T SPEŠNOS O U NJSK A ŽIVLJE ANJE Z SPOSABLJU BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ bel bel Izobraževalni program za odrasle Izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Beremo in pišemo skupaj (UŽU – BIPS) Leto nastanka programa: 20021 Leto prenove programa: 2011 Leto revizije programa: 2020 Leto posodobitve programa: 20222 Uredile in posodobile3: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). Jezikovni pregled: Vlasta Kunej Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022 Izdajo programa sta omogočila: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-uzu-bips/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130589955 ISBN 978-961-7116-37-3 (PDF) 1 Besedilo prvotnega programa UŽU – BIPS je bilo sprejeto na 17. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 21. 5. 2002. 2 Besedilo posodobljenega programa UŽU – BIPS je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15. 6. 2022. 3 Načrtovalci prvotnega programa: Prvotni program UŽU – BIPS so leta 2002 pripravile: dr. Livija Knaflič (ACS), Natalija Žalec, MAEd (VB) (ACS) in Sonja Klemenčič, prof. (ACS). Prvo prenovo programa so leta 2011 opravili: dr. Petra Javrh (ACS), mag. Estera Možina (ACS) in Manuel Kuran (ACS) in Metka Svetina. Revizijo programa so leta 2020 opravile: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in Alja Verdenik (ACS). Program so leta 2022 posodobile: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). 2 Izobraževalni program za odrasle USPOSABLJANJE ZA BEREMO IN ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST PIŠEMO SKUPAJ Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 3 Vsebina 1 IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 2 NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 3 CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 4 CILJI PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11 5.2 Katalog znanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11 6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 8 POGOJI ZA VKLJUČITEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �24 10.2 Priporočene vsebine programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � �28 10.4 Viri za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �29 10.5 Priporočeno število udeležencev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �29 10.6 Časovna razporeditev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �29 10.7 Evalvacija programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �30 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4 1 IME PROGRAMA Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Beremo in pišemo skupaj, s kratico UŽU – BIPS. Po vsebini je UŽU – BIPS javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1). 2 NAMEN PROGRAMA UŽU – BIPS je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Posebnost programa je, da so v njem hkrati navzoči starši in otroci. Temeljni namen programa UŽU – BIPS je zvišati raven pismenosti in temeljnih zmožnosti staršev in skrbnikov, ki imajo otroke v začetnih razredih osnovne šole, ter jih s tem opremiti za lastno učenje in pomoč otrokom v začetnih obdobjih opismenjevanja. Dolgoročnejši namen je zmanjšanje negativnih učinkov medgeneracijskega prenosa nizkih ravni pismenosti v družinah, ki so jih v Sloveniji potrdile številne raziskave otrok, mladine in odraslih, predvsem v družinah iz različnih ranljivih skupin odraslih, kamor potencialno uvrščamo tudi starše z doseženimi nižjimi ravnmi izobrazbe . Ugotovljeno je bilo, da si starši iz ranljivih skupin želijo, da bi njihovi potomci dosegli višjo stopnjo izobrazbe, kot jo imajo sami, po drugi strani pa nimajo dovolj znanja in poguma, da bi jim to omogočili. Tako je ena prvih raziskav o pismenosti v družini v Sloveniji (Knaflič in dr., 2001) pokazala, da tiste dejavnosti v družini, ki so povezane z rabo in razvijanjem temeljnih spretnosti, s svojo močno doživljajsko sestavino pustijo močno sled na otrocih. Starši z dejavnostmi (družinske pismenosti) prenesejo na otroke veliko znanja in spretnosti, ki so priprava za osnovno šolo, obenem pa si tako otroci privzgajajo bralne navade in razvijajo bralno kulturo v najširšem pomenu besede. Analiza skupine staršev glede na nekatere lastnosti je pokazala, da lahko starše in skrbnike delimo v tri podskupine − na take, ki so zelo, srednje in manj dejavni. Razlikujejo se po stopnji izobrazbe, vrstah in pogostosti opravljanja dejavnosti, ki so povezane s temeljnimi spretnostmi, ter po pripravljenosti za sprejemanje strokovnih nasvetov o razvijanju bralnih interesov in navad. Program UŽU – BIPS je eden od vrste javnoveljavnih programov za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti, ki slonijo na izvirnem slovenskem modelu izobraževanja ranljivih skupin odraslih in aktualnih potrebah odraslih udeležencev.1 S programom UŽU – BIPS in drugimi programi iz sklopa programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost sledimo uveljavljenemu izvirnemu modelu izobraževanja ranljivih skupin v Sloveniji. Udeleženci v programu v resnici pridobijo tudi temeljno znanje pismenosti (branje, pisanje, računanje in digitalne spretnosti). To so spretnosti, ki se razvijejo ob zadovoljevanju posebej izpostavljene potrebe. V primeru UŽU – 1 Program UŽU – Beremo in pišemo skupaj je eden izmed programov za razvoj temeljnih zmožnosti odraslih v Sloveniji, ki so nastali po letu 2000, in sicer po objavi izsledkov nacionalne raziskave pismenosti. Nacionalna raziskava pismenosti je razkrila, katere so najranljivejše in najštevilčnejše skupine ljudi z neustrezno ravnijo pismenosti. Raziskovalci področja so med letoma 2001 in 2006 izpeljali manjše raziskave, ki so pokazale, kakšne so izobraževalne potrebe posameznih ciljnih skupin ter njihove možnosti in priložnosti za izobraževanje v okolju, kjer živijo. Ugotavljalo se je, kakšne so njihove pisne prakse ter možnosti za razvoj in ohranjanje pismenosti. Na podlagi teh raziskav ter ob upoštevanju nekaterih izkušenj pri izvajanju programov UŽU v devetdesetih letih se je postopoma začela razvijati paleta javnoveljavnih programov za razvoj pismenosti odraslih, med njimi program UŽU – Beremo in pišemo skupaj (Možina v Javrh, 2011). Glej Literaturo in vire za izvedbo programa. 5 BIPS je to želja staršev, da bi pomagali svojim otrokom v začetnih obdobjih šolanja, poimenujemo jo lahko »izhodiščna potreba«. Zaradi pazljivo strukturiranih dejavnosti v programu udeleženci tudi berejo, čeprav te dejavnosti načeloma v vsakdanjem življenju ne marajo in je ne obvladajo dobro; pripovedujejo in sporočajo svoja stališča, čeprav se težko izrazijo; izračunavajo konkretne podatke, čeprav so pozabili šolsko matematiko in računske operacije; uporabljajo digitalne medije za sporočanje in urejanje zadev – vse to počnejo zato, ker želijo izpolniti svojo potrebo. Ta je v izhodišču posameznega programa posebej izpostavljena, udeleženci pa se ob pomoči učiteljev vedno znova vračajo k njej. Spretnosti branja, pisanja, računanja in digitalne spretnosti se s tem postavijo na svoje pravo mesto – so le orodje, sredstvo za zadovoljitev potrebe. Niso več cilj sam na sebi. Programi so različni, njihovi kurikuli omogočajo obširnejše ali bolj skromno urjenje teh spretnosti, vendar nikoli z namenom, da bi udeleženec na koncu dobil oceno, koliko zna brati, pisati ali računati. Oceni se sam, po rezultatu, povezanem z »izhodiščno potrebo«. Posredno ga oceni tudi okolje, iz dosežkov. Spremembo oziroma dosežke mu priznajo soudeleženci, učitelji, družina. S posodobitvijo programov pa se odpirajo še nove možnosti: priznanje naj bi končno udeleženec dobil tudi v izobraževalnem sistemu, in sicer z javno listino in primerjavo s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (Javrh, 2011). Nacionalna evalvacija programa UŽU – BIPS je pokazala, da je program ustrezno zasnovan (Javrh, 2011), več pa je treba narediti, da bo v resnici dostopnejši najbolj pomoči potrebnim staršem. Večina staršev (83,7 %) je potrdila, da je v programu UŽU – BIPS pridobila nova znanja, ki ji pomagajo pri vzgoji otrok, in nove spretnosti za stike z drugimi (77,5 %), sploh pa so starši menili, da je večina znanj zares uporabna v vsakdanjem življenju. Večina staršev (91 %) je v programu tudi utrdila prepričanje, da se morajo tudi sami učiti, če želijo otroku pomagati. Po oceni 67 % staršev so njihovi odnosi z otrokom po dokončanem programu veliko bolj demokratični. V evalvaciji so bili zaznani tudi pozitivni učinki pri učenju otrok v šoli. Polovica staršev je potrdila, da je bil njihov otrok zaradi udeležbe v programu uspešnejši pri slovenščini, 34 % staršev je spremljalo izboljšave otroka pri matematiki. Tudi učitelji so zatrdili, da so otroci v programu izkusili učenje s starši z igro, sproščeno govorno nastopanje in izražanje ter druge učne položaje skupaj s starši. Ocenili so, da je za otroke najizrazitejši učinek programa »učenje ob starših v šolskem okolju«. Evalvacija je tudi pokazala, da se programa niso udeleževali samo s ciljno skupino predvideni udeleženci. Petina staršev je namreč imela višjo izobrazbo ali več. Program je v izhodišču sicer namenjen manj izobraženim staršem, saj so snovalci predvidevali, da imajo prav ti največje težave pri tem, kako otroku učinkovito pomagati pri učenju. Pomemben cilj programa je zato tudi pritegnitev odraslih s primanjkljaji v temeljnih zmožnostih v organizirano izobraževalno dejavnost. Velika večina staršev je v evalvaciji potrdila, da je s tem programom pridobila novo znanje, ki ji pomaga pri vzgoji otrok (83,7 %), in nove spretnosti za stike z drugimi (77,5 %); starši so ocenili, da je večina znanja zares uporabna v vsakdanjem življenju. Pri opredeljevanju področij temeljnih zmožnosti udeleženih v programu UŽU – BIPS in drugih programih UŽU smo se v Sloveniji oprli na Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki je bil januarja 2018 revidiran, junija 2018 je bilo izdano Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje2. V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem temeljnih zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (tudi jedrna 2 Priporočilo sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, z dne 22. maja 2018, 2018/C 189/01. 6 pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, matematična kompetenca, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta tako opredelitev modela temeljnih zmožnosti kot sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. Tako sta v programu UŽU – BIPS, ki želi opremiti starše za lastno učenje in pomoč otrokom v začetnih obdobjih opismenjevanja, poudarjeni temeljni zmožnosti učenje učenja in sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost). Preostale temeljne zmožnosti – matematična kompetenca, sporazumevanje v tujih jezikih ter digitalna pismenost – so nekoliko manj izrazite. Temeljne zmožnosti samoiniciativnost in podjetnost, socialne in državljanske zmožnosti ter kulturna zavest in izražanje se v programu sicer prav tako krepijo, a se razvijajo ob obravnavi posameznih vsebin. Potrebe po pridobivanju tovrstnih znanj in spretnosti pri nekaterih skupinah odraslih so utemeljene v nacionalnih in nekaterih evropskih dokumentih. S programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti in s tem tudi s programom UŽU – BIPS podpiramo uresničevanje 5. