V MAŠi KlffVl •miri im hsomnski <re*t»ifeii f o»n cTF MinistrskL svet je izdal.ur.edb«, po^Rate^ rii bodo. zagDtavLjtma scedstv.a za izjpopalnitev in zbol^ianje-dcžawnib: in baoauin&k-iiL cest. Pir D>žmmi Mpotetecrni bKnM bosta po tej novi uredbi ustanovljena dVzavni' ih ftanovinski cestni fond. Denarna sredstva za oba cestna fonda bodo tvorili rednr debfldlki in posojila. Državnemu cestnemu- fbndu flEifi.adatai.dife tnetjiai dfihodfcaw dcža&?nfiga. fonda. za. iavna. dela,. Liavi doJntdki m dmarnik a&a&iii Ł»iuk Po nav.L ur&dbi: sa. piredmdena pesebius1 daJatve, ln se bodo letno pJačevaleL, ia 3JŁer: od potniškega avtomobila 2U0 din, za motorno kolo 50 din, za motorno kolo s prikolieo 75 din, za kolo 10 din, za kočijo in vozila na peresih 50 din, za navadna vozila 40 din, za* vozJla rra dvett Rolesih 20 din na lei»; Državna in; ba»ovin&ka voaiia bodo ogKaaessnn. tsih tak-a. Drža.vni fond 1jq. preje-mal t udi dohodke od taks, na tuje avtamo bile. Te. takse se bodo plačevale na. osebo in na stevilo kilbmetrov, rjrevcLŽenih na natšem ozemlju. Višiho te takse bo duloeii" miiniEter sa zgradbe; Med sredstva, lii. s« bedo stekala v držaiini Gfistni. fond, spadajo tudi dohodki od pEodanega materiala io. r.ekiame. Pobiraia se bo 1% taksa od vseh prodanib posestev ob cesteh, iir sicer pri posest\'ih v mestihj, M štejejo prebo 5009* prebjvalcev do 1009 k-u. metrov površine, v O3fcalih naseljib do 5806' kv. mertrov, izven naselij pa se bo< od vrednostL prodanik poseatev do 10.000 kv; metrov površine pobirala še dodatna taksa doI odstotka. ifadalje se bodo v fond «?tefoile mostnine m di~ugi taki dbhodld; Bohodkr banovinskih cestnih fondbv V banovinske cest.e fonde se bodb stekale takse od prekomerirega izkorišcanja banovinskih cest, 50?« odkupnine za- osebno delo, ki jo plačujejo državni in banovinski aktivni ia ugekojsni1 uradnilfi ih itastavljenci, 25% odk-upnine za osetfrro delo v. smiBlu; zakoaa: o. nfidnža.vmh; cestab,. nadalje vse ostale takse in kazni, ki se nalagajo za razne prekrške šoferiemin drugim vozačem. Uredba dbloča tudi uvedbo davka na premije za zavarovanje motornih vozil in drugib. prevoznih' sredstev kakršnekoii vrste. Taidavek bo znašal 10% letne kosmate premije.. Vsi zavodi, tvrdke irr goedinci, ki: sprejeraajo.v plačilo.omen.iene^premije, bodo morali najfcasneje v dveb: mesecih' po poteku Vsakega koledarskega leta predložiti pristojni baiiski upravi semam piača1nih premij za zavarovana vozila, ki so registrirana na ozemlju prizadete banovine. Kdor teh seznamov ne bi v redu predložil, bo kaznovan z globo od 50 do 1500 din. Minister za zgradbe bo izdal o zgorrgi uredbi poseben pravilnik, ki b& natančno določil, kako se naj razdelijo zbrana.denarna sredstva 5n kako se naj izvajajo dela na cestah. V DRUGHf »RŽATAFT Ehkratna oddaja premožen jia zar oborožifev na Mažarskem. Mažarska vlada je iz- daia odrffltffio cb enkratni preraBŽenosM oddfeji, kLbi naj esigurala Ik:edit3s za oborožitev:.. Sdoc poseda premaženjp,' nad 59;OG0 f)«ngov, temu bodapredpisali.enkratni da"vek od 5—20%. Vlada upa, da bo zbraTa na >tJa način- pol milijarde- pengov, fcastera bcr 'uporabila za vojsko ih nabavo orožja. ' Nbvi pred"sednik sejjna (paTlamenta) na roljskeniu. ZadujLu. sma- ponočabV da. je iuui'1 predsednik poljskega sejma dr. St. Car. Za novega puedsednika* skupščine je bil iz* votjeiu & 114- proti; 30i giaaovom! polkovnilc Slavek. S to izyolitvijo je znatno okrepljer 'na slčupšičira: poljškirr politirnib: polkov:'irikov; Pfnrfainen<«*ire volitve v Aigliji' irapeve?