BRINAR JOSIP: O čitankah. (Konec.) Da so zdravi nazori o sestavi 5itank v novejšem času za5eli prodirati celo na merodajna mesta, o tem nam svedo5i navodilo ministrstva prosvete, izdano povodom »Natečaja za sestavo abecednikov in 5itank za osnovne šole« »Uradni list«, 1. 1923.. št. 57.). To navodilo namre5 zahteva: »Vsaka Sitanka mora biti sestavljena na znanstveni pedagoški osnovi s sestavkl pretežno nacionalno-liter a r n e g a znaSaja. spisana v čistem in lepem književnem jeziku. Vse gradivo, ne samo da mora ustrezati vsem pedagoškim zahtevam, nego mora biti tudi v skladu z idejo narodnega in državnega edinstva, vzgajaje šolsko mladino v duhu te ideje.« O teh navodilih uradnega »Natečaja« je izpregovoril v »Narodni prosveti« (dne 2. marca 1923) urednik Milutin Stankovič. ki izvaja v doticnem uvodniku ta- ko-le: »Zahteva o nekaki »znanstveno pedagoški osnovi«, po kateri je treba izvršiti 5itanko, menimo, da tu n i g 1 a v n o ... Za sestavo čitanke za mladino smatraino kot glavni poudarek u in e t niško čuvstvo lepegain prirodni dar pisanja za otroke. To razvito 5uvstvo za umetniško lepoto omogoča na prvem mestu. da se iz velikega carstva književnosti zna izbrati ono. kar je resni5no najlepše in za otroke najprimernejše; a istotako se mora tudi izmed izvirnega podati le tisto, kar je lepo in zanimivo. Stvarni zgledi iz življenja kažejo, da mnogi šolniki, ki niso imeli tega prirodnega 5uvstva, ne samo niso mogli podati ni5esar originalnega, kar bi bilo dobro za otroke, ampak tudi iz tujih umotvorov niso znali stvoriti primerne knjige za otroke... Po naših mislih 5itanka za mladino spada bolj pod širši pojem mladinske književnosti kakor pa pod pedagogiko, in za njeno sestavo je potrebnejši dar estetskega 5uvstvovanja in pisava v otroškem duhu. nego pedagoška izobrazba. (Naglašujo5 to, pa ne mislimo, da naj čitanka obsega samo pesmi in povesti, ainpak podaja naj tudi snov iz prirodo- znanstva, opise zemlje in obiSajev, nauke o dolžnostih itd.. ali vse to mora nositi ton lepotein zanimivosti). Razume se. da to ne izklju5uje, da pedagog po poklicu. ki bi imel navedena svojstva, ne bi inogel dati odlične čitanke. marveč pedagoška izobrazba mu bo pri tem le izdatno pomagala. Najsre5nejši slučaj bi pač bil, ako je pisec čitank 5lovek z znanstveno in praktično pedagoško usposobljenostjo ter s prirodniin darom pedagoga in estetika.« * Ako je 5itankar zbral resni5no vzorne sestavke, je s tem že dosegel svoj glavni nainen; zakaj vprašanje. kako naj se berilni sestavki razporedijo, se mi ne zdi posebno važno. A baš z razvrŠ5anjem berilnih sestavkov ho5ejo nekateri čitankarji pokazati svojo veliko timetnost. Kakor pri šolskih knjigah vobče, se mi vidi tudi pri čitankah najboljše. ako razvrstimo snov tako. da se učitelj in u5enci kar najhitreje v knjlgi orientujejo. Zato bo n. pr.. vsaj za višjo stopnjo. 5isto primerno. ako razvrsti 5itankar berila tako. kakor smo že vajeni na razdelitev slovstvenih proizvodov sploh: na prozo in poezijo, prozo pa zopet na pripovedovalno in opisovalno, poezijo na hrsko in epsko itd. Seveda so priporočljive, osobito za osnovne šole, tudi drugačne pregledne porazdelitve beril, kakor n. pr. v Čajkov5evih čitankah: I. Lepota in dobrota. II. Zemljepis in narodni običaji. III. Zgodovina. IV. Priroda in gospodarstvo. — Glavno je paS. da je razdelitev beril enostavna in lahko pregledna. Zategadelj je najmanj priporo51jivo, ako čitankar razporedi berilne sestavke po kakem posebno umetno izdelanem podrobnem učnem načrtu. tako da ima u5itelj ostro začrtano »maršruto« pred sabo. po kateri naj bi začel s sestavkom na prvi strani ter končal z zadnjo stranjo v 5itanki. Čitankar ne sme pozabiti. da mora biti knjiga uporabna za razne kategorije osnovnih sol ter da ima skoraj vsaka šola svoje posebne razmere, na katere se je učitelju ozirati. ko izbira za obravnavanje berilne sestavke. V novejšem času se pogosto priporoča. naj bi bile 5itanke ilustrovane. Tudi uradni »Natečaj za sestavo čitank« zahteva: »Za uspešnejše obravnavanje posameznih sestavkov naj bodo v 5itan- kah tudi slike, toda biti morajo didaktično upravičene.« Da bi učitelj posamezne sestavke »uspešneje obravnaval«. ako imajo učenci v knjigah tudi slike. te trditve praksa ne potrjuje. Ziva beseda učiteljeva, ki zna v dusah otrok ustvariti jasne slike. odičene po bujni otroški domišljiji, tako oživljajoča govorica je večjega pomena kakor vse ilustracije, ki so vrhu tega še največkrat dvomljive umetniške vrednosti. Navadno uporabljajo založništva kake zastarele klišeje ali pa so slike izvršene v preveč zmanjšanem merilu. Pomislimo le na tiste zabrisane pokrajinske slike, ko more kopica temnih pack pomeniti prav tako Gorico kakor Maribor. in kjer bi ne ločil Zagreba od Ljubljane, ako ne bi bilo značilnega Gradu. Ako že hočemo čitanke okrasiti s slikami. naj bi prinašale umetniško izvršene portrete naših pisateljev, a iz pokrajinskih in zgodovinskih motivov naj bi se izbirale le takšne slike. ki kažejo značilne in jasno izražene podrobnosti. Kakor pri izberi berilnih sestavkov, tako naj bi bilo čitankarju tudi za uvrstitev slik odločilno vodilo — umetniška vrednost.