Največji sloveniki dnevnik * driwh I Velja za Tie leto . - - Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 NARODA 3- listislovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in !the United States. Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Reader*. _____ Ell TELEFON CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878" NO. 57. — STEV. 57. NEW YORK, WEDNESDAY, M ARCH 9, 1932. — SREDA, 9. MA RCA 1932 VOLUME XXXX- — LETNIK BOJ PROTI DEPRESIJI OBETA BITI USPEŠEN IZ VSEH DRŽAV PRIHAJAJO POROČILA, DA JE KAMPANJA AMERIŠKE LEGIJE USPEŠNA V kampanji je petinosemdeset novih odborov. — V zadnjih 24 urah je bila glede zaposlitve država West Virginia na prvem mestu. — Ženske so zelo aktivne. — Hodijo od hiše do hiše in iščejo dela za nezaposlene. — Predsednik Hoover je podpisal predlogo, naj se razdeli vladno pšenico med potrebne. Lindbergh v sporu s policijo FORD NOČE BITI ODGOVOREN Devetindvajset aretiranih nezaposlenih se bo moralo zagovarjati zaradi uboja. — Ford je najel več delavcev in jim baje boljše plača. V kampanjo, ki ima namen najti delo miljon brezposelnim, je pristopilo petinosemdeset novih odborov. To kampanjo vodijo American Legion, Legion Auxiliary, Association of National Advertisers in American Federation of Labor. 91 odborov, ki predstavljajo 35 držav, naznanja, da je dobilo delo 7108 brezposelnih. Glavni stan Vojne proti depresiji naznanja, da je od časa, ko se je pričela kampanja dobilo delo 153,263 brezposelnih. Zadnjih 24 ur je v tem oziru država West Virginia na prvem mestu z 1 446 delavci, nato pridejo drŽave: New York 969, Ohio 938. V celoti pa še vedno prednjači država Minnesota z 18,908; druga država je New York 1 5,606 in tretja Wiscon-sin 14,1 19. Ob nova dela v železniških delavnicah v West Virginiji je tej državi zelo pomagala do celotnega števila. C & O železnica je v svojih delavnicah v Huntingdon, W. Va. najela tisoč delavcev. Druge železnice tudi poročajo, da so zopet vzele nazaj nekaj starih delavcev, tako železnica Big Four 3 I 7 v Beech Grove, Ind. Železnica C. B. & Q. v Platts-mouth, Neb. je tudi nastavila mnogo delavcev. — Milwaukee železnica naznanja, da bo potrošila pet j JUGOSLAVIJA JE milijonov dolarjev za poprave, kakorhitro pride i toplejše vreme; polovica te svote je določena za plače delavcem. V glavni stan v hotelu Biltmore prihajajo poro- Detroit Mich., S. man-a. — Vsi.»d nemirov, ki so se v«" o raj za-vršili. j t' bila alarmirana mil if a t«*i* .i«' pripravljena takoj poseči vmes. če bi si* nemiri obnovili. (»d demonstrantov, jih je bilo devetindvajset aretiranih, med njimi tndi neka ženska, ki je pozivala nezaposlenue, naj vdro v Fordovo tovarno. Ker je bil neki Fordov stražnik preeej nevarno ranjen in se je bati, da bo podlegel poškodbam, bodo vsi nretinniei obtoženi uboja. Fordova družba pravi, da ni odgovorna za krvoprelitje. Policija je morala braniti vhod v tovarno, in če so bili pri tej priliki štirje nezaposleni usmree-ni, ne zadene policiji vornost. NAPAD NA NEMŠKEGA DIPLOMATA Svetovalec nemškega poslanika je bil napaden. Napadalec j e priznal zločin. — Hotel je doseči spor med Nemčijo in Rusijo. Moskva, Rusija, 8. m area. — Ko si' j približati se hiši okoln ka- j tere kar mrgoli zastopnikov o-krnjnili. državnih in zveznih oblasti. Po pošti pa tudi ni mogel dobiti nesrečni oče nobenega važnejšega poročila, ker je do včerajšnjega dne vsa nanj naslovljena pisma odpirala (policija. Policija je poslušala v^e telefonske pogovore. ; ^ Xi čuda, da se v takih okoliš-, činah niso odvajalni upali pribli- f žati se i FRANCOZI ŽALUJEJO ZA BR1AND0M Bruening in Braun sta brzojavno sporočila ministrskemu predsedniku svoje sožalje. Pariz, Francija, S. marca. —: Danes si je ogledalo truplo j>oki>i-nega