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1)3, ki določa cilje javnega interesa, predvsem pa tehle ciljev: 1/ omogočanje dostopa do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; 2/ omogočanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; 10/ spodbujanje nižje izobraženih in drugih ranljivih skupin na trgu dela za izobraževanje in učenje. Pa tudi uresničevanje prednostnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–20304: 1/ povečanje vključenost odraslih v vseživljenjskem učenju; 2/ zvišanje ravni temeljnih zmožnosti in izboljšanje splošne izobraženosti; 5/ izboljšanje in okrepitev podpornih dejavnosti za učenje in udeležbo v izobraževanju. Usmeritve nacionalnih razvojnih dokumentov na področju zviševanja ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti izhajajo iz ugotovitev zaporednih raziskav pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016). Če pobliže pogledamo izsledke aktualne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) o stanju spretnosti v populaciji, ugotovimo, da se Slovenija umešča med države z največjimi deležem aktivnega prebivalstva (od 16 do 65 let) na najnižjih ravneh spretnosti, večje deleže nizko usposobljenih od Slovenije imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Pri tem poudarjamo, da je raziskava z mednarodno primerljivo metodologijo merila tiste spretnosti odrasle populacije, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje na trg delovne sile in za participacijo v družbi. Med drugim je bilo v raziskavi Spretnostih odraslih – PIAAC (2016) ugotovljeno, da ima tretjina oseb, starih od 16 do 65 let, v Sloveniji – to pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Še bolj zaskrbljujoče dejstvo je, da bo polovica teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, nadaljnjih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let. Po rezultatih raziskave Spretnostih odraslih – PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila in uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Med temi sta dve tretjini starejših od 45 let in nižje izobraženih (OECD, 2017)5 . Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave Spretnostih odraslih – PIAAC (2016) so pokazale, da je višja raven spretnosti tesno povezana z višjo ravnijo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov. Spretnosti so prav tako ključnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in 3 Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1), Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO. 4 Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO 2022-2030), Uradni list RS, št. 49/22. 5 OECD (2017). Skills Strategy Diagnostic Report: Slovenia . 7 vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju in so bolj zdravi (Javrh, 2016). Zdaj ni nobenega dvoma več, da neustrezno razvite temeljne zmožnosti in šibka pismenost odraslih najbolj prizadenejo socialno prikrajšane. Pri tem ni največji osebni in družbeni problem to, da so posamezniki za svoje delo slabo plačani in živijo na robu družbe, ampak to, da so bili prikrajšani za možnost, da bi se osebnostno razvili in primerno izobrazili, zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja okolje. V Sloveniji je pojav neustrezno razvitih pisnih spretnosti odraslih množičen, zato ga je mogoče reševati samo z množičnim izobraževanjem ter usklajenimi ukrepi na osebni, socialni in politični ravni (Drofenik, 2011, str. 133, v Javrh 2011). Čas, v katerem živimo, zahteva od posameznikov ne le soočanje z nenehnimi spremembami v vsakdanjem in delovnem življenju, temveč tudi pripravljenost in zmožnost sooblikovati spremembe za razvoj demokratičnih družb in blaginjo ljudi. 3 CILJNA SKUPINA Program Beremo in pišemo skupaj je namenjen staršem otrok iz nižjih razredov osnovne šole, ki želijo pomagati svojim otrokom pri izpolnjevanju šolskih obveznosti, pa menijo, da sami nimajo dovolj znanja za to. V nacionalni evalvaciji javnoveljavnega programa BIPS je večina učiteljev (91 %) ocenila, da je želja po večji pomoči otrokom v šoli resničen, pristen motiv staršev, ki deluje kot močan motivacijski dejavnik in smo jo prepoznali kot izhodiščno aktualno potrebo staršev. Učitelji tudi ugotavljajo, da staršem v resnici primanjkuje temeljnega znanja s področja strategij učenja, pisanja, komunikacijskih veščin in aktivnega državljanstva. Pri navedbi individualnih ciljev staršev učitelji daleč najbolj poudarjajo učno pomoč otroku. Omenjajo pa še preživljanje prostega časa z otrokom, doseči boljši uspeh otroka, učna pomoč otroku, kako se učiti, druženje, pridobiti nova znanja, boljše poznavanje šolskega okolja. Najpogosteje so to starši, ki so dosegli manj kot srednješolsko izobrazbo ali izvirajo iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij. Skupna značilnost teh staršev je, da so pogosteje izobraževalno nedejavni. Pri odraslih, ki so se prenehali izobraževati po največ desetih letih in se v vlogi staršev počutijo odgovorne za šolanje svojih otrok, je mogoče pričakovati še tele socialno-psihološke značilnosti: motiviranost za pomoč otrokom pri učenju, motiviranost za izboljšanje pismenosti za lastne potrebe, pomanjkljivo obvladanje šolskih spretnosti in učnih metod/tehnik, pomanjkljiva splošna poučenost in zastarelo znanje ter, razumljivo, tudi obremenjenost z delovnimi in družinskimi obveznostmi in pomanjkanje prostega časa. Pomemben cilj programa je zato tudi pritegnitev odraslih s primanjkljaji v temeljnih zmožnostih v organizirano izobraževalno dejavnost. Velika večina staršev je v evalvaciji potrdila, da je s tem programom pridobila novo znanje, ki ji pomaga pri vzgoji otrok (83,7 %), in nove spretnosti za stike z drugimi (77,5 %); starši so menili, da je večina znanja zares uporabna v vsakdanjem življenju. Dosežena stopnja izobrazbe staršev ni ovira za udeležbo v programu, če strokovni delavci ali starši presodijo, da bo udeležba v programu pomagala staršem pri družinskem učenju, vzgoji in opismenjevanju otrok. Veliko staršev predšolskih otrok pa se danes počuti tudi negotovih v vlogi vzgojiteljev svojih otrok – menijo, da ne zmorejo biti dovolj dobri učitelji in vzgojitelji svojih otrokom, dvomijo o svojih sposobnostih in iščejo zunanjo pomoč, čeprav bi z malo zaupanja in pomoči lahko veliko naredili sami. Animiranje staršev je zahtevna in občutljiva naloga. Učitelj naj zato upošteva, da je ena najpogostejših ovir, ki staršem preprečuje udeležbo, predsodek, da so neuspešni oni in njihovi otroci, ker so bili predlagani za udeležbo. Pokazalo se je tudi, da se starši lahko počutijo nelagodno zaradi strahu, da bi bili morebiti pri delu v programu premalo uspešni vpričo svojih otrok in učiteljev. Programov družinske pismenosti se povsod po svetu in tudi v Sloveniji udeležujejo predvsem 8 matere s svojimi otroki; izziv bo, kako privabiti v program več očetov ali skrbnikov. Velika večina se jih je programa udeležila po napotitvi učiteljev ali vzgojiteljev oziroma svetovalnih služb šole ali vrtca, nekateri pa so za program izvedeli iz medijev. 4 CILJI PROGRAMA Najširši cilj programa UŽU – BIPS je spodbuditi dejavnosti v družini, ki prispevajo k boljši pismenosti vseh družinskih članov. V programu so hkrati navzoči starši in njihovi otroci, zato so cilji programa smiselno porazdeljeni na obe skupini udeleženih. Temeljni cilj programa je opremiti starše z znanji in spretnostmi s področja pismenosti in različnih temeljnih zmožnosti, da bodo uspešneje podpirali otroke v začetnih obdobjih šolanja. Zato bodo starši v programu razvijali vse temeljne zmožnosti, vendar ne vseh enako. Poudarjeno se v programu osredinja na tile dve temeljni zmožnosti: učenje učenja in sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost). Starši pa v programu delno razvijajo tudi matematično pismenost, digitalno pismenost, sporazumevanje v tujem jeziku. Splošni, širši cilji programa so: ⊲ razvijanje temeljnih spretnosti, ki ustrezajo potrebam staršev v vsakdanjem življenju, ⊲ usposabljanje za pomoč otrokom v prvem triletju devetletke pri opismenjevanju, ⊲ razvoj in krepitev spretnosti otrok za ustrezno komuniciranje s starši in njihovimi učitelji v učnem okolju, ⊲ razvijanje spretnosti staršev za podporo in spodbujanje njihovih otrok pri učenju. Z osvojitvijo temeljne zmožnosti učenje učenja bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ zmožen bo zavestne odločitve, da bo zapustil znano okolje in se prepustil novim izkušnjam; ⊲ sebe bo pripravljen videti tudi kot učenca; ⊲ svoj osebni napredek povezuje tudi z učenjem in razume pomembnost te kompetence za življenjsko uspešnost; ⊲ določi učne cilje in poti, kako jih bo dosegel, pridobil nova znanja in okrepil že pridobljena; ⊲ zaveda se rezultatov svojega učenja; ⊲ uporablja naučeno v novih položajih; ⊲ splošna poučenost o procesih učenja, pomnjenja, motivacije, koncentracije ipd. S pridobitvijo temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ obnavljanje in razvoj znanja za govorno sporazumevanje in poslušanje, ⊲ obnavljanje in razvoj temeljne bralne spretnosti, ⊲ obvladovanje pisnega sporazumevanja, ⊲ znanja za iskanje, izbiro in rabo informacij, ⊲ splošna poučenost o pomenu razvoja in uporabe maternega jezika. 9 S pridobitvijo matematičnih zmožnosti6 bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ zmožnost samostojno, pravilno in učinkovito uporabiti osnovno matematično znanje v množici vsakodnevnih okoliščin, ⊲ številska predstavljivost, na primer poznavanje številk, razmerij in sklepanje o razmerjih, merjenje, oblika in prostor, geometrija, obdelovanje podatkov, ⊲ razumevanje položajev v resničnem življenju, v katerih je potrebna matematična dejavnost, na primer osmišljanje številk, uporaba matematičnega jezika, razumevanje in uporaba preprostih formul, ocenjevanje in natančno izračunavanje, uporaba orodij za računanje (npr. kalkulator, IKT), ⊲ pripravljenost sprejeti nove matematične informacije, ⊲ splošna poučenost o prisotnosti matematike v vsakdanjem življenju in pomenu poznavanja temeljnih matematičnih operacij za življenjsko uspešnost. Z osvojitvijo temeljne zmožnosti digitalna pismenost bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ samostojna uporaba informacijske tehnologije ne glede na starost, ⊲ poznavanje različnih (najbolj uporabljanih) informacijskih virov, ⊲ kultiviranje potrebe po informiranosti, ⊲ strategije iskanja informacij, ⊲ ovrednotenje informacije in kritičen odnos do nje (na primer pri navezovanju stikov, iskanju informacij ter tudi pri komunikaciji znamo izkoristiti prihranek časa in denarja), ⊲ znanje o standardih komuniciranja v e-okolju, ⊲ splošna poučenost o pomenu sodobne digitalne pismenosti za odraslega ne glede na starost in izobrazbo . Z osvojitvijo temeljne zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih – jezikovne zmožnosti bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ razumevanje zamisli drugih, ⊲ predstavljanje svojih zamisli, ⊲ pogovarjanje in dogovarjanje, ⊲ poznavanje konteksta in kulture sogovornika, ⊲ splošna poučenost o pomenu znanja tujih jezikov za vključevanje v sodobno družbo. Raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo v programu UŽU – BIPS, je primerljiva s Slovenskim okvirom kvalifikacij (SOK). Znanje in spretnosti so opredeljeni na minimalni in optimalni ravni za vsako od temeljnih zmožnosti, in sicer so izraženi v obliki opisnikov. Tako sta postavljeni dve referenčni točki razvoja. To seveda ne pomeni, da se temeljna zmožnost razvija samo v razponu od minimalne ravni do optimalne (to sta pravzaprav samo prvi dve ravni, ki se nadgrajujeta). Ti ravni pomenita izhodišče, s katerim je začrtana pot nadaljnjega razvoja temeljne zmožnosti. To izhodišče se ujema z opisniki Slovenskega ogrodja kvalifikacij do tretje oziroma četrte, ponekod tudi pete ravni (Javrh, 2013, str. 32). Temeljne zmožnosti samoiniciativnost in podjetnost, socialne in državljanske zmožnosti ter kulturna zavest in izražanje se razvijajo v sklopu vsebin, ki so predvidene v programu, vendar niso posebej poudarjene. 6 V sklopu te kompetence razumemo tudi naravoslovne vsebine. Te vsebujejo znanje in metodologije za razlago naravnega sveta. Sem sodi tudi tehnologija, ki vsebuje znanje za spreminjanje naravnega okolja. Glej Knjižico z opisniki Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Glej Literatura in viri za izvajanje programa. 10 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa Program UŽU – BIPS je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih, ki izhajajo iz poudarjenih in manj poudarjenih temeljnih zmožnosti. Program obsega obvezni in odprti del, ki ga določi izvajalec programa. Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa izvajalec programa opredeli v izvedbenem načrtovanju programa in ga prilagodi posebnostim in potrebam ciljne skupine. Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa . Preglednica: Vsebinski sklopi programa UŽU – BIPS P R O G R A M S K A E N O T A Š T E V I L O U R A – Obvezni del programa Učenje učenja 20 Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) 20 Matematične zmožnosti 20 Digitalna pismenost 10 Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti 10 Skupaj A 80 ur B – Izbirni del Skupaj B 0 ur C – Odprti del programa Skupaj C 20 ur Skupaj A + B + C 100 ur 5.2 Katalog znanja 5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – BIPS UČENJE UČENJA Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Priprava na učenje, ⊲ Izvajanje učenja, ⊲ Spremljanje učenja. SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST) Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Branje ⊲ Pisanje ⊲ Poslušanje in govorjenje. 11 MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Števila in računske operacije, ⊲ Obdelava podatkov, ⊲ Odnosi med količinami, ⊲ Geometrija in merjenje. DIGITALNA PISMENOST Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Digitalno okolje, ⊲ Informacije in komuniciranje, ⊲ Digitalno ustvarjanje, ⊲ Varnost, ⊲ Umetna inteligenca in robotizacija . SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH IN JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Branje, ⊲ Pisno izražanje, ⊲ Govorno razumevanje in izražanje, ⊲ Učenje učenja tujega jezika. 5.2.2 Opredelitev znanja in spretnosti v programu UŽU – BIPS7 Znanje in spretnosti v programu UŽU – BIPS so opredeljeni na dveh ravneh zahtevnosti, na minimalni in optimalni ravni. Znanje in spretnosti so pripravljeni v obliki opisnikov, ki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, to so opisniki, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih (Javrh, 2013, str. 6). 7 Tu so navedena znanja in spretnosti za (v tem programu) poudarjene temeljne zmožnosti. Znanja in spretnosti smo praviloma povzemali po Opisnikih temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 12 UČENJE UČENJA8 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča »preživetje« z uporabo temeljne zmožnosti učenje učenja v vsakodnevnem življenju. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito temeljno zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, katerih sestavni del je učenje učenja. P O D R O Č J E U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : PRIPRAVA NA UČENJE Ciljno učenje Ve, kaj je ciljno učenje. Učno gradivo je zmožen razdeliti na smiselne učne enote in jasno določiti korake do cilja. Premagovanje Zaveda se pomembnosti in koristnosti Uči se zaradi svoje motivacije in išče odpora do učenja vseživljenjskega učenja za osebno uspešnost priložnosti za nadgradnjo že pridobljenega v življenju. znanja . Učni slog Pozna večsenzorno učenje. Zmožen je izbrati sebi najustreznejši učni slog (vizualni, slušni itn.) in učenje prilagoditi izboru. Oblike učenja Pozna različne vrste učenja (individualno, Glede na potrebe izbira ustrezne oblike v dvojici, skupinsko), njihove prednosti in učenja za čim večjo učinkovitost. pomanjkljivosti . Utrjevanje znanja Pred novim znanjem s pomočjo učitelja ali Pred učenjem z uporabo različnega mentorja obnovi že pridobljeno znanje. gradiva samostojno sistematično preveri že pridobljeno znanje . Tehnike pomnjenja Spozna in preizkuša različne tehnike V vsakodnevni praksi uporablja pomnjenja . najučinkovitejšo tehniko pomnjenja. Časovni okvir Se zaveda pravočasnosti učenja in s tem Učenje načrtuje tako, da lahko predela snov povezane učinkovitosti učenja. do roka, ko je predvidena uporaba tega znanja v praksi . Iskanje virov Uporablja literaturo kot poglavitni vir učenja. Zna poiskati ustrezne vire vsebin za učenje z uporabo različnih pripomočkov in metod (literatura, splet, mediji itn.). Samoocena znanja Dobro oceni količino svojega znanja na Zna predvideti oceno svojega znanja za izbranem področju. vsakdanjo prakso, hkrati ve, kako nadgraditi že pridobljeno znanje na določenem področju. IZVAJANJE UČENJA Različna orodja za Za potrebe učenja pozna in uporablja različna Z uporabo tehnološko podprtih orodij skuša – različne namene tehnološko podprta orodja (računalnik, telefon, poleg učenja – zadovoljiti tudi druge potrebe kalkulator itn.). (socialne, terapevtske itn.) Tehnike učenja Pozna in uporablja različne tehnike učenja Ugotovi, katere tehnike mu najbolj ustrezajo, (hitro branje, priprava miselnih vzorcev, jih pogosteje uporablja in tako naredi učenje izpisovanje pomembnih pojmov itn.). prijetnejše in zabavnejše. Izkušenjsko učenje Zaveda se, da učenje ni samo sebi namen, in Uči se z razumevanjem, novo znanje išče primere iz vsakdanjega življenja. neposredno povezuje z že pridobljenim znanjem in skuša z njim odpravljati težave vsakodnevnega življenja. Učenje v skupini Izkusi prednosti in pomanjkljivosti skupinskega Uporablja oblike skupinskega učenja, ki učenja. mu najbolj ustrezajo, in se na podlagi tega odloča, ali mu bolj ugaja individualno ali skupinsko učenje. 8 Znanja in spretnosti za temeljno zmožnost učenje učenja so vzeti iz Knjižice z opisniki Učenje učenja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 13 Kritično mišljenje Vsebine kritično ovrednoti. Vsebine kritično ovrednoti. Analiza Zastavlja vprašanja in raziskuje. Opredeljuje pojme in probleme. Sklepanje Preiskuje ustreznost in utemeljitev trditev in Analizira domneve in usmeritev v posameznih sklepov ter se izogiba poenostavitvam . sklepih. Reševanje Dopušča različne interpretacije dogodkov in Dovoljuje nedorečenost, odprtost. problemov pojavov . Uporaba znanja Pridobljeno znanje uporablja v vsakdanji Učenje razume kot začetek izobraževalnega praksi tudi takrat, ko se faza učenja konča. cikla, in ne kot konec tega: pridobljeno znanje uporablja v vsakdanjem življenju, ga po potrebi spreminja in prilagaja praksi in teoriji . Različni viri za Zna uporabiti različne vire (zemljevid, slovar, Uporablja več vrst učnega gradiva hkrati različne namene knjigo receptov itn.) za različne namene ali (kompas, zemljevid, učbenik o geografiji) za cilje učenja. čim učinkovitejše učenje in pomnjenje. Vztrajnost pri učenju Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini, Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini saj se ter skuša doseči vse cilje, ki so bili zastavljeni zaveda, da bo to znanje uporabno. ob pripravi na učenje. Samodisciplina Učenje načrtuje in dosledno sledi postavljenim Načrtuje, izvaja, evalvira učne cilje. ciljem . Postopnost in Načrtuje učenje po posameznih ciljih, ki se Odgovorno načrtuje učenje po posameznih odgovornost nadgrajujejo. ciljih, ki se nadgrajujejo. Motivacija Zna odstraniti moteče dejavnike. Notranje je motiviran za doseganje zastavljenih ciljev. Priprava povzetka Po vsakem učenju ali pridobivanju znanja zna Po vsakem učenju zna po potrebi na kratko učenja na kratko povzeti bistvo vsebine . povzeti, zapisati in pripraviti povzetek vsebine, s katero se je ukvarjal. SPREMLJANJE UČENJA Refleksija učenja Med učenjem spremlja, ali se uči aktivno (piše, Ob spremljanju aktivnega učenja (pisanje, riše in podčrtuje). risanje in podčrtovanje) poskuša ozavestiti svojo pozornost (spremlja, ali je zbran ali ni). Samoocena učenja Ko se učenje konča, posameznik zna oceniti, Poleg tega da posameznik oceni, kaj zna in kaj si je zapomnil in česa ne. česa ne, je sposoben sproti oceniti, kaj je bolj in kaj manj pomembno pri učenju za njegovo vsakdanje življenje. Odpravljanje ovir Zaznava ovire pri učenju in razmišlja o odpravi Razumevanje ovir razširi tudi na ovire glede teh (morebitni odmor, dodatno gradivo, učenja, pri učenju oblikuje rešitve za odpravo dodatna razlaga, hrup iz okolice). teh in jih sproti odpravlja, da bi bilo učenje učinkovitejše. Nagrajevanje po Po uspešnem učenju se nagradi in s tem utrdi Med nagrajevanjem po uspešnem učenju učenju prijetnost izkušnje (odmor, sproščeno druženje premisli o strategijah učenja, morebitnih s prijatelji itn.). izboljšavah in nadgradnji. Dojemanje učenja Učenje učenja razume kot sposobnost, ki se je Novo naučeno znanje dejavno prenaša kot sposobnosti naučimo in jo gojimo. v vsakdanje življenje ter novo učno snov povezuje in uporabi pri vsakdanjih opravilih in delu. Vrednotenje učenja Zbira potrdila in dokazila o svojem učenju, Potrdila o učenju hrani v obliki zbirne mape ki jih uporablja kot spodbudo za nadaljnje (portfolia), ki jo uporablja kot vodilo pri učenje. poglobljenem razmišljanju o vsebini, evalvaciji svojega dela ter kot dokazilo za priznavanje lastnega učenja. Utrjevanje znanja Znanje, ki ga pridobi z učenjem, pozneje Znanje, ki ga pridobi z učenjem, pozneje utrjuje z različnim enigmatskim gradivom. utrjuje ob različnem gradivu, tudi zahtevnejšo učno vsebino (učni listi, različni slovarji itn.). 14 SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)9 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča branje, pisanje, poslušanje in govorjenje v maternem jeziku za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo sporazumevanje v maternem jeziku, to pomeni, da za svoje potrebe dobro obvladuje branje, pisanje in ustno izražanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N T E M E L J N E O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I N A T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I M I N I M A L N I R A V N I S P O R A Z U M E V A N J E V N A S P O R A Z U M E V A N J E V M A T E R N E M J E Z I K U O P T I M A L N I M A T E R N E M J E Z I K U ( J E D R N A ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , R A V N I P I S M E N O S T ) , I Z K A Z U J E T A L E I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : BRANJE Branje različnih Ob branju označi Branje Ob branju prepozna uradno in preprostih, kratkih najpomembnejše podatke (tudi zahtevnejših neuradno besedilo oziroma javno in besedil iz nebesednih delov besedila, na uradnih, zasebno besedilo. Razume pomen primer preglednic) in s svojimi neuradnih in prebranega in se glede na vsebino besedami povzame prebrano . javnih besedil prebranega ustrezno odzove in ukrepa. Branje zahtevnejših besedil na spletu. Pri branju sledi temeljnemu cilju, se ne izgublja v povezavah ne glede na moteče prvine na spletni strani (oglasi, pojavna okna, zavajajoča sporočila). Razumevanje Prebere navodilo in ga ustrezno Branje za učenje Svoje branje prilagodi glede na prebranega uresniči. dolžino in zahtevnost besedila. Po potrebi posamezne korake ponavlja, dokler ni zadovoljen z izidom . Časovno nadzira svoje branje (določi si čas in/ali obseg branja). Glasno branje Bere razločno in dovolj glasno, da Kritično branje Prepozna namen tvorca besedila, različnih besedil ga poslušalci dobro slišijo. zahtevnejših prepozna razliko med informacijo in besedil dezinformacijo ter informiranjem in zavajanjem . Branje za iskanje Poišče informacije o smeri, uri Branje, Bere in razume literarna dela in ob informacij v različnih odhoda, uri prihoda, potovanju z opisovanje, tem izrazi svoje mnenje . medijih (informacijske javnim prevoznim sredstvom . vrednotenje table, tiskani mediji) umetnostnih besedil Branje za iskanje Zna uporabljati zemljevid (strani Branje različnih Sistematično se loti branja daljšega informacij iz različnih neba, legendo, razbrati relief daljših besedil besedila (predvidi čas za branje, virov (zemljevidov, itn.), leksikon (poišče kraj bivanja, pregleda mednaslove, prebere leksikonov, uporablja stvarno kazalo, kazalo povzetek ali uvod, pregleda slikovno razpredelnic) vsebine, zna razbrati legendo, gradivo, besedilo razdeli na manjše ve, kaj je geslo itn.), in zna iz enote itn.). razpredelnice razbrati podatke (na primer razdaljo med kraji) ter jih uporabiti. Branje uradnih, Ob branju prepozna uradno in Glasovna Zna glasno in z občutkom prebrati neuradnih, zasebnih neuradno besedilo oziroma javno interpretacija in zahtevnejše umetnostno besedilo. in javnih besedil in zasebno besedilo . Zaveda se dramatizacija razlike v uporabi. besedila 9 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 15 Branje in Prepozna piktograme in jih Uporaba Uporablja temeljne sodobne razumevanje upošteva. temeljnih jezikovne priročnike in poišče piktogramov jezikovnih potrebne informacije. priročnikov