namig Bralni Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 49 Marjeta Zorec Slovenske šege in navade skozi leto Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021 214 strani, cena: 24,99 € Najlepše in najboljše iz našega ljudskega izročila. Kaj so delali naši predniki v posameznih mesecih, katere šege in vraže sloven- skih pokrajin so se ohranile do danes, katera jed se pripravlja v posameznem letnem času – knjiga prinaša veliko zanimi- vosti, pregovorov in rekov.  Tomaž Ivešić Misliti narod v dolgih šestdesetih Ljubljana: Inštitut Nove revije, 2020 404 strani, cena: 33 € Monografija zajema mnenja slo- venskih intelektualcev o sloven- skem narodu ter njegovi preteklosti in prihodnosti. Pred- stavlja dragocen prispevek k razumevanju nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji in začetka slovenskega nacionalnega preporoda pod socializmom. V spremni študiji dr. Ivešić analizira večino zbranih objav slovenskih intelektualcev o tem, kaj narod sploh je in kako ga razumeti v dolgih šest- desetih, ko slovenski intelektualci po opustitvi ideje o ju- goslovanski socialistični naciji pričnejo pogosteje pisati o slovenskem jeziku, kulturi ter zgodovini. Edith Eger Izbira Preserje: Aktivni mediji, 2021 400 strani, cena: 26,90 € Avtorico so kot najstnico odpeljali v Auschwitz, kjer je kljub muče- nju, lakoti in stalni grožnji smrti ohranjala svojo duševno in du- hovno svobodo. Grozote, ki jih je doživela, je niso zlomile. Naspro- tno: opogumile so jo in jo utrdile. Njena modrost izvira iz bolečih življenjskih dogodkov, ki so jo globoko zaznamovali. Trpljenja ne moremo izbrisati, ne moremo spremeniti tega, kar se je zgodilo. Lahko pa se odločimo, da bomo poiskali dar, ki je skrit v našem življe- nju. Lahko se naučimo ceniti svojo rano. Doktorica Eger v knjigi prepleta pričevanja o spremembah, ki so jih doživeli njeni pacienti, z lastno zgodbo o prežive- tju v Auschwitzu, ki je navdihujoča in dramatična. William Glasser Teorija nadzora Ljubljana: Chiara, 2021 314 strani, cena: 27,90 € Knjiga se ukvarja z vedenji, ki jih izbiramo, ko si prizadevamo nad- zirati svoje življenje. Avtor uči, kako izbrati učinkovita vedenja, saj so tista vedenja, ki si jih izbe- remo, kadar poskušamo zadovo- ljiti močne in nepopustljive potrebe znotraj nas samih, vse prepogosto boleča in neučinkovita. Zapleteni vzroki člove- ških stisk in še bolj zapleteno reševanje le-teh so prikazani v zanimivem, vsakomur razumljivem jeziku. DKPS Iz življenja Slomškova priznanja 2021 V soboto, 25. 9. 2021, bo na Ponikvi tra- dicionalno srečanje učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in staršev. Tam bomo Slomško- va priznanja podelili ge. Mariji Pisk, s. Emi Alič in ge. Eriki Ašič. Naziv častna članica DKPS bo prejela prof. ddr. Barica Marentič Požarnik. Povzemamo uteme- ljitve priznanj, prejemnicam iskreno česti- tamo in se zahvaljujemo za njihovo delo. Prof. ddr. Barica Marentič Požarnik se je rodila leta 1940 v Ljubljani. Na klasični gi- mnaziji je maturirala 1958, leta 1962 je di- plomirala iz psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi je na obeh področjih doktorirala, iz psihologije v Ljubljani leta 1971, iz pe- dagoških znanosti na U n i verzi v Za g r e b u leta 1994. Svoje znanje je nenehno izpopolnjevala s študijem v tujini, med drugim kot Fulbri- ghtova štipendistka v ZDA (mednarodni program za razvoj učiteljev – 1966/67), na Pedagoškem inštitutu v Oslu (1965) in kot štipendistka DAAD-a v Nemčiji (1974) ter v sodelovanju s