz 1400 glav, je tako silno pokončana, de jih je le še 17 ostalo. General Bem jo je vedno pošiljal v nar hujši vojske in jo je tako popolnama razdjal. — V Prešborku strežejo kapucinarji in frančiškanarji v bolnišnicah tako pridno kakor bratje milostljiviga reda (Barmherziger) ranjenim vojakam, in tako ni treba vojaških strežnikov.— Benetke se še niso podale; berž ko pride admiral D a hI r up s svojimi barkami iz Janki na (Ankona) nazaj, se bo začelo bombardiranje Benetk z bombami, ktere bojo z balonov, od kterih smo že večkrat govorili, v mesto metali. Strašna škoda za lepo mesto, ktero se ne smili puntarski termi! Dragina je v Benetkah, ki so skorej od vsih strani zaperte, silno velika; fant mesa velja45 kraje, funt sirovima masla (putra) poldrugi gold., sežen derv 75 gold.; moke,, zelenjave imajo dovelj — rib pa nar več. — Francozje še zmirej niso premagali Rimcov, čeravno francozka armada zdej 40000 vojakov ima. Francozko ministerstvo je unidan po pismu prašalo Papeža: kaj de misli storiti kadar bojo Francozje Rim obsedli? Sv. Oče jim je — kakor se bere — odgovoril: de bo šel v Bol on i j o in se pod avstrijansko varstvo podal. Dobro jim je povedal! — Engelsburg, imenitni tabor v Rimu, so Rimci sami podkopali in podkop s smodnikam (pulfram) nasuli, kte-riga hočejo zasmoditi, ako pridejo Francozje s silo v mesto. — JVa Nemškim bo s puntam mende kmalo pri kraji. Pruski vojaki, ktere Pruski kraljevič napeljuje, so mesto Karlsruhe dobili; začasna republikanska vlada in nekaj Frankobrodskih poslancov je zbežalo v Freyburg, puntarske trume so se v Rastatt vmak-nile. Punt nemskiga ljudstva bo kmalo potolažen: kako pa bojo vladarji potem nemške dežele vravnali, je pa drugo imenitno vprašanje, na ktero sedaj še nihče ne more odgovora dati. — V Varšavi so začeli Rusje tako hitro terdnjavo delati, de mora vsak pomagati, kdor je le zato; še clo vikši vradniki (Beamte) morajo po 4 ure na dan rove (šance) kopati — tako pripoveduje }?Volksbothe". — Nas Cesar so povikšali vsim vo-jakam, ki so v vojski ranjeni bili, de kruljevi ali scer bolehni ostanejo, njih penzijon in vsak postane za eno stopnjo več, kakor je poprej bil. — Novih srebernih šestič bo kmalo na kupe; noč in dan jih delajo na Dunaji; nakaj smo jih že vidili; veliko tanjši so, kar poprejšnje. Novi banknoti po 2 goldinarja so pa vun-der tako lični, de jih je veselje viditi; že zavoljo lepote ne morejo nikdar svoje vrednosti zgubiti. — Na Hrovaškim so se prikazale strašne trume kobilic — pa k sreči je tudi tam veliko škoreov (Staar), ki so jih zlo pojedli. — Iz Gorice zvemo, de bojo svilorejci (židorejcf) letaš prav dobro opravili; funt zidnih mešičkov (kokonov) prodajajo po 50 kraje, do 1 gold.; lani jih po 20 kraje, niso lahko spečali. — Od Tersta bojo tudi vlstrijo poleg morja telegraf napravili, in scer po novi znajdbi Krištofa Rada. — Mnogo hvaljene in nekoliko časa prepovedane 7?Narodne Novine" v Pragi hodijo zopet na svitlo.