pri branju PISANJE Izpolnjevanje Pregleda tiskani obrazec in ga Pisanje različnih Pri pisanju upošteva pravopisna obrazcev po navodilih izpolni. Zna pravilno vrst besedil in oblikovna pravila . Zna napisati izpolniti spletni obrazec (preveriti (prošnje za prošnjo za zaposlitev, življenjepis, zna varnost spletne povezave: zaposlitev, voščilo ali opravičilo. v naslovu mora biti HTTPS, življenjepisa, ključavnica), vnese podatke v voščila, vsa zahtevana polja (označena z neuradnega *). Upošteva pomen pravilnega in uradnega vnosa in varovanja podatkov . Zna opravičila) izpolniti univerzalni plačilni nalog (UPN, tiskano in spletno različico). Pisanje preprostih Slišano zapiše v obliki Pisanje dopisov Pravilno napiše glavo dopisa. Pri tem besedil preprostega zapisa . pravilno strukturira dopis z uvodom, jedrom in sklepom . Z dopisom nedvoumno izrazi namen pisanja ter pri pisanju pazi na slovnično in pravopisno pravilnost . Zbiranje, urejanje Izdela miselni vzorec. Zbere, Opisovanje Razumljivo in jezikovno pravilno in zapisovanje uredi in zapiše informacije okrog vsakdanjega zapiše dogodke iz vsakdanjega informacij ključnega pojma. Zapis opremi z življenja življenja, želje in pojasnila. risbami, simboli itn. Pisanje po nareku V zapisu slišane informacije Izpolnjevanje Natančno sledi navodilom (kdaj pravilno uporabi ločila in veliko zahtevnejših uporabiti velike tiskane črke itn.) začetnico. obrazcev za izpolnitev obrazca . Zna izpolniti obrazec za vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pisni opis predmeta, Opiše osebo, predmet in kraj po Pisanje avtorskih V svojih zapisih upošteva temeljna osebe, kraja zakonitostih opisa (natančnost, besedil (članki, pravopisna pravila in pravila pisanja jedrnatost, vrstni red itn.) prispevki, različnih vrst besedil. seminarske naloge itn.) Pisanje elektronskih Pozna specifike (kratkost, Dopisovanje po Ob upoštevanju spletnega bontona sporočil jedrnatost, jasnost) komunikacije e-pošti učinkovito spletno komunicira po po e-pošti in se zaveda prednosti e-pošti. tovrstne komunikacije pred drugimi vrstami komunikacije. Pisanje dopisov Pozna strukturo dopisa in napiše Pisanje besedil Zbere in pripravi vire na poljubno preprost dopis (glava dopisa, s strokovno strokovno temo ter napiše besedilo. smiselna vsebina, podpis, datum vsebino in kraj). POSLUŠANJE IN GOVORJENJE Poslušanje in Sodeluje v preprostem pogovoru. Sporazumevanje Spoštuje demokratična načela razumevanje Drugega posluša, ne da bi mu v skupini sporazumevanja v skupini in zna sogovornika segel v besedo, ter mu odgovarja dejavno poslušati. na vprašanja v skladu s temo pogovora . Razumevanje Prepozna nebesedno Govorno Se temeljito pripravi na nastop osnovne nebesedne komunikacijo v pogovoru in se nastopanje (naredi privlačen uvod, jasno in komunikacije nanjo ustrezno odzove. Svojo zanimivo predstavi vsebino in nebesedno komunikacijo prilagodi se drži predvidenega časa). Pri okoliščinam. tem uporablja položaju primerno jezikovno zvrst in ustrezno nebesedno sporazumevanje. Telefonski pogovor Pri telefoniranju se predstavi, Predstavitev Pridobi ustrezne podatke, ki so pojasni namen klica, govori delodajalcu pomembni za osebno predstavitev razumljivo, pazi na trajanje pri delodajalcu, in se pripravi na pogovora, strpno posluša pogovor. S svojo predstavitvijo, sogovornika in mu pri tem ne izražanjem in vsebino pogovora je sega v besedo ter vljudno konča sposoben prepričati delodajalca. pogovor . 16 Sporazumevanje v V uradnih ustanovah pridobi Predstavljanje Jasno in zanimivo pripoveduje javnih ustanovah informacije in sporoči svoje (dela, okolja, drugim o svojih izkušnjah, svojem potrebe. Pojasni namen obiska vsakdanjih kraju ali dogodku. ustanove, opiše svoje težave, dogodkov itn.) želje in potrebe, strpno in samozavestno govori z uradnimi osebami in po potrebi prosi za dodatna pojasnila . Izražanje misli, želja, Jasno, razločno in vljudno vpraša Obnova besedila S svojimi besedami zna obnoviti potreb, nasvetov v po (dodatnih) informacijah in prosi prebrano besedilo v knjigi, učbeniku, različnih okoliščinah za pojasnila . priročniku, časniku ali reviji. Predstavljanje Se pripravi za pogovor in se predstavi delodajalcu. Iskanje in zbiranje Med iskanjem informacij postavlja informacij vprašanja ustreznim osebam. Izražanje preprostih Razumljivo pove preprosta navodil navodila . Povzemanje V kratkem monologu v nekaj prebranega besedila točkah povzame besedilo. MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI10 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča uporabo matematike za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito kompetenco, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo uporabno matematično znanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A M I N I M A L N O U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A M I N I M A L N O T E M E L J N E R A V E N M A T E M A T I Č N I H Z M O Ž N O S T I , R A V E N M A T E M A T I Č N I H Z M O Ž N O S T I , Z M O Ž N O S T I I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : ŠTEVILA IN RAČUNSKE OPERACIJE Razume vrednost števila. Pozna dele celote Dele celote zna izračunati in tudi oceniti. Pozna osnovne računske operacije in jih zna Uporablja osnovne štiri računske operacije s uporabljati na primerih iz prakse. celimi in decimalnimi števili. Zna izračunati odstotke. Zna izračunati odstotke v zahtevnejših nalogah. Decimalna števila zna primerjati z naravnimi Izračuna vrednost potence in korena z uporabo števili. žepnega računala (kalkulatorja). OBDELAVA PODATKOV 10 Opisniki temeljne zmožnosti matematična kompetenca so vzeti iz Knjižice z opisniki Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 17 Razume pravila gibanja v koordinatnem sistemu. Zna odčitavati geometrijske zapise, ki imajo za podlago koordinatno mrežo. Pozna enostavne vrste vprašalnikov za zbiranje V besedilu zna poiskati statistične pojme in jih statističnih podatkov. uporabiti. Zna brati preglednice . Odčitava preglednice z eno neodvisno in več odvisnimi spremenljivkami . Zna urediti pridobljene podatke in jih prikazati s Pri obdelavi podatkov iz vsakdanjega življenja preglednico . zna uporabljati različne grafične prikaze (preglednico, stolpčni diagram, tortni diagram, piktogram itn.). Zna brati histograme in tortne diagrame. Iz grafičnega prikaza zna poimenovati količini/e in ju/jih primerjati med seboj. Iz prikazov podatkov v preglednici zna narediti Zna izdelati linijski graf ter napovedati trend histogram in tortni diagram. naraščanja ali padanja prikazane količine. Zna izračunati aritmetično sredino. Zna izpeljati manjšo empirično raziskavo. Razume smisel in pomen piktogramov, s katerimi S formulo za izračun statističnega koeficienta se srečuje pri svojem delu. izračuna ustrezni statistični koeficient. ODNOSI MED KOLIČINAMI Količino razdeli in zmeša v danem razmerju. Količine razdeli v danem razmerju. Pozna razliko med razmerjem, v katerem se Prepoznano premo oziroma obratno sorazmerje obe količini povečujeta (premo sorazmerje), in zna grafično predstaviti v koordinatnem sistemu. razmerjem, v katerem se ena količina povečuje, druga pa zmanjšuje (obratno sorazmerje). Obvlada preračunavanje vrednosti posameznih Oceni in primerja druge valute z evri. valut. Zna uporabljati merilo zemljevida. Razume zmanjšano merilo. Celoto zna razdeliti na različne dele in jih primerjati med seboj . GEOMETRIJA IN MERJENJE Uporablja osnovne geometrijske pojme: točka, Uporablja geometrijske pojme (točka, daljica, ravnina, daljica, premica, poltrak, stranica, vzporednica, krožnica, kot, pravokotnica itn.). krožnica, kot, vzporedne stranice in pravokotne stranice . Pozna pojem dolžine, širine, obsega in ploščine Meri, zapiše in pretvarja dolžinske in ploščinske lika . (med sosednjima enotama) merske enote ter računa z njimi. Zna izračunati obseg in ploščino pravokotnika Brez pripomočkov uporablja merske enote in jih in kvadrata ter ustrezno – smiselno uporablja po potrebi tudi ustrezno spreminja. merske enote za dolžino in ploščino. Spozna funkcijo geotrikotnika in zna izmeriti kot. Zna izmeriti in uporabljati kote. Prepozna in opiše geometrijska telesa: kvader, Ob opazovanju modelov geometrijskih teles kocko, valj, piramido, stožec, kroglo. Pozna sestavi – zapiše obrazec za površino in razlike med njimi . prostornino izbranega telesa . Razume pojem površina telesa – »mreža telesa«. Zna uporabiti obrazce za izračunavanje površin in podatke smiselno medsebojno povezuje. Zna smiselno uporabiti obrazec za površino in Zna uporabljati prostorninske merske enote (tudi prostornino pri reševanju konkretnih življenjskih za tekočino). nalog. Zna preveriti rezultat po drugi poti. Spozna potrebo po uporabi obrazcev za izračunanje obsega, ploščine, površine in prostornine teles . 18 DIGITALNA PISMENOST11 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja za njegovo delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo temeljno zmožnost digitalna pismenost – to pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o umetni inteligenci in robotizaciji . P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E O P T I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E Z M O Ž N O S T I P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : DIGITALNO OKOLJE Poznavanje Pozna osnovne digitalne naprave Poleg poznavanja osnovnih digitalnih naprav temeljnega (stacionarni in prenosni računalnik, tablica, in njihovih komponent pozna in uporablja tudi informacijskega pametni telefon), njihove komponente vire za pridobivanje digitalnih zmožnosti. znanja (disk, grafična kartica ipd.) in običajne vhodno/izhodne enote (monitor, zvočniki, tiskalnik, projektor ipd.). Poznavanje Pozna osnovne operacijske Pozna vrste operacijskih sistemov in upravlja informacijskih sisteme (Windows, Linux, Android ipd.), nadgradnjo teh. sistemov ki omogočajo delovanje posamezne naprave . Poznavanje Poišče, organizira in shrani digitalne Poveže se z digitalno napravo (osebni digitalnega okolja informacije (dokument, fotografija, avdio-/ računalnik pametni telefon, tablica ipd.) in videovsebina, PPT ipd.) prenese podatke . Izbira programa ali Izbere ustrezen računalniški program ali Izbere ustrezen odprtokodni računalniški aplikacije aplikacijo, primerno svojim potrebam/za program, primeren svojim potrebam za trenutno delo. trenutno delo. Povezovanje Fotografije in avdio-/videoposnetke, Obvlada povezovanje različnih naprav različnih tehnologij ustvarjene v mobilnem telefonu, prenese in prenos podatkov med njimi z uporabo in naprav v računalnik. ožičenega ali brezžičnega (Wi-Fi, Bluetooth) omrežja. Uporaba e-storitev Pozna eno ali več e-storitev in jih zna Za rešitev problema poišče možnosti uporabljati v zasebnem življenju e-storitve in to uporabi. Uporaba oblačnih Razume pojem oblaka in pozna Razume namen skupne rabe podatkov v storitev najpogostejše ponudnike oblačnih oblaku in ga uporablja. storitev (na primer DropBox,Google Drive, iCloud ipd.) Namestitev, Na naprave, ki jih uporablja v zasebnem Na napravah, ki jih uporablja v zasebnem posodabljanje in življenju, namesti, na njih posodobi in z življenju, zna namestiti, odstraniti in odstranjevanje njih odstrani splošno dostopne aplikacije. posodobiti različne aplikacije. aplikacij Reševanje Prepozna tehnične težave in poišče Opredeli tehnične probleme in jih ustrezno problemov pomoč. reši. INFORMACIJE IN KOMUNICIRANJE 11 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Digitalna pismenost. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 19 Iskanje informacij na Poveže se s spletom in pozna/razlikuje Na omizju naredi bližnjico do najpogostejših svetovnem spletu na nekaj različnih iskalnikov, ki jih ustrezno spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing) in različnih napravah uporablja na različnih napravah. V iskalnik enega določi za privzetega. vpiše temo, ki ga zanima, primerja Najpogosteje iskane strani nastavi med zadetke in odpre najprimernejšo stran. »zaznamke« oziroma »priljubljeno« in upravlja zgodovino iskanja oziroma po potrebi vključi zasebno iskanje . Ugotovi, ali je naprava povezana v omrežje kabelsko ali brezžično, in pozna postopek za vključitev/izključitev povezave. Preverjanje Informacije preveri z uporabo dodatnih Poišče podatke za stik na neki spletni strani verodostojnosti virov na spletu. in preveri verodostojnost pravne osebe, ki informacij upravlja spletno stran/aplikacijo. Komuniciranje z V vsakdanjem življenju vsakodnevno Uporablja različna orodja za spletno uporabo digitalnih komunicira z uporabo računalnika, tablice komuniciranje (e-pošta, klepetalnice, naprav in pametnega telefona. družbena omrežja ipd.) na različnih napravah. Pozna možnosti družbenih omrežij kot možnost komunikacije, izmenjave informacij in predstavljanja. Uporaba Komunicira (sestavi, odgovori in pošlje) Poleg uporabe elektronske pošte upravlja elektronske pošte po e-pošti, poslani iz računalnika/tablice/ tudi nastavitve, sinhronizacijo, uporablja pametnega pomočnika ob odsotnosti oziroma e-poštni telefona, in pri tem dodaja ali izbriše račun tudi ustvari. naslovnike ter vstavlja priloge . Poznavanje net Pozna osnove spletnega bontona. V spletnih okoljih komunicira v skladu z etike netetiko in spletnim bontonom . DIGITALNO USTVARJANJE Ustvarjanje besedil Ustvari/odpre dokument v urejevalniku Uporablja napredne funkcije pri posameznem besedil, napiše besedilo, ga osnovno izbranem računalniškem programu (sklici, oblikuje in shrani. kazalo, preverjanje slovnice, sledenje spremembam, opombe, preglednice ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja Z urejevalnikom preglednic ustvari preglednic osnovne funkcije urejevalnika preglednic zahtevnejše preglednice z izračuni – (vstavi besedilo/podatke v preglednico, jih uporablja napredne funkcije pri posameznem ureja, vstavi/izbriše vrstice in stolpce ipd.). izbranem računalniškem programu (formule, oblikovanje preglednic ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja Pripravi napredno predstavitev v programu za predstavitev osnovne funkcije programa za pripravo ustvarjanje predstavitev. predstavitev . Ustvarjanje Posname fotografijo, ustvari video-/ Pozna napredno uporabo fotografije večmedijskih avdioposnetek . (programi za obdelovanje fotografij) in videa vsebin (snemanje in montaža). VARNOST Varovanje naprav Zaščiti svoje naprave in razume tveganje Pozna orodja/programe za varovanje osebnih in grožnje v digitalnem okolju. podatkov in zasebnosti za različne digitalne naprave . Pozna tveganje dostopanja drugih do njegovih digitalnih naprav (sledenje GPS, Wi- Fi, Bluetooth). Poznavanje varnosti Pozna načine za varovanje osebnih Razume varno uporabo osebnih podatkov in na spletu podatkov in zasebnosti ter zna prepoznati povezano tveganje pri uporabi in pošiljanju. znake, ki kažejo na spletno prevaro. Odgovorno uporablja spletna družbena omrežja in pozna načine varovanja osebnih podatkov na teh omrežjih. Varnostno kopiranje Pozna orodja/programe za varnostno Za varnostno kopiranje podatkov uporablja podatkov kopiranje podatkov (CD, ključ USB, tudi oblačne storitve. zunanji disk ipd.) in ve, kako jih povezati Odpravlja napake pri prenosu in formatira z osnovno digitalno napravo, iz katere/v naprave za shranjevanje podatkov. katero želi prenesti podatke. Varovanje okolja Pozna pomen in možnosti za ločevanje Upravlja digitalne naprave v skladu z načeli digitalnih naprav kot odpadkov in njihov varovanja okolja (npr. varčevanje z energijo, vpliv na okolje . poraba podatkov, način letenja). 20 UMETNA INTELIGENCA IN ROBOTIZACIJA Poznavanje razvoja Razume pojem umetne inteligence in jo umetne inteligence prepozna v svojem okolju. Poznavanje navidezne/ Pozna pojem navidezne/nadgrajene nadgrajene resničnosti resničnosti in možnosti uporabe te. Uporaba digitalne Pozna možnosti uporabe digitalne tehnologije tehnologije v in jo uporablja v izobraževalnem procesu. izobraževanju Poznavanje domačih Pozna prednosti in vlogo domačih in in industrijskih industrijskih robotov. robotov Poznavanje pojma Razume pojem »internet stvari« in sledi »internet stvari« razvojnim težnjam na tem področju. SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU IN JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI12 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča najosnovnejše sporazumevanje v tujem jeziku. Optimalna raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo to temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da v tujem jeziku lahko: ob uporabi temeljnih jezikovnih priročnikov, slovarjev, slovnice bere besedila v izvirniku (tujem jeziku), je zmožen drugim razumljivo govorjeno predstaviti kratko vsebino, piše sporočila in uradne dokumente. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E D O S E G A M I N I M A L N O T E M E L J N E O P T I M A L N O R A V E N T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I R A V E N T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I S P O R A Z U M E V A N J E N A M I N I M A L N I Z M O Ž N O S T I N A V T U J E M J E Z I K U I N J E Z I K O V N E R A V N I S P O R A Z U M E V A N J E O P T I M A L N I Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E V T U J E M J E Z I K U I N R A V N I Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : J E Z I K O V N E Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : BRANJE Razumevanje Razume kratko preprosto Branje Bere besedila v izvirniku in pri branju preprostih besedilo, ki se nanaša na zahtevnejših uporablja temeljne jezikovne priročnike. konkretnih konkretni položaj, čeprav ne besedil besedil pozna vseh besed. Branje za Razume osnovna navodila in Razumevanje Prepoznava in razvršča vsebine iz različnih iskanje osnovnih ve, kje jih poiskati. bistva besedila virov po podobnostih ali razlikah. informacij in primerjanje različnih virov informacij Glasno razumljivo Prebere preprosto besedilo branje tako, da ga poslušalec razume. PISNO IZRAŽANJE 12 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 21 Pisanje preprostih Sestavlja krajša in preprostejša Samostojno Zmožen je samostojno pisati jasna, tekoča, besedil daljša besedila za praktično pisanje slogovno ustrezna besedila. Pri pisanju rabo. Napiše kratko sporočilo, kompleksnejših upošteva pravopisna in oblikovna pravila odgovori na prejeto besedil različnih vrst besedil. Zna izbrati slog elektronsko sporočilo, napiše pisanja, primeren vsebini besedila in bralcu, osebno ali poluradno pismo. ki mu je besedilo namenjeno. Pozna nekatere uvodne in sklepne formule pri pisanju pisem, čestitk. Izpolnjevanje Razume in pravilno izpolni Dopisovanje Zna napisati standardno ali elektronsko osnovnih manj zahtevne tiskane in povpraševanje, ponudbo, naročilo, obrazcev spletne obrazce . reklamacijo in osebna pisma oziroma sporočila, v katerih zna opisati dogodke, utemeljiti svoja stališča ter besedilo ustrezno skleniti. Pisanje po nareku Slišano besedilo pravilno Pisno Povezuje in vrednoti podatke in trditve iz zapiše povzemanje več različnih virov. Zna napisati povzetke (slišanega ali kompleksnejših in manj zahtevnih prebranega) strokovnih besedil z znanega področja s pomembnimi podrobnostmi in poudarki. Pisno prevajanje Z uporabo klasičnega ali spletnega slovarja iz tujega jezika v prevaja besedilo iz vsakdanjega življenja in materinščino (in z znanega strokovnega področja. nasprotno) GOVORNO RAZUMEVANJE IN IZRAŽANJE Izražanje želja in Z uporabo osnovnih besed Sporazumevanje Razmeroma tekoče se zna sporazumevati v potreb razloži, kaj potrebuje. v skupini in konkretnih vsakodnevnih zasebnih, javnih konkretnih in poklicnih položajih ter zna izraziti svoje vsakodnevnih mnenje . položajih Sporočanje Zna predati navodila z uporabo Govorno Po poprejšnji pripravi zna naučeno vsebino navodil osnovnih besed in v pravem nastopanje o znani tematiki povedati jasno in razločno, naklonu. tako da je razumljiva za poslušalce. Pogovor o znanih Sodeluje v pogovoru, tako da Izvajanje Jasno in razločno zna predstaviti vsakdanjih temah uporablja osnovne besede in predstavitev pripravljeno predstavitev o znani tematiki, preproste stavčne strukture. tako da jo poslušalci razumejo in z zanimanjem spremljajo . Predstavljanje Zna predstaviti osnovne Obnova besedila Razume bistvo v konkretnih besedilih, informacije o sebi, svoji družini, avdio- ali videovsebinah na znano tematiko delu, okolju, dogodkih iz in jih zna obnoviti. vsakdanjega življenja. Iskanje in zbiranje Zna oblikovati vprašanja, da informacij pride do določenih informacij. Uporaba Pozna vljudnostne fraze in ve, vljudnostnih fraz kdaj ter katere uporabiti. UČENJE UČENJA TUJEGA JEZIKA Samostojno Z uporabo učbenika in Uporaba učnih Pozna orodja/programe za varovanje obnavljanje znanja delovnih listov ponovi virov osebnih podatkov in zasebnosti za predelano snov . različne digitalne naprave. Pozna tveganja dostopanja drugih do njegovih digitalnih naprav (GPS-sledenje, Wi-Fi, Bluetooth). Samostojno Samostojno uporablja slovarje, slovnice in učenje jezikovne priročnike. Načrtovanje Prepoznava potrebe po nadaljnjem učenju učenja in zna načrtovati korake do novega znanja. 22 6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA Program traja 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci programa. 7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA V programu se preverjajo znanja in spretnosti na tale način: ⊲ s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,13 ⊲ s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom, ⊲ s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po končanih sklopih in ob koncu programa . V programu UŽU – BIPS so znanja in spretnosti izraženi z opisniki. Ti zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga ima posameznik, zato so v fazi preverjanja ter ocenjevanja znanja in spretnosti nepogrešljivi. Tako bo lahko učitelj ali vodja programa zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki mu bodo rabili za izhodišče pri odločanju za nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje ali iskanje zaposlitve, morebitnemu naslednjemu delodajalcu ali izobraževalcu pa bodo izhodišče za delo s posameznikom ali ponujanje ustreznega dela. Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti, saj je primernejše za skupine odraslih, ki imajo velike primanjkljaje v temeljnih zmožnostih. Posebno za te skupine odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverja s praktičnimi življenjskimi zgledih. Dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Ta dokument ima v programu več vlog: je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, je pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in je tudi instrument za ocenjevanje doseganja standardov programa . 8 POGOJI ZA VKLJUČITEV Za udeležbo v programu ni treba izpolnjevati posebnih pogojev. Priporočljivo je, da se ob udeležbi v programu odraslim udeležencem omogoči ustrezna oblika preverjanja znanja in spretnosti, zato da se identificirajo posameznikova močna področja in tudi primanjkljaji, ki bi lahko vplivali na uspešnost posameznika pri udeležbi v nadaljnjem izobraževanju.14 13 Za vsako temeljno zmožnost je pripravljen predlog pripomočka za delo z udeleženci izobraževanja. Glej Literaturo in reference. 14 Učitelji in izobraževalci v Sloveniji lahko od spomladi 2020 za ocenjevanje besedilnih in matematičnih spretnosti ter za ocenjevanje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju uporabljajo instrument SVOS – Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti. To je spletni vprašalnik, ki omogoča veljavne in zanesljive rezultate o spretnostih odraslega. Odraslim je dostopen v javni mreži za izobraževanje odraslih. MIZŠ je vpeljavo individualnega ocenjevanja spretnosti odraslih SVOS v Sloveniji zagotovilo zato, da bi neposredno podprlo prizadevanja omrežja izvajalcev izobraževanja odraslih za kakovostni razvoj. Več na spletni strani: https://pismenost.acs.si/svos/. 23 Programa se udeležujejo starši s svojimi otroki na podlagi identificirane vstopne potrebe staršev, ki je skladna s cilji programa: ⊲ na lastno željo, ⊲ napotijo jih učitelji, vzgojitelji ali svetovalne službe šole ali vrtca, ⊲ po priporočilu centra za socialno delo, ⊲ po priporočilih drugih strokovnjakov ali institucij (npr. svetovalni center za otroke in mladostnike, varna hiša). 