številnimi raziskovalci po vsem svetu. Najprej se je zaposlila na raziskovalnem oddelku Za voda RS za šo ls tvo (1962–1965), nato je odšla na Pedagoški inštitut Univerze DKPS Iz življenja 50 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je zaposlila leta 1971 in vse do upokojitve leta 2005 študente pedagogike in andrago- gike poučevala predmeta Pedagoška psiho- logija in Izkustveno učenje. Od leta 1971 do leta 1998 je bodoče učitelje s Filozofske fakultete in študente pedagoških smeri drugih fakultet poučevala tudi predmet Psihologija za študente. Pri teh predmetih je razvijala sodobnim spoznanjem in potrebam prilagojen program, študente aktivno vključevala v delo, pripravljala učna gradiva in med drugim leta 2000 napisala sodoben učbenik P s iho logi ja učen ja i n po u- ka, ki je doživel številne ponatise in bil leta 2018 prenovljen. Leta 2019 je v soavtorstvu napisala tudi učbenik Izkustveno učenje. Že leta 1971 je bila izvoljena v docentko, leta 1977 v izredno profesorico in leta 1989 v redno profesorico za pedagoško psihologijo. V letih od 1981 do 1983 je bila prodekanka Filozofske fakultete za študijske zadeve, od leta 1986 do 1988 pa predstoj- nica O dde lka za peda gog iko. Leta 1978 je bila pobudnica ustanovitve Cen t r a za pe- dagoško izobraževanje Filozofske fakultete, saj se je zavedala, kako pomembno je, da ima institucija, ki pripravlja študente tudi na pedagoški poklic, strokovno službo za razvijanje tega dela izobraževanja in vseh tistih dejavnosti, ki pripomorejo h kakovo- stnejšemu oblikovanju učiteljev. V letih od 1978 do 1985 ter od 1996 do 2005 je bila tudi predstojnica tega centra. Posebej je pomemben njen prispevek k razvoju visokošolske didaktike in kakovo- stnega visokošolskega izobraževanja. Eno izmed njenih zgodnjih del je Pr ispeve k k visokošolski didaktiki iz leta 1978, ki je pio- nirsko tudi v evropskem merilu. Že od leta 1975 vodi seminarje, delavnice in poletne šole iz visokošolske didaktike, na katerih redno sodelujejo tudi mednarodno uve- ljavljeni strokovnjaki. Na temelju njenega dolgoletnega prizadevanja je bilo leta 1996 ustanovljeno Slovensko društvo za visoko- šolsko didaktiko, katerega predsednica je bila 10 let. Pomemben je njen poudarek, da mora raz- iskovanje prispevati k razvoju in kakovosti vzgoje in izobraževanja ter da je v procesu raziskovanja vzgoje in izobraževanja vedno treba dati glas tudi učencem in učiteljem. Slednje je treba spodbuditi, da postanejo razmišljujoči praktiki in raziskovalci lastne prakse. V raziskovanju je skušala uveljaviti tudi kvalitativni pristop in akcijsko razisko- vanje. Poudariti je treba tudi njeno aktivno prizadevanje na področju okoljske proble- matike in vzgoje za vrednote – za sodelova- nje in sožitje, za odgovoren odnos ter skrb za soljudi in okolje, za trajnostni razvoj. Njeno profesionalno delovanje sega na več področij: od zagotavljanja kakovostnega učenja in poučevanja ter ocenjevanja zna- nja, izobraževanja učiteljev, razvoja visoko- šolske didaktike, uveljavljanja sodobnejših pristopov v raziskovanju do okoljske vzgoje in vzgoje za vrednote. Prizadevala si je za uveljavljanje kakovostnega učenja in pou- čevanja, ki slonita na spoznanjih sodobnih kognitivno-konstruktivističnih teorij in vključujeta aktivnejšo vlogo učenca, oseb- no pomembno učenje, izkustveno učenje, razvijanje učnih strategij, samouravnava- nje učenja in usvajanje kakovostnega zna- nja. Kakovost izobraževanja je neposre- dno povezana tudi z ocenjevanjem znanja. Ukvarjala se je s