.   NA KRESNl VEČER.
7a goro že zahaja solnce,       Pastir grmado suho vžiga,           Ugaža kres, spev polihuje,
}     luč dneva mre, ugaša,         čez ogenj skače, peva,                domov odšel pastir je.
a nova luč ozarja holmce,        in jasen plamen kvišku šviga,      Nebo se z zvezdami posuje,
glasan se spev oglaša.             da od neba odseva.                    po hribih zopet mir je.
Tedaj pa čez sejatev mlado prispeje Janez sveti pa blagoslavlja kmetu nado, da kaj imel bo žeti.
Mokriški