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA Udeleženci v programu napredujejo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Drugih posebnih pogojev za napredovanje ni . Posebnih pogojev za dokončanje programa ni. Od udeležencev se pričakuje aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi učnih projektov v programu. Pogoji za pridobitev potrdila o usposabljanju so: ⊲ aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi programa, ⊲ napredovanje po individualnem izobraževalnem načrtu, ⊲ udeležba v 80 odstotkih organiziranega izobraževanja. 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa Učitelj pomaga udeležencu pri uporabi pridobljenega znanja in spretnosti v različnih položajih. Učitelj mora v programu upoštevati tale didaktična načela: NA UDELEŽENCA OSREDINJEN UČNI PROCES Izhodišče za načrtovanje in samo učenje so udeleženčeve učne potrebe in interesi, izraženi v pogovoru in drugih oblikah komunikacije. Upoštevajo se udeleženčevo znanje, sposobnosti, pripravljenost za učenje in zunanje okoliščine, v katerih se uči. Udeleženec ves čas sodeluje pri načrtovanju, izpeljevanju in vrednotenju učenja, naloga učitelja pa je, da mu pomaga razporediti, povezati, premisliti in ovrednotiti posamezne stopnje učenja. Pri tem se postavi v vlogo aktivnega poslušalca in opazovalca; z različnimi vprašanji pa tudi napotki usmerja udeleženčevo premišljevanje in pozornost s problema in zahtev, ki jih postavlja pred udeleženca, na organizacijo in strukturo njegovega znanja in izkušenj, ki jih ima udeleženec z reševanjem podobnih problemov – ter spodbuja pri udeležencu metakognitivne procese, kot so: opazovanje in definiranje problema s svojimi besedami, razmišljanje o strategijah in načinih razrešitve problema, iskanje in uporaba virov (npr. čas), vrednotenje rešitve. S tem ko je program v izhodišču usmerjen v aktualne potrebe udeležencev, je zagotovljena prepotrebna vstopna motivacija. Snovalci programa so sledili zamisli, da se bodo udeleženci pripravljeni udeležiti izobraževalnega programa kljub zadržkom, saj jim udeležba obeta zadovoljitev neke življenjske potrebe, na primer: izboljšanje položaja na delovnem mestu, novo 24 znanje za samostojno dopolnilno dejavnost na kmetiji, socialne spretnosti za vključitev v nova socialna omrežja itn. Da bi dosegli ta cilj, je kurikul osredinjen na znanje, spretnosti, zmožnosti, ki so nujno potrebni, da bi udeleženci zadostili opredeljeni potrebi. Vsebinsko so v programu na to potrebo vedno vezane informacije o vseh temeljnih zmožnostih. S tem sežejo mnogo dlje od vstopne motivacije – udeležence v resnici izobražujejo, saj jih seznanjajo s ključnimi zmožnostmi, ki so danes nujno potrebne za uspešnost v družbi. Tu pa se začenja nov krog učenja – sprožajo se novi vpogledi, začenja se opolnomočenje in porajajo se nove potrebe po učenju/izobraževanju. Zviševanje ravni temeljnih zmožnosti ni končni cilj; s pridobljenim znanjem in spretnostmi si bodo namreč odrasli prizadevali za boljšo kakovost življenja, dosegali osebne cilje, uspešno nastopali na trgu dela ter se dejavneje vključevali v družbene procese. POVEZANOST UČNIH VSEBIN Z ŽIVLJENJEM UDELEŽENCEV IN NAČELO UČITELJEVEGA VŽIVLJANJA V ŽIVLJENJE IN KULTURO UDELEŽENCEV Za uresničevanje ciljev programa učitelji izbirajo vsebine, za katere je pomembno, da izhajajo iz vlog in življenjskih položajev, ki jih imajo udeleženci kot družinski člani, delavci in državljani. Iz njihovega okolja je mogoče izbirati vsebine, ki jih udeleženci zaradi poznavanja/bližine lažje umestijo med pridobljeno znanje in pri katerih prepoznajo praktično uporabnost naučenega. To učiteljem omogoča, da poiščejo ustrezne življenjske primere, s katerimi se udeleženci lahko identificirajo ali jih prepoznajo kot resnične. Udeleženci spoznajo, da je učenje sredstvo za reševanje problemov. Učenje dobi smisel. Učitelji morajo torej spoznati kulturo, vrednote, interese, potrebe in strukturo življenja, ki ga živijo udeleženci, saj bodo tako lahko vplivali na spremembe pri udeležencih, predvsem tiste, ki se nanašajo na usmerjenost, odnos, na dojemanje sebe in drugih. Pri tem lahko uporabijo različne metode in tehnike, ki jim to omogočijo: na primer osebni pogovor z udeležencem, predstavitev ali kratko avtobiografijo udeležencev, občasno sodelovanje drugih članov družine ali skupnosti, v kateri živi udeleženec, na srečanjih, prireditvah ali skupnih akcijah, seznanjanje z dediščino, ljudskim in umetnostnim izročilom kulture, ki ji pripada udeleženec, pridobivanje objektivnih podatkov o okolju in razmerah, v katerih živi udeleženec, in podobno. Tako delo omogoča učiteljem, da prepoznajo posamezne udeležence kot odrasle in celostne osebnosti in ustvarijo z njimi enakovreden in na humanističnih vrednotah zasnovan medosebni odnos, udeleženci pa se v programu osebnostno celostno izrazijo in delujejo kot odrasli, samostojni ljudje. NAČELO POVEZLJIVOSTI UČNIH VSEBIN, UČNIH METOD IN UČNEGA GRADIVA Ravnanje po tem načelu udeležencu omogoča, da spozna funkcijsko zvezo med posameznimi temeljnimi zmožnostmi in jih celostno uporabi v različnih okoliščinah. Ustvari se tudi priložnost, da predmet in probleme, ki jih rešuje, opazuje z zornega kota različnih razlag in jih poskuša rešiti na različne načine. Tako si kritično izoblikuje svoj pogled na različne pojave pa tudi na svoje načine reševanja problemov in svoj slog učenja. Pri tem so učiteljem udeležencem v pomoč opisniki temeljnih zmožnosti. Opisniki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih. Opisniki omogočajo lažje prilagajanje izvedbenega kurikula posameznim udeležencem in njihovim potrebam, razvit je tudi instrument za vstopno in končno preverjanje pridobljenih znanj in spretnosti ter samoevalvacijo. Andragoški center Slovenije je v večletni razvojni dejavnosti oblikoval zbirko opisnikov za temeljne zmožnosti, ki opisujejo vsakdanje življenje udeležencev različnih programov UŽU, hkrati pa so dovolj splošni, da presegajo konkretno navezanost na specifično okolje ali cilje 25 programa (Javrh, 2016).15 To so inovativna orodja, ki jih učitelji v programih UŽU lahko uporabljajo za kakovostno izobraževalno delo z ranljivimi skupinami odraslih in krepitev njihovih temeljnih zmožnosti, ki jih opredeljuje Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti. Pri tem je posebno učinkovito projektno učenje, pri katerem si udeleženec ali skupina udeležencev izbere področje ali predmet učnega projekta, izdela načrt, izvede in ovrednoti delo in učenje, ki so ga ob tem opravili. Učitelji uresničijo načelo tako, da poleg poudarjenih vsebin, na primer uporabe osebnega računalnika, obravnavajo integralne probleme, na primer pisanje prošnje na računalnik, in jih vzporedno ob problemih, povezanih z računalništvom, opozarjajo tudi na druge prvine pismenosti, kot so vsebinska, oblikovna in pravopisna korektnost prošnje. Pri tem lahko uporabljajo različne metode učenja, pri katerih udeleženci rešujejo probleme enkrat individualno, drugič v dvojicah ali majhnih skupinah, primerjajo različne posamezne in skupinske rešitve ter se ob tem naučijo predstavljati, zastopati in zagovarjati svoje mnenje, pri tem pozorno poslušati druge in se kritično odzivati. Spodbujanje komunikacije in interakcij med udeleženci pripomore k večji povezanosti v skupini, spodbuja udeležence in jim daje dobre neposredne izkušnje s timskim delom . NAČELO INDIVIDUALIZACIJE UČENJA IN KONTINUIRANEGA SPREMLJANJA NAPREDOVANJA Program je zasnovan tako, da zahteva od učiteljev pomoč udeležencem pri izdelavi osebnega učnega načrta. Ta zajema opredelitev osebnih učnih ciljev, nalog in korakov, ki jih bo udeleženec opravil na poti do cilja, okvirno opredelitev časovnih rokov za izpeljavo posameznih učnih korakov ter oblik in časovnih intervalov preverjanja znanja in vrednotenja učnega procesa. Pri neposrednem stiku z udeleženci učitelji sodelujejo z udeležencem pri načrtovanju in vrednotenju napredovanja po učnem načrtu ter pri morebitni modifikaciji učnega načrta. V tem dialogu učitelj poudarja predvsem napredovanje posameznika in usmerja njegovo pozornost na primerjavo njegovega znanja pred začetkom izobraževanja z novim znanjem in stopnjo neodvisnosti, ki jo je udeleženec že dosegel. Hkrati pa ga spodbuja k nadaljnjemu učenju in definiranju novih učnih ciljev. Pri vrednotenju napredka udeleženca spodbuja, naj sam izrazi svoje mnenje o napredovanju, učitelj pa to pozneje upošteva kot enakovredno prvino evalvacije. Tako postajajo udeleženci samostojnejši in odgovornejši za svoje učenje. NAČELO IZBIRNOSTI To načelo zadeva predvsem možnost izbire učnih vsebin, ob katerih si udeleženci izboljšujejo svoje temeljne spretnosti. Načelo izbirnosti je najtesneje povezano z načelom življenjske bližine, saj predvideva, da poteka učenje ob vsebinah, ki jih izberejo udeleženci programa, ker so zanje zanimive in/ali so pomembne za njihovo življenje. Udeleženci lahko izbirajo med sicer predpisanimi učnimi vsebinami, ki pa so v programu ravno zaradi tega zelo široko in splošno opredeljene, npr. Družina in dom, Telo in zdravje, Domača ekonomika, Kultura in družba. Izbirnost je tako omogočena na eni strani med predpisanimi področji, na drugi pa tudi pri konkretizaciji učne vsebine ali izbiri problema in problemskega položaja. Učenje bo zasnovano na problemih, ki so za udeležence pomembni in aktualni tudi glede pridobivanja znanja in temeljnih spretnosti, potrebnih za uspešno reševanje problema. 15 Opisniki temeljnih zmožnosti so bili razviti s kvalitativnim raziskovalnim pristopom akcijskega raziskovanja. Podroben opis metode je zapisan v Priročni knjižici z navodili – Opisniki temeljnih zmožnosti. Glej Literaturo in reference. 26 10.2 Priporočene vsebine programa Predstavljene so vsebine, ki jih priporočamo za projektno obliko dela, širjenje splošne razgledanosti in razvijanje znanja in spretnosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti odraslih udeležencev programa. Učitelji bodo podrobneje opredelili vsebine tako, da bodo upoštevali značilnosti in potrebe vsakokratne, konkretne skupine udeležencev. Izbirali bodo med priporočenimi vsebinami, lahko pa bodo dodali tudi nove vsebine, za katere bodo ocenili, da so najprimernejše za doseganje teh ciljev. V S E B I N E T E M E Osebna identiteta osebni podatki (starost, datum in kraj rojstva, stan, osebni dokumenti, državljanstvo) izvor (narodnost) poklic, interesi, konjički videz, značaj, temperament, razpoloženja in čustvena stanja, počutje Družina in dom člani družine in odnosi med njimi prazniki in družinske navade stanovanje/hiša, prostori, oprema, tehnična opremljenost, najem/nakup stanovanja, stroški, življenjska raven, bivalno okolje preživljanje skupnega prostega časa staršev in otrok skupni izdelki staršev in otrok postavljanje meja otrokom domači kraj Družinsko okolje in otrokove pravice, odnosi med starši in otroki družinski odnosi skupne družinske dejavnosti medgeneracijsko sožitje nasilje Osebna razmerja odnosi med ljudmi (moški – ženske, formalni – neformalni ipd.) prijateljstvo Šolsko okolje pravice otrok, staršev in učiteljev, svet staršev, roditeljski sestanek, govorilne ure, vloga ravnatelja, šolske svetovalne službe, razrednika, inštrukcije interesne dejavnosti, krožki, nasilje v šoli Izobraževanje in pomoč pri izobraževalni sistem, vrste šol, šolski predmeti, izobrazba učenju poklici gibanje pri spodbujanju učenja pomen igre pri otrokovem učenju prepoznavanje specifičnih učnih težav spodbujanje zanimanja za dramatizacijo in nastopanje prepoznavanje sposobnosti, interesov in talentov pri otroku Prosti čas konjički, zabava, obiski različnih prireditev, kino, gledališče, koncerti, radio, televizija šport in rekreacija, ples, počitnice, dopust otroške igre, pravljice, lutkovno gledališče, otrok in televizija, obisk otroške knjižnice Turizem in učenje države, dežele, mesta in znamenitosti, orientacija, transport, namestitev, prenočevanje, osebni dokumenti, prtljaga Telo in zdravje osebna higiena in kozmetika, telesno