spremljanjem trajnosti gimnazijskega znanja ter vplivom (zuna- njega) preverjanja in ocenjevanja znanja na kakovost pouka v gimnaziji. Posebej velja omeniti že leta 1987 objavljeno in še danes aktualno publikacijo N o va po t a v iz- obraževanju učiteljev. Ves čas je zasledovala sodobne teorije in izkušnje izobraževanja učiteljev – tako na dodiplomski ravni kot v času pripravništva in prvih letih poučeva- nja ter v procesu stalnega strokovnega izpo- polnjevanja. Raziskovala je pomen povezo- vanja teorije in praktičnega usposabljanja v izobraževanju učiteljev. Kritično je opozar- jala na zasnovo pripravništva in strokovne- ga izpita učiteljev. V tem kontekstu je v naš prostor prinašala prva spoznanja o strokov- nem razvoju učiteljev, skrb za ta razvoj pa je stalnica v vsem njenem profesionalnem delovanju. Barica Marentič Požarnik je tudi po upo- kojitvi leta 2005 ostala vpeta v raziskovanje in pedagoško delovanje. Z Za vodom RS za šolstvo je sodelovala v projektu bralne pi- smenosti v vrtcu in šoli ter v projektu for- mativnega spremljanja. Njen bibliografski opus je izjemno bogat. V Cobissu v letih od 1962 do 2021 najdemo 715 enot, katerih naslovi dokazujejo razno- likost področij, na katera sega njeno teore- tično, raziskovalno in praktično delovanje. Med drugim je objavila 158 znanstvenih in strokovnih člankov (nekaj tudi za revijo Vzgoja), sodelovala (samostojno ali v so- avtorstvu) pri 25 poglavjih v znanstvenih monografijah in pri desetih znanstvenih monografijah ter 11 učbenikih, objavila je številne strokovne članke. Bila je mentorica pri 15 doktorskih disertacijah, 33 magistr- skih, treh specialističnih in 163 diplomskih delih, ki jih zelo pogosto označuje interdi- sciplinarnost. Njena zadnja knjiga z naslo- vom Moje življenje, moje učenje je izšla leta 2020, ob njeni 80-letnici. V njej predstavi svojo poklicno pot kot vir lastnega spozna- vanja ter spodbujanja osebnega in poklic- nega razvoja. Barica Marentič Požarnik je v svojem peda- goškem in raziskovalnem delu obravnavala teme in vrednote, za katere si prizadeva naše društvo. Prepričana je, da mora biti proces pouka in učenja zasnovan čim bolj celostno in mora poleg razumske (spoznavne) zajeti tudi čustveno, socialno, telesno in duhov- no razsežnost. Pomemben predpogoj za tako delovanje, kot pravi, je vzpostavljanje dobrih medosebnih odnosov, ki jih ozna- čujejo medsebojno spoštovanje in zaupanje ter zmožnost empatije. Pomembna naloga pouka je prispevanje k moralnemu zorenju mladih, k ustvarjanju vrednot, usmerjenih v občečloveške vrednote, ki ne veljajo le za določeno skupino ljudi ali ki enostransko poudarjajo npr. etiko pravic na račun etike odgovornosti. Poudarja, da na kakovost učiteljevega dela vpliva »ne dolžina izobraževanja s kopi- co predmetov, literature in izpitov, ampak predvsem kakovost izobraževanja. Po- membno je, da študent v čim večji meri na lastni koži doživlja dobro izobraževanje z raznolikimi metodami in kakovostnim praktičnim usposabljanjem, da je med študijem in pripravništvom deležen kako- vostnega mentoriranja in pozneje na šoli, kjer deluje, pristnih sodelovalnih odnosov s kolegi, medsebojne pomoči, izmenjave izkušenj. Ne smemo podcenjevati vloge ho- spitacij in refleksije ob njih.