francoskega zunanjega ministra nad deset tisoč oseb Njegovo samsko stanovanje j" bilo jvolno cvetlic. Ogromen šopek mu je poslal nemški poslanik von lloesch. V četrtek bodo od vedli krsto /. njegovim truplom v slavno "dvo- vse samomore vojakov. Častniki j Danes je pa Lindbergh prekini o rajo skrbeli za moralno in te-j nil s policijo vse zveze ter je sko- lesno izobrazbo vojakov. Prouča-!ro ozmerjal Lamba, kapitana dr- rauo ur v ziuianjem ministrstvu, vati morajo duševno stanje in žavne policije, ko je skušal pri- izobrazbo vsakemu vojaku z na- sluškovati nekemu telefonskemu svetom in prigovarjainjem. da mu pogovoru preženejo njegovo potrtost. I Lindbergliov zastopnik, gang- vojn° kot sre(lstvo za ,iravnnv,> I . o -i i i - - i političnih sporov. Posebno skrbno morajo častni-;stoP Spitale. je ba.je noc in dan ki postopati z novinci in vojaki, j na toda dosedaj se mu še ni Nemški drž. kancler dr. lirue- stopiti v stik kjer je bila mesecu avgusta let n. 1!>2S podpisana Kellogg-Briando-va pogodba, katera izključil jo ki so se vrnili z dopusta, da jim polagoma preženejo domotožje. Predsednikova odredba naroča vlada preklicala monopol na žito.: Nemčija do diploma t lenega spo-" častnikom, da morajo posebno Čila, da se več skupin organizuje, da se priklopijo' ker se je izkazalo, da je škodil ra. da bi bilo s tem ogroženo sta- )- lišče sovjetske unije. .Jugoslovanski žitni monopol je stopil v veljavo 17. julija 11)31. kampanji, ki jo je pričela American Legion. Zlasti, splošnemu gospodarske m u poio- 1 . i * . i • j vi Ižaiu. Pod monopolom ie bila kme- zenske se v tem zelo požrtvovalne in zdruzile so se ' vl . , i i -v tom cena žita zajamčena v razne odbore, katerih članice hodijo od hiše do hiše in iščejo delo za brezposelne. Poročila iz Newcastle, Ind., Granville, O., Monroe, Mich., Painesville, O. in iz drugih krajev naznanjajo, da so tamošnji odbori našli stalno delo mnogim delavcem. Cedar Rapids, Ia., katero mesto je volilo ! 70 tisoč dolarjev v pomoč brezposelnim, naznanja, da je bilo do sedaj v ta namen že izdanih $40,000 in je zaposlenih 400 delavcev; poleg tega pa mesto tudi razdeljuje hrano in obleko. Do I. junija pričakuje mestna uprava, da bo izplačala do $ 1 00,000. prijazno skušati privaditi novince na nove okolščiite, da se polajro-Twardow.skega rana se naglo ee- ma privadijo na vojaško službo. | li. Oblasti zatrjujejo, da pripada ) t Steri. ki je bil nekdaj vseučiliški , dijak, k skupini teroristov, ki dc- , , . . . . . . 1 nje jo 710 navodilih gotovih tuj- Medtem ko je vlada skusala do- . . . .. , . . . t cev. Po nekaj dnevih obravnave ločevati eeno žita. ]č tudi sklenila . . . , . ... .. ... .bo napadalec ohranjen in najnrze pogodbe s rrancijo in Nemčijo za x . . . , 1 0, . . .. .ga bo zadela smrtna kazen, prodajo svojega žita. rrancija se' je zavezala, da bo kupila 10 odstotkov vsega svojega uvoza iz Jugoslavije v zameno, da .Tugo- nnuAp ui mrniru siavija dovoli uvoz francoskih in j rUIuUL MAJNlKJEIU zdraviliških potrehčin v Jugoslavijo. Xenieija ]>a s«' je zavezala, da bo imela .lugoslavija pred drugimi državami prednost v nakupu žita. Posebno pa je naročeno častnikom, da pazijo na to. da ne bodo vojaki v vojašnicah rabili nespo- celi državi KO Salt Lake City, Utah, 8. marea.. Gouvcrncurf N. Y., S. m area. -Sest majnerjev je bilo zakopanih Mi|-,ka Mrs w s <;ritTitliove ni-v debelem snegu in so bik več dm ' sanio tlovH življenj. Uot se po-brez hrane v neki koei v divjih ! ?