in duševno počutje, bolezni zdravstveno zavarovanje, zdravstvene storitve, prva pomoč Ekonomika nakupi, moda in oblačila, cene in razprodaje, reklame mere, uteži, denar, načini plačevanja, različne storitve Hrana in pijača jedi in pijače, obedi, obroki, recepti, restavracije, jedilni listi, naročanje, zdrava/nezdrava prehrana bonton Javno življenje javni napisi, reklame, pošta, šola, telefon, banka, carina, promet, policija, prva pomoč, bolnišnica, servisi, razne informacije Kultura in družba vrste umetnosti, zgodovinske in druge zanimivosti, jezik, vera, prazniki in šege/navade, aktualni dogodki, življenjska raven 27 Mediji radio, televizija, tisk pravila pri uporabi digitalnih tehnologij. uporaba računalnika in spleta Zdravje zdravje otrok (nalezljive bolezni, cepljenje, sistematski pregledi), prva pomoč, poškodbe pri igri, zobozdravstvena nega Naravno okolje ure, deli dneva, meseci, letni časi, koledar, vreme, podnebje, dežele in pokrajine, rastline in živali, poseganje v naravo, ekologija 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa Temeljna oblika in metoda dela je učenje v učnih projektih. V tem programu gre lahko za kratke učne projekte, ki jih skupina izpelje na enem ali dveh učnih srečanjih, lahko pa si že na začetku izbere učni projekt, ki ga bo uresničevala na več učnih srečanjih, tako da bo pri posameznem učnem srečanju obravnavala eno od nalog, ki si jih bo določila v učnem projektu. Pri projektnem učenju je pomembno, da si skupina izbere zanjo pomemben življenjski problem in ga obravnava z različnih zornih kotov. Pri tem mora biti učitelj pozoren predvsem na postavljanje učnih ciljev. Paziti mora, da so v njem obravnavane različne prvine jedrne pismenosti, poudarjene temeljne zmožnosti in da je upoštevana večina opredeljenih znanj in spretnosti v katalogu znanja. Projektno učenje udeležencem omogoča, da se povezujejo z različnimi posamezniki in institucijami v okolju, s katerimi lahko sodelujejo različno – na primer pri pridobivanju informacij o okolju ali tako, da skupaj izpeljujejo katerega od projektov. K tej obliki dela lahko učitelji povabijo tudi starše, ki so program obiskovali v preteklosti, ali druge zunanje strokovnjake. Tako obliko lahko učitelji uporabijo tudi kot priložnost za sodelovalno učenje, izmenjavo izkušenj in animacijo potencialnih prihodnjih udeležencev programa. Za izvedbo programa mora izvajalska organizacija zagotoviti vsaj dva prostora z ustrezno opremo, ki omogočata delitev otrok in staršev po potrebi v dve ločeni skupini. Pred začetkom programa je treba proučiti zunanje pa tudi notranje ovire, s katerimi bi se utegnili soočati starši, ki se bodo skupaj z otroki udeleževali programa, kot so na primer: predsodki staršev, povezani z učno neuspešnostjo njihovih otrok, primanjkovanje izobraževalnih navad staršev in sram ali strah pred tem, da bi bili neuspešni. Organizacija izvedbe programa se natančno določi v okviru izvedbenega kurikula, ki ga pripravi organizacija, izvajalka programa. Ta določi tudi vsebine odprtega dela programa. Obvezni sestavni del izvedbenega kurikula je osebni izobraževalni načrt udeležencev programa. Pripravi ga udeleženec v sodelovanju z učiteljem. Glede na ciljno skupino, ki ji je program namenjen, se lahko uporabljajo tudi individualne oblike poučevanja. Organizirane oblike se lahko kombinirajo s samostojnim učenjem ali učenjem ob konzultacijah, ki je namenjeno utrjevanju in poglabljanju pridobljenega znanja in spretnosti. Izvajalska organizacija zagotovi dva usposobljena učitelja, ki izpeljujeta program sočasno. Učitelja se vnaprej dogovorita za delitev dela glede na prakso, da nekaj časa delata posamič vsak z eno skupino, posebej z otroki oziroma s skupino staršev, nekaj časa pa otroci in starši delajo skupaj. Oba učitelja izpeljujeta program v skladu z njegovimi standardi in v sodelovanju z izvajalsko organizacijo skrbita za pridobivanje udeležencev. V ta namen pripravljata ustrezne informacije, s programom seznanjata različne ustanove v svojem okolju ipd. Učitelja sta odgovorna za načrtovanje in kakovost izpeljave, izpeljavo usmerjata strokovno in organizacijsko ter skrbita za sodelovanje 28 z drugimi partnerji programa (financerji, zunanjimi evalvatorji, strokovnimi nosilci programa, predstavniki lokalne skupnosti, javnih občil itn.). Za kakovostno izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev je najpomembnejše dobro poznavanje spreminjajočih se potreb in položaja ciljnih skupin v družbi, ki lahko sprožijo potrebo po prenavljanju programa. Posebnosti učiteljeve vloge v programih za razvijanje temeljnih zmožnosti so: poznati mora socialno-kulturni in ekonomski kontekst okolja, v katerem deluje; prenašati mora znanje in sooblikovati temeljne zmožnosti, vendar tudi nekatera splošna znanja o okolju, kar udeležencu omogoči, da se vključi v družbeno in delovno življenje; čim bolj načrtuje svoje delo v sodelovanju z udeležencem. Omogočati mora učenje, ki je kontekstualizirano, relevantno, reflektivno in analitično; učitelji delujejo v timu ali dvojici. Učitelj je obenem oblikovalec, pospeševalec, posrednik, inštruktor, ocenjevalec in organizator. Njegova vloga ni samo, da podpira učenje, temveč tudi to, da podpira in spremlja napredek. Mora poznati in razumeti skupnost, v kateri dela, in izrabiti dinamiko lokalnih omrežij ter partnerstva; njegovo strokovno znanje je zasnovano na veščinah in znanju, ki naj se prenese, na tehnikah prenosa, na veščinah, ki so povezane z družbeno in poklicno vključenostjo, na razumevanju potreb deležnikov (analiza potreb, umeščanje, sooblikovanje programov, medkulturno delo, upravljanje/uporaba razlike). Ob tem je treba posebej poudariti tudi potrebo po tem, da so strokovni delavci deležni sistematične skrbi za njihov profesionalni razvoj tako, da morejo razviti profesionalno identiteto učitelja v programu za razvoj pismenosti oziroma v programih za opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilni za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. 10.4 Viri za izvedbo programa Učno gradivo izbirajo učitelji. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa. Priporočljivo je, da učno gradivo zajema tudi gradivo, ki ga pripravijo udeleženci sami, ki je iz njihovega ožjega življenjskega okolja in se nanaša na uresničevanje njihovih vsakdanjih potreb. Priporočeni viri za izvedbo programa so navedeni v dodatku Literatura in viri za izvedbo programa. 10.5 Priporočeno število udeležencev Program se izvaja v skupini z najmanj 12 udeleženci, to so starši in njihovi otroci. Glede na pričakovane značilnosti udeležencev naj število ne bo večje od 16. Priporočljivo je, da se programa udeleži od 6 do 8 staršev z otroki. 10.6 Časovna razporeditev Program notranje ni časovno strukturiran. Notranja časovna razporeditev vsebin je prepuščena strokovni presoji izvajalca programa in jo pripravi v izvedbenem kurikulu za vsakokratno skupino udeležencev, v katerem se določi: ⊲ – tedenski obseg ur organiziranega izobraževanja, na primer enkrat ali dvakrat na teden po dve do štiri ure hkrati, ⊲ razporeditev trajanja programa v mesecih, ⊲ urnik programa, v katerem je priporočljivo upoštevati obveznosti staršev, ki so zaposleni . Ker je pričakovan izid UŽU – BIPS sprememba individualne izobraževalne izkušnje, se pričakuje, da bo vsak od staršev navzoč v programu vsaj 80-odstotkov ur od ur, ki jih obsega program v celoti. 29 10.7 Evalvacija programa Evalvacija programa je stalna strokovna naloga izbrane strokovne organizacije, ki je s svojimi strokovnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi ter vsebino dela pristojna za opravljanje evalvacije . Metoda evalvacije naj izhaja iz strokovne presoje evalvacijskih ciljev ter bo usmerjena v kvalitativne analize, ki so uveljavljene v izobraževanju. Pri izpeljavi programa bo potekala tudi sprotna notranja evalvacija učnih dosežkov, ki jo opravljajo udeleženci. 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV Zaradi narave programa in značilnosti ciljne skupine staršev otrok v prvi triadi osnovne šole, ki se udeležujejo programa, je priporočljivo, da imajo izvajalci specifična znanja s tehle področij: poznavanje teoretskih temeljev in modelov za delo z ranljivimi skupinami odraslih in otrok; poznavanje značilnosti ciljne skupine programa; poznavanje izobraževalnih in drugih potreb ciljne skupine in ustrezno izvedbeno načrtovanje; obvladovanje sodobnih andragoških metod za delo z ranljivimi skupinami odraslih; poznavanje pomena temeljnih zmožnosti posameznika za življenjsko uspešnost na področju osebne izpolnitve, sodelovanja v družbi in konkurenčnosti in prožnosti v svetu dela; usposobljenost za povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z življenjskimi področji po modelih izobraževanja ranljivih skupin. Priporočljivo je tudi, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa UŽU – BIPS. V S E B I N S K I S K L O P S T R O K O V N I Z N A N J E S P O D R O Č J A D E L A V E C učitelj visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali kulturoloških študij Učenje učenja učitelj visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne pedagogike, slovenistike ali matematike učitelj visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali Sporazumevanje v kulturoloških študij maternem jeziku (jedrna pismenost), učitelj visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne pedagogike, razrednega pouka ali slovenistike učitelj visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali Digitalna pismenost kulturoloških študij učitelj visokošolskega izobraževanja računalništva ali informatike, pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali matematike učitelj visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali kulturoloških študij Matematične zmožnosti učitelj visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali matematike učitelj visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali Sporazumevanje v tujih kulturoloških študij jezikih in jezikovne zmožnosti učitelj visokošolskega izobraževanja tujih jezikov, pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali slovenistike Odprti del programa določi izvajalec določi izvajalec določi izvajalec 30 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU Udeleženci dobijo ob koncu programa potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina. Potrdilo ima obvezno prilogo z navedbo pridobljenih znanj in spretnosti, kadar je to smiselno, pa tudi izpeljanih učnih projektov. 31 Literatura in viri za izvedbo programa D E L O O P I S Vzgoja bralca v družini / Livija Zbornik prispevkov Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja Knaflič. V: Beremo skupaj : priročnik je izvrsten pripomoček za strokovne delavce, ki delujejo na področju za spodbujanje branja / [avtorice opismenjevanja otrok in družinske pismenosti. Posebej opozarjamo na prispevkov Meta Grosman ... [in prispevek dr. Livije Knaflič, ki v prispevku poudari, da so starši otrokovi dr.]; avtorica nagovora Manca prvi učitelji, njegova družina pa okno v svet. Starši vpeljujejo svoje otroke Košir; ilustracije Damijan Stepančič; v svet pismenosti že veliko pred vstopom v šolo, ker jih k temu spodbujata fotografije Dina B. Hennin, Jože zanimanje in radovednost otrok, lastne izkušnje in želje. S svojim ravnanjem, Suhadolnik, Živa Suhadolnik; stališči in odnosom do branja že zelo zgodaj vplivajo na otrokov prihodnji urednica Marina Blatnik Mohar]. odnos do branja in pismenosti. Če je družina znala in mogla prisluhniti Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003 njegovim potrebam in jih je lahko zadovoljila, si je otrok pridobil izkušnjo, da je svet, ki ga obkroža, prijazen in varen. Otrok postaja čedalje manj odvisen od staršev in odraslih v svojem okolju in vedno samostojnejši. Knaflič, L., Mirčeva, J. in Možina, E. Raziskava je med drugim zajela analizo dosežkov staršev in vpliv na (2001). Temeljno znanje in spretnosti dejavnosti družinske pismenosti. Podrobnejša obdelava podatkov o odraslih, mladih, brezposelnih in staršev kar zadeva družinsko pismenost, je pokazala, da v resnici družina, natančneje šolskih otrok. Raziskovalno poročilo. starši, pomembno vplivajo na razvoj temeljnih spretnosti pri otrocih. Koliko Ljubljana: Andragoški center in kako bodo starši lahko vplivali na razvoj temeljnih spretnosti in znanja, Slovenije. je odvisno od različnih dejavnikov, eden najpomembnejših pa je dosežena izobrazba staršev. Dosežena stopnja izobrazbe je tesno povezana s stopnjo razvitosti temeljnih spretnosti pri posamezniku. Višja raven temeljnih spretnosti pomeni imeti »boljše orodje« za izrabo različnih virov obveščanja, ki so na voljo v današnjem okolju. Spletna stran druzina.pismen.si Spletna stran družinske pismenosti je namenjena staršem, ki bi se radi naučili, kako otrokom približati pismenost. Starši bodo izvedeli, zakaj je pomembna družinska pismenost in kako jo spodbujati v domačem okolju. Namenjena je tudi strokovnjakom, ki bi radi pomagali staršem vpeljevati več pismenosti v družinsko življenje. Strokovnjaki se bodo seznanili z načini, kako sodelovati s starši pri razvijanju družinske pismenosti v domačem okolju. Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi Monografija Obrazi pismenosti prinaša razmislek o različnih vidikih pismenosti. Ljubljana: Andragoški pismenosti, ki jo avtorji in avtorice pogosto povezujejo s konceptom center Slovenije. družbene (ne)pravičnosti in družbeno ranljivih skupin. Teoretična ozadja prispevkov so različna, saj avtorji in avtorice razmišljajo s konceptualnimi aparati različnih strok (andragogike, sociologije, psihologije, socialnega dela, književnosti, jezikoslovja itn.). To jasno izriše pismenost kot kompleksen pojav, probleme, ki se porajajo na področju pismenosti, pa kot probleme, ki jih je treba obravnavati in reševati interdisciplinarno. Javrh, P., Možina, E., Kuran, M. Poročilo nacionalne evalvacije javnoveljavnih programov je povzetek (2010). Evalvacija javno veljavnih namena, ciljev in metodologije evalvacije ter najpomembnejših ugotovitev programov Usposabljanje za evalvacije. Spoznanja in ugotovitve evalvacije so bili podlaga za snovanje življenjsko uspešnost (UŽU) in Monografije Obrazi pismenosti in pozneje za prenovo javnoveljavnih Temeljno usposabljanje za učitelje programov . v programih UŽU. [Elektronski vir]: povzetek zaključnega poročila. El. knjiga. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti Delo Spretnosti odraslih je pomembno za nadaljnji razmislek o rezultatih odraslih. [Elektronski vir]. 2., nacionalne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC pa tudi za uporabo teh recenzirana in dopolnjena izdaja. na makro in mikro ravni. Delo sestavlja 14 prispevkov avtoric in avtorjev, ki Ljubljana: Andragoški center osvetljujejo različne vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnosti Slovenije. odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih. Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti V priročni knjižici je na kratko in poljudno predstavljena metodologija odraslih: metodologija in rezultati raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki pomagajo razumeti rezultate – na kratko. Ljubljana: Andragoški raziskave. Zajetih je nekaj osnovnih rezultatov za Slovenijo in sodelujoče center Slovenije. države. 32 Javrh, P. in Kuran, M. (ur.). Priročnik temelji na avtorskih prispevkih monografije Obrazi pismenosti, (2012). Temeljne zmožnosti odraslih: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih 2011 (Javrh). Posamezna poglavja so priročnik za učitelje. Ljubljana: izvlečki izvirnih prispevkov avtorjev. Pet poglavij so avtorji posebej pripravili Andragoški center Slovenije. za ta priročnik. Javrh, P. in Možina, E. (2016). Opisniki Knjižica predstavlja podrobne informacije o projektu in pomenu opisnikov temeljnih zmožnosti: priročna knjižica temeljnih zmožnosti. Poda metodološko zasnovo za opredeljevanje opisnikov z navodili. Ljubljana: Andragoški in predstavi nastajanje vsebin knjižic z opisniki temeljnih zmožnosti ter Center Slovenije. praktične namige za njihovo uporabo v didaktične namene. Predstavlja teoretsko podkrepitev koncepta, ki se izraža v krajših knjižicah posamezne temeljne zmožnosti, namenjenih za uporabo v vsakodnevni praksi . Brezovar, D., Magajne, A., Šarc, Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh S., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, S. in delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in Možina, E. (2016). Opisniki temeljne tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega zmožnosti. Matematična kompetenca načina razmišljanja za reševanje številnih težav v vsakdanjem življenju. in osnovne kompetence v znanosti Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov in tehnologiji. Ljubljana: Andragoški razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in načinov predstavljanja Center Slovenije. (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice). Veldin Bednjanič, O., Brezovar, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti samoiniciativnost D., Chvatal, M., Fišer, L., Kušar, in podjetnost, ki pomeni uresničevanje posameznikovih zamisli. Obsega D., Magajne, A., Olenik, D., ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja Šarc, S., Šubic, J., Javrh, P., in vodenja projektov za doseganje konkretnega cilja . Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, E. V pomoč bo posameznikom na delovnem mestu, pri razumevanju ozadja (2016). Opisniki temeljne zmožnosti. samega dela in izkoriščanju ponujenih priložnosti pa tudi v njihovem Samoiniciativnost in podjetnost. vsakdanjem življenju in v družbi nasploh. Ljubljana: Andragoški Center Slovenije. Veldin Bednjanič, O., Chvatal, Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem jeziku, ki M., Fišer, L., Olenik, D., Šubic, J., pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, dejstev Javrh, P., Kuran, M., Lenič, Š. in in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) Možina, E. (2016). Opisniki temeljne ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen in ustvarjalen način v vseh zmožnosti. Sporazumevanje družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so izobraževanje in usposabljanje, v maternem jeziku. Ljubljana: delo, dom in prosti čas. Andragoški Center Slovenije. Kušar, D., Princes, T., Javrh, P., Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje učenja, Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, E. ki predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno (2013). Opisniki temeljne zmožnosti. učenje, skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in informacij, individualno in v Učenje učenja [Elektronski skupinah. vir]. Ljubljana: Andragoški Center Ta knjižica predstavlja pomoč bralcu pri zavedanju lastnega učnega Slovenije procesa in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna pismenost, Kragelj, K., Volčjak, D., Sepaher, ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem G., Gjerek, L., Matavž, H., Rejec, P., svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij Babič Ivaniš, N. in Brecelj, V. (2018). informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času Digitalna pismenost [Elektronski in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je vir]: opisniki temeljne zmožnosti. digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo Ljubljana: Andragoški center digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri Slovenije. sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje Kragelj, K., Volčjak, D., Sepaher, v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja G., Gjerek, L., Matavž, H., Rejec, P., in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega Babič Ivaniš, N. in Brecelj, V. (2018). razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za zmožnost Sporazumevanje v tujih jezikih in sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno jezikovne zmožnosti [Elektronski zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in vir]: opisniki temeljne zmožnosti. slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših 2., recenzirana in dopolnjena besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje izdaja. Ljubljana: Andragoški center nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno Slovenije. rabo jezikov . 33 Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., Knjižica podrobno opisuje temeljno zmožnost socialne in državljanske Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., kompetence, ki zajema na eni strani družbeno oziroma socialno, na drugi pa Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, državljansko perspektivo. Socialni del temeljne zmožnosti zajema osebnostni M. in Tamše, E. (2020). Socialne in družbeni vidik ter se nanaša na sposobnost posameznikovega razmisleka in državljanske kompetence o sebi ter konstruktivnega sodelovanja z drugimi v medosebnih odnosih in [Elektronski vir]: opisniki temeljne različnih socialnih okoljih. Državljanski del temeljne zmožnosti pa zaobjema zmožnosti. Ljubljana: Andragoški znanje, spretnosti in t držo posameznika, da ravna kot odgovoren državljan, center Slovenije. ki je dejaven v državljanskem in družbenem življenju. Pomembne prvine te temeljne zmožnosti so razvijanje zavesti o vrednotah, povezovanju ter zavedanju o raznolikosti in različnih kulturnih identitetah doma, v Evropi in svetu. Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., V knjižici je predstavljena temeljna zmožnost kulturna zavest in izražanje, Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., ki je v priporočilih Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, navedena na zadnjem mestu, a zagotovo ne sodi med manj pomembne. M. in Tamše, E. (2020). Kulturna Še kako pomembna je za opolnomočenje posameznika, saj poudarja zavest in izražanje [Elektronski znanje, spretnosti in odnose, ki jih potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj. vir]: opisniki temeljne zmožnosti. Posebno mesto zavzema pri razvoju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, Ljubljana: Andragoški center izražanja lastnih zamisli, odgovornosti, občutka pripadnosti in vloge v družbi, Slovenije. medkulturnih spretnosti ter posameznikove identitete. Serija izobraževalnih filmov Na poti Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in zvočno do življenjske uspešnosti: https:// gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do življenjske pismenost.acs.si/ uspešnosti. V vsakem filmu izbrani posameznik predstavi posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo o tem, kako je imel v nekem trenutku Izobraževalni film Temeljna zmožnost življenja težave zaradi neke premalo razvite temeljne zmožnosti, in pot, kako Sporazumevanje v maternem jeziku jo je razvijal. Didaktično so filmi zasnovani tako, da jih učeči se in učitelji [Video]. YouTube. lahko preprosto uporabljajo. To so preizkušena praktična orodja, uporabna Izobraževalni film Temeljna zmožnost za začetno animiranje in procesno motiviranje udeležencev izobraževanja Učenje učenja [Video]. YouTube. iz različnih ranljivih skupin in različne namene ter v različnih fazah Izobraževalni film Temeljna zmožnost izobraževalnega procesa: za samostojno individualno učenje ali kot orodje za Samoiniciativnost in podjetnost skupinsko delo in učenje, kot vaja za ogrevanje in zvečanje motiviranosti ali [Video]. YouTube. kot povzetek za ponavljanje. Filmi so zlasti primerni za odrasle, ki imajo večje Izobraževalni film Temeljna zmožnost težave razumevanju besedil in zato informacije lažje sprejemajo v večmedijski Matematične kompetence in obliki. Poglavitna posebnost izobraževalnih filmov Na poti do življenjske kompetence v znanosti in tehnologiji uspešnosti je, da so osebne zgodbe predstavljene tako, da postopno [Video]. YouTube. odkrijejo univerzalne in prenosljive zakonitosti, ki jih gledalci z lahkoto Izobraževalni film Temeljna zmožnost prepoznajo, saj so podane zelo nazorno in preprosto, kot osebna modrost. Digitalna pismenost [Video]. YouTube. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti [Video]. YouTube. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Kulturna zavest in izražanje [Video]. YouTube. 34 35 bel bel 36