« Po svojem pojmovanju učenja se nedvomno razlikuje od drugih slovenskih pedagogov. Razume in predstavlja ga kot spreminjanje pogledov in s tem tudi spreminjanje sebe. Trdi, da nas raziskave o učenju pripeljejo do naslednjih spoznanj: pri učenju niso po- membne le vsebine, temveč tudi sam pro- ces; učenje ni le spoznavni, temveč tudi ču- stveno obarvan socialni proces; učenje ni le sprejemanje že pripravljenega znanja, tem- več tudi postavljanje in preverjanje domnev, DKPS Iz življenja Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 51 vključevanje domišljije, postavljanje vizij; ni le sprejemanje objektivnega znanja od dru- gih, temveč tudi samostojna, aktivna (re) konstrukcija idej, (po)ustvarjanje lastnega znanja; zajema tudi sistemsko in intuitivno mišljenje, tudi z interdisciplinarnim pove- zovanjem. Učitelj usposablja učenca, da po- stopno prevzame odgovornost za svoje uče- nje, da se osamosvoji; učitelj navaja učenca na metaučenje – razmišljanje, analizo, nad- ziranje lastnega procesa učenja. Nagrajenka je za svoje delo dobila številna priznanja. Leta 1990 je prejela nagrado Sta- neta Žagarja, najvišjo nagrado v Sloveniji na področju vzgoje in izobraževanja, leta 1999 je prejela veliko nagrado Filozofske fakultete, leta 2001 priznanje Sova za delo na področju visokošolske didaktike, leta 2006 je bila imenovana za zaslužno profe- sorico Univerze v Ljubljani. Sodelovala je tudi v številnih mednarodnih projektih. V slovenski prostor je vnesla številne izvirne in plodne zamisli, koncepte, pristope in spremembe, katerih skupni imenovalec in rezultat sta kakovostnejša in bolj humana vzgoja in izobraževanje. Barica Marentič Požarnik je s svojim delom oblikovala pomembna spoznanja o kako- vostnejšem vzgojno-izobraževalnem delu, uvajala je novosti in spreminjala poglede na kakovost učenja in poučevanja, vlogo učen- ca in učitelja. S svojim pedagoškim in men- torskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ter pustila neizbrisen pečat na področju priza- devanj za kakovost izobraževanja učiteljev ter vzgojno-izobraževalnega dela v Slove- niji. Marija Pisk se je rodila leta 1954 na Jese- nicah. Izhaja iz trdne krščanske družine. Osnovno šolo je končala v Bohinjski Bi- strici in nadaljevala šolanje na pedagoški gimnaziji v Tolminu. Leta 1975 je končala Pedagoško akademijo v Ljubljani (oddelek v Kopru) in postala učiteljica razrednega po- uka. Kot praktikantka je prišla na Osnovno šolo Franceta Bevka v Tolminu in na njej ostala vse do upokojitve leta 2010. Zaposle- na je bila kot učiteljica na razredni stopnji, delala je v skupini predšolskih otrok v pri- pravljalnici na šolo, v podaljšanem bivanju, od vpeljave devetletne osnovne šole pa v prvi triadi; bila je tudi mentorica nekaterih krožkov. V kolektivu je delala s skupino kolegic, s katerimi so si bile blizu po razmišljanju in usmerjenosti. Njihov cilj je bil razvijanje in uveljavljanje modelov dobre vzgojne prakse. Etični kodeks jim je bil vodilo pri delu z učenci. Rada pove, da je bila v dobri družbi in da ji je Bog na pot poslal sode- lavke, na katere je ponosna in jih ima zelo rada. Njeno pedagoško delo je bilo vedno usmerjeno v skupino in posameznika v njej. Z razumljivimi in življenjskimi razlagami ter navajanjem na sprotno delo, korektnim sodelovanjem s starši, spodbujanjem učen- cev k natančnosti in delavnosti je vsakemu omogočala rast na vseh področjih. Po štiriindvajsetih letih delovne dobe je ob delu nadaljevala študij na koprskem oddel- ku Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in leta 2002 postala profesorica razrednega pouka. V času poučevanja je pridobila na- ziv mentorica in svetovalka, leta 2008 pa naziv svetnica. Njena kolegica pove: »Spomnim se, da se je ob prihodu počutila precej negotovo, a pravi, da smo jo