* thrjejj). Na letni konferencr nai^odne liberalne atranke 22, junLja. je iziavil bivši nor tranji minister John Simon, da bodo v Arfr gliji najbrž še pred prihadnjp letno kon> ferenco volitve. Iz te napovedi sMepajo; da bo vlada na jesen ali spomlad razpualila 'parlameiit in razpisaFa nove volit\-e. Po ftoirehem ižidta parlamentaFnih vol» !tev nw fpskenrTi Končni1 iz?d: drža-vnDztioirakik voiitev na Irskem je tala:: De- Valera [7,7. mandatov,. Cosgrav-e 45,.d^aiwcL9 in»iifiodviEni 7. De Vaiera jp dobil. abs.olutao; v.ečiho. Razlika med stranko. de Valere in Srjegovega nasprotnika Cosgravea je maIenkostna. Obe' stranki sta za- čim svobodr nejšo; Irsko, le da sagovarja de Valera gospodarsko sodeiovanj^ z AaigiijOi brea, ka^terega. bi Irskai ne mogla. živeti Voliive sq utrdile ugied, ki ga. de Valera in njegjov !program uživata med irskim l^judštvom; Predsedhikova yolilna zmaga dokazuje, da irskt narod dočela odobrava de Valerovo politikOj M je Irsfei prinesia po tolikib. kr(Vaiihbojib in prevratih popolncsamostojr uost, kakršne niso pred 20 leti junaškemu irskemu narodu prerokovali niti največji 'njegovr prijatelji. Hhratu je irsko ljudstvo sdalo priznanje de Valerovim prizadeva.ajem, da. bi Irska brez škode za. svojo sajinostoijnost gospo.darsko. ia politično sodelovala z Anglijo. Uspeh tega prizadevanja 0e pred nedavnini sklenjeni tcgpvskogolKjtieni; sporazum med Anglijo in IrskGi Polt .tična gosledica tega snorazuma bo prej ali 'slej zdi-užitev protestantskega Ulstera s svobodho irsko državo. Predsednik irske ^republike de Valera je izda-1 po volitvab. ioklic ii?skemu Ijudstvu, v katerem prosa vse stranke, naj mu pomagaio pri izvaja,ngu; petig-iinega. gosptirdarskega tnj socialne- ga BaeHtai. * SPOE KADI ALEKSANDKETE Spor radi Aleksandrete med Francijo iu :Turčijo. je počival od. 24. januarja; 193:7 d« zadnjih dni. Aleksandretai jp me^o z 20.009 prebivalci v. Maii Jfezijii iit edinni dBbua prdsttaniSSe na vsej južnorazLjski. obaiL. Za. Tiicčija je mejrto eriino izhodišče. na. južna mocja in tuvazna luka: za. vse južne toirške pokrafjine. Za- posesfe Aleksandrete se zanima^o 'P^ancozi, ker je tudi za- Siriib to mesto edino prikladha luka. Po svetovni vojni je dbbila Francija nad maloazijsko pokrajino Sirijo pokroviteljstvo. Leta 1936. jp hotelft Francijai Simjo ^remeniti v samostojno državo ped njenim nadzoE&tvom. Tedaj so se oglasili Turki in. so zaMevali, da Aleksandreta z "upravnim okolišem, ki šteje 200:000 prebiValcerv, rre sme1 pripastjL ^riji:, ampak naj jot prikiopiJGr Thceiji aii, pa naj dobi avt)Binomijo.. Spon je bil. izravnam med Francijp ia TurkL 24.. januarja. 1937... Določili so, da ostane Aleksandreta pQcl Sirijo, a derbi otisežno samcrupravo. Siiriji •sc prepove' imeti- v tej poKrajini voja^vo. »VEhoTOro oblast v Aleksandreti: vrai. kanri(3air Z^eze narodov.. Aleksandpeta ptatane ,za. Tucčijo- svobodna luJta. Ko je ob začetku letošniega leta. vrnila 'Fbancija Siriji samostojnost, so bilfe tarnkaj razpisane aprila valitve. Tiirčija je ob :pazglasu volitev radi izgredbv groKila- z vpadonr a vojako v Aleksandreto irt radi tega sta se zedinili. Francija in Turčlia, .da nadzira parlamentarne volitve. v Ale'ksandreti in okolišU' posebna komisija ZLveze itarodov, ki bi naj zagotovira nrirtie' volitve ih preprečila vsa4k? goljufijo. V dežeUcL Aleksandrefca prebdva rnBŠanica. pieman. TurM pravi jgl, da so oni v veiiki veGini,, a AcabcL ga,, ki 30. za. Siri.jp, ^trdijo nasprotna. ; Radi starrja ih- pravRar v zadhiin dheh poživljenega? spora- se je vršila 2T. jiinija v Carigradu pods predsedstvottr predaedni.ka, turške republike Kemala Atatiirkai štiri .in.poLure. trajajoča sejaturške vladeu na .kateri je bil poleg članov vlade tudi, načelrrik turškega giaviiega generalbega šta•ba. Sklfepi turške vladfe sicer nišo- znani, :a je spor zaenkrafc paravnan. Francoska m turška vlada* sta se dogovorili, da. bo jv aleksandretskera samoupravnem. parlamentu od 40 poslancev 22 turških. Sfeor glede Aleksandrete bo pa končno izravnan- šelte po volitvab, ko bo treba rešrfci ne samo način samouprave^ marveč tud? gospodaEsko- in pelitično poseat te dfiželiBB, ,v kated se nahaja poleg najboljše luke v tem delu malbazij^ke obale še tudi ležišče petroleja. Verjetno je, da. bodb oziri ¦ francoske svetovne politike, ki Franciji nalagajo dolžnost, da si prtdotii prija*el|jstvo. Turčijg, tafco, moehi, da bn Aleksandreta- prišla končnDveljavno pod. trajno nadzorstvo turške države.