učitelji na razredni stopnji sprejeli tako, da je že od prvega dne imela dober občutek. Spoznala sem, kakšen pri- vilegij je delati z njo. Pri delu je odgovorna, odkrita, poštena, zanesljiva, sposobna, ino- vativna, vsakemu je pripravljena pomagati, svetovati. Zato smo jo v kolektivu cenili. Ni- koli ni slabe volje. V timu učiteljic tretjega razreda smo na šoli prve začele z nivojskim poukom in ob pomoči in podpori ZRSŠ, OE Nova Gorica izdale delovno gradivo za fleksibilno učno diferenciacijo pri utrjeva- nju matematike v 3. in 4. razredu.« Sodelovala je tudi z ZRSŠ. Črnogorskim pe- dagoškim delavcem je prenašala slovenske izkušnje o delu v devetletni osnovni šoli. Opravljala je delo svetovalke na ZRSŠ, OE Nova Gorica in izvajala naloge v okviru programa mentorske šole (študijska sreča- nja). V timu pedagoških delavcev prvega triletja si je prizadevala za strokovno in od- govorno delo z otroki. Ves čas je zagovar- jala premišljen in otroku primeren prehod v osnovno izobraževanje. Na prvo mesto je postavljala didaktično igro in izkušenjsko učenje kot dva osnovna pedagoška pristo- pa pri poučevanju v prvem triletju. Njena usmeritev je bila, da je vsak otrok sprejet in upoštevan kot posameznik, ne glede na to, od kod izhaja. Svoje izkušnje je delila tudi v skupini soav- torjev učbeniškega gradiva za devetletko, in sicer za področje matematike v 4. in 5. razredu in učbeniškega didaktičnega kom- pleta Naša ulica za 1., 2. in 3. razred. Sodelovala je v razvojni skupini IKT ter pridobila naziv in licenco multiplikator za področje IKT na razredni stopnji. V okviru projekta e-šolstva je izvajala seminarje in svetovanja, vezana na razvijanje e-kompe- tenc učiteljev in drugih strokovnih delavcev na razredni stopnji. Vedno se je navduše- vala nad novostmi in vsebinami, ki so bile gonilo pri razvoju pedagoškega dela. Leta 2019 se ji je ponudila priložnost za delo s študenti na Pedagoški fakulteti v Ko- pr u. Kot asistentka in predavateljica je nav- duševala bodoče pedagoge za učinkovito in starostni stopnji primerno poučevanje pri predmetih Zgodnje učenje matematike, Di- daktika matematike, pri predmetu Vodenje razreda in razredništvo ter Didaktiki druž- boslovja za študente predšolske vzgoje in razrednega pouka. Svoje izkušnje je v prispevkih delila z bral- ci revije Vzgoja in Razr ed n i po uk ter lastna e-učna gradiva objavila tudi na spletni stra- ni www.uciteljska.net. S prispevki iz prakse je sodelovala na različnih konferencah. Še vedno je aktivna in ne odreče pomoči učencem, ki imajo učne težave in katerih starši se obrnejo nanjo. Pri OS DKPS v Tolminu pomaga pri organizacijskih in lo- gističnih nalogah. Vsako delo in zadolžitev sprejema odgovorno in zanesljivo izpelje. Je tudi članica Bratovščine ŽRV (živega ro- žnega venca) v Tolminu in molilne skupine DKPS Povezani v molitvi. S. Ema Alič se je kot tretja od štirih hčera leta 1990 rodila očetu Igorju in mami Majdi v župniji Javorje nad Škofjo Loko. V krogu družine, v kateri je odraščala, je prejela do- bro versko vzgojo. Je vesele narave in se je poleg šolskih in domačih obveznosti rada vključevala v različne dejavnosti: bila je gasilka, prostovoljka, animatorka. Kot ani- matorka je sodelovala pri nekaj oratorijih, nato pa postala njihova voditeljica. Dejav- na je bila v domači župniji: pomagala je pri oblikovanju in vodenju birmanskih skupin in bila članica župnijskega pastoralnega sveta. Po zaključku klasične gimnazije v Škofji Loki se je vpisala na Teološko fakulte- to v Ljubljani. V tem času je tudi prepoznala Gospodov klic in se odločila za pot redov- nega življenja. V skupnosti šolskih sester je po noviciatu leta 2012 izrekla prve zaoblju- DKPS Iz življenja 52 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 be, leta 2018 pa v občestvu domače župnije večne zaobljube. Po noviciatu in prvih za- obljubah je svojo redovno pot nadaljevala v skupnosti v Repnjah. Že med študijem teologije se je vključila v pastoralno delo, od leta 2015 je katehetinja v župniji Šturje v Ajdovščini ter nekaterih sosednjih župni- jah. To poslanstvo živi z veseljem in preda- nostjo, s čutom za otroke, mlade in njihove družine. Je tudi članica U r ada za mlade pr i SŠK. Poleg tega je velikodušno razpoložljiva tudi za potrebe v provinci – veliko prispe- va v skupini za medije, v pastoralni skupini in skupini za pastoralo poklicanosti. Rada poje, in kadar je priložnost, z veseljem vza- me v roke kitaro ter navdušeno k petju po- vabi vse, ki so okrog nje. V času epidemije je še posebej vidno njeno delo na področju digitalizacije katehetskih vsebin. Z rednim vsakotedenskim snema- njem videokatehez je mnogim otrokom po vsej Sloveniji omogočila, da so s svojo družino od doma spremljali videokateheze, povezane z redno katehetsko snovjo med cerkvenim letom. Na sproščen, ustvarjalen in iznajdljiv način je s pomočjo dejavne uporabe družbenih omrežij prispevala k oznanjevanju v digitalnem svetu ter s tem otroke in mlade spodbujala k iskanju vre- dnega, pristnega in dobrega. Iz njenih vi- deokatehez veje njena iskrena želja uresni- čevati Slomškovo misel: »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti.« Erika Ašič, roj. 1978 v Postojni, je po kon- čani gimnaziji v Postojni zaključila študij socialnega dela v Ljubljani. Z Društvom ka t o l iš k ih peda gogo v Slo ven i je je najprej so- delovala kot prostovoljka, potem pa se je v društvu tudi zaposlila. Na pobudo duhov- nega asistenta p. dr. Silva Šinkovca je leta 2000 pripravila in odlično izpeljala prija- vo društva na razpis za prostovoljno delo. Sredstva iz razpisa so omogočila, da je za- živel projekt Človek za druge. Ta projekt in prostovoljstvo je v celoti uspešno in samo- stojno vodila do leta 2004. Projekt je bil do lanskega ‹epidemičnega› leta ena od temelj- nih in prepoznavnih dejavnosti društva. Erika Ašič od leta 2000 kot tajnica in stro- kovna sodelavka odgovornega urednika revije Vzgoja sodeluje pri izdajanju revije Vzgoja. Revijo spremlja od idejnih zasnov, oblikovanja, stika z avtorji do njenega izida. Po dogovoru z urednikom p. dr. Šinkovcem pripravlja gradivo za uredniški odbor in skrbi za koordinacijo v Svetu revije. Pri re- viji opravlja številne naloge: zbira in pripra- vlja članke in intervjuje z osebnostmi, ki jih predstavljamo. Za revijo skrbi po vsebinski, tehnični in finančni plati. Išče načine za zni- ževanje stroškov pri izdajanju revije in skrbi za sponzorska in donatorska sredstva za fi- nanciranje revije in društva. Vodi evidenco naročnikov ter evidenco članstva. Skrbi za promocijo revije, oblikuje promocijsko gra- divo in opravlja vrsto drugih dejavnosti, ki prispevajo k temu, da je Vzgoja prepoznav- na med laično in strokovno javnostjo. Spremlja razpise in prijavlja seminarje na M i n is t rs tvo za šo ls tvo i n š po r t. Tako društvo dosega umestitev seminarjev v Katalog stal- ne ga s t r o ko v ne ga s po po l n jeva n ja peda goš k ih delavcev (KATIS). Skrbi tudi za promocijo seminarjev, za pripravo zgibank in drugega promocijskega gradiva. Skrbi, da je promo- cijsko gradivo društva neposredno dosto- pno pedagoškim delavcem in da so semi- narji objavljeni na spletni strani društva. V zadnjih dveh letih je skrbna urednica zbornikov mednarodnih konferenc Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Spre- mlja koordinacijo prijav in skrbi za recen- zije prispevkov ter za njihovo vsebinsko in oblikovno urejenost. Oblikuje zbornik konference in načrtuje njegov izid, širjenje in objavljanje. Za letošnjo konferenco, ki bo v novembru 2021, je prevzela vodenje pri- prav in koordinacijo celotne organizacije, ki je zaradi široko zastavljene mednarodne udeležbe sodelujočih še posebej zahtevna. Na sestankih organizacijskega odbora se zavzema za uresničevanje vseh dogovorov, posreduje pobude posameznih članov od- bora ostalim ter tako ustvarja lepo in prija- zno sodelovanje v skupini. Erika Ašič je od zadnjih kadrovskih menjav desna roka predsednice DKPS, saj pozna vse procese, ki so potrebni za nemoteno strokovno delo društva. V veliko pomoč je tudi novim sodelavcem pri spoznavanju in opravljanju dela. Odlično pozna operativ- ne dejavnosti, ki so pomembne za prepo- znavnost in strokovnost ter ugled društva v laični in strokovni javnosti. Delo opravlja natančno, vestno in zanesljivo, odgovorno, samoiniciativno in z iskrenim spoštova- njem do vseh sodelujočih. Je razumevajoča in čuteča oseba, kar se kaže v neposrednem stiku s posamezniki in s skupino. Vedno je pripravljena sodelovati, pomagati, se po- govoriti in iskati rešitve pri različnih stro- kovnih in drugih izzivih. Pripravljena se je učiti in svoje strokovno znanje dopolnjevati z znanji in veščinami s področja pedagoške stroke. Kombinacija znanj in veščin s po- dročja socialnega dela in pedagoškega po- dročja je odlična sinergija za potrebe dela v DKPS. S svojim kakovostnim in temeljitim delom prispeva, da je društvo strokovno uveljavljeno v slovenskem prostoru. Sode- luje tudi pri medijskih odzivih društva na aktualno problematiko v družbi in je avto- rica odmevne kolumne v podporo aktual- nemu ministru za delo in socialne zadeve J. C. Kralju. Vsem, ki delamo v različnih sku- pinah in organih društva, Erika Ašič nudi pomoč in idejno podporo. Poleg svojega dela in predanosti društvu je žena in mama trem odraščajočim mla- dostnikom ter skrbna varuhinja domačega ognjišča. V društvu med člani uživa iskreno spošto- vanje. Menimo, da je Slomškovo priznanje prava nagrada za njeno sicer službeno, a požrtvovalno delo v DKPS. S svojim delom in odnosom prispeva k strokovnemu ra- zvoju in uveljavljanju društva. Počitniško varstvo Srčna dežela V juliju smo v DKPS izvedli tri tedne po- čitniškega programa Srčna dežela za otroke od 1. do 5. razreda. Skupaj z animatorji smo oblikovali pester program, katerega rdeča nit je bila skrb za okolje. Program smo vsako jutro začeli z lutkovno uprizoritvijo delčka zgodbe Po- vodni mož in Makov škrat, ki nas je spod- budila k pogovoru o različnih področjih spoznavanja narave in načinih, kako lahko poskrbimo zanjo. Z otroki smo obiskali Bo- tanični vrt in Ljubljanski grad ter se potepali po Emoni v okviru Mestnega muzeja. Obi- skali so nas cirkusanti iz Cirkokroga, ki so nas naučili nekaterih cirkuških spretnosti, g. Tilen Mlakar in njegov kuža pa sta nas naučila ustreznega obnašanja do psov. Izde- lali smo vetrnice, padala, maketo, glasbene inštrumente, lutke živali iz recikliranih ma- terialov in sadili rastline … Vključili smo tudi veliko športa, petja, plesa, bansov in spletli nove prijateljske vezi. Petra Suhoveršnik