(>sto pn|vj oročil, tla je najbrž«' našel sli- PODPIS ITALIJANSKO- OGRSKE POGODBE Rim, Italija, s. marea. — Italija in Ogrska sta podpisali sporazum za menovanje skupne komi-, ko. ki predstavlja Kristusov «"n- ko je pomnožil hlebee kru- sije, ki bo imela nalog, da navpra- dež vi načrt za znižanje tovornine po ha. železnieah. Slična po imeli posebne prireditve. Spre- p]anom mlpravil na 44) milj dolgi A je v avdi>nei ves diplomatski ^^ in je nizko kl.oži, J1;,a ko-0 •ter vrgel zavoj jedil. Jf zbor \* svojem pismu na Sir ("harise Martson pravi IVtrie: SAMOMORPSA Whitehall N. Y., 8. marea. — Velik pew je splezal na visoko skalo in nazaj ni mogel več. Ves te-den je čakal na rešitev in ko rešitve ni bilo. se je s skale vrpel v prepad, rajši kot l»i poginil lakote. Slika predstavlja več hlebcev kruha, ki so vdelani v mozaik na tleh eerkve. Cerkev se nahaja po mnenju cerkvenih ueenjakov na mestu, kjer je Jezus napravil čudež. ko je pomnožil kruh. VSTREUL ŠTIRI POZOR! tudi zahteva, da ti stroški ne smejo iti na račun vlade, ali pa na račun žita. Vsled tega bodo v takih mestnih morala različna — Poleg trdnjave je drugo po- ustrelil na domu oč^ta in dve slop je. ki je nekdaj najbrže bil služkinji. Njegova žena je bila v tempel. Mesto je bilo le deloma intern eassu v nekem hotelu. Fre-j razdejano. Vemo. da so imele ne-' drik gre v hotel in ko zagleda katere hiše po dva nadstropja in svojo ženo, jo ustreli in nato še dovolj dokazov je, da je mesto ze- samega sebe. Poleg je stal polilo evetelo v času. ko so Egipčani eist, ki pa izločina ni mogel pre-po Jožefovi smrti zatirali Izrael- prečiti, ker je Sydow prenaglo ee. streljal. Vse one, ki so direktno ali in direktno zanimajo za zadeve Sakser Stat« Bank. ki je sedaj v likvidaciji. opozarjamo, da nima razen državnega Bančnega de-partmenta ali examiner j a. nihče pravice dajati n^IHlIi IN QITPP kakoršnekoli informacije glede UjCDC lH uLDG gakser state Bank če hoče ^ vložnik oziroma upnik kako pojasnilo, naj se obrne naravnost na naslov: Sakser State Bank (v likvidaciji) c.of Bernardini State Bank 36 Mulberry Street, New York City. Upati je, da bo prvi denar izplačan koncem tega meseca, ali pa zgodaj v aprilu. Bančni department pa še ni naitančno določil dne. Z dovoljenjem Bančnega departments bomo od časa do časa poročali v "Glasu Narodu" vlagateljem o nadaljnlh razvojih. Stockholm, Švedska, 8. marea. Policija naznanja, da je Fredrik von Sydow, sin odlične družine. D A" HEW YOIf, WEDNESDAY. MUCH ld33 THE LAEGE8T SLOVENE DAILY in U. ft. A. Gki Naroda ] of above officers. New Ttrk City. N. I. QUI NAIODI (Tak* •« Um roopto) tad BoMdaya C* oeto leto velja lid aa Ameriko-Za New York aa oelo leto la Kanado__«4Jtt§Za pol leta-- fa jtA lota__:___HN| Za inoaemafcfo aa celo *afc>---f7JM ft* četrt leta $7.00 4SM 41 JO "Za pol leta __«3 JO BttbecripUon Yearly $64)0. Advertisement on Agreement. "Olaa Naroda" lahaja faaJd dan lmemU nedelj ln prasnlkov. Popi« brai podpisa ln oaebcoott ae ne priobčujajo. Denar na] m blagovoli poUljati po Money Order. Pri apramambl kraja naročnikov, da ae nam tudi pre J ta Je blvaUtte naananl. da hitreje najdemo naslovnika. "QLAI NARODA", Zlf W. lltta Street, Nem Yark. N I. Telephone: CBelaea 3—2871 SVETOVNA REVOLUCIJA Dopisi. I EVROPCIV KITAJSKI VOJSKI Hew York, M. Y. Farani. vabuu vas na občni zbor naš*4 slovenske župnije. I\le-]* jčire »t- ga v kar največjem ate- J vilu! Ytv «lav. več misli. Vrši s*' v nedeljo, marea 13. oh pol petih , , , , „ i j • * a - , . Par ostrih pogledov na pre j«* tudi organiziral, ter med sedanjim boijševi-kim VfMliteljcm. JStaLinoni, je izhriilnti! oster K]H»r. Pred kratkim jt» izdal Trojki knjiuo. \* kateri V'\'/.-T>ravlja o ruski rvvnluriji. v «jlavnom je j»a vseliina knjige-naperjena proti Stalinu. Htaliu j«* nedavno objavil, da 'Im» v |ios<'bui knjigi Trockemu odgovoril. Kazen ž njim se ho pa bavil v svojem najnovejšem delu tudi z odnosaji, ki vladajo med sovjetsko Rusijo in zunanjim svetom. Poglavitna razlika med Troekim in Stalinom je v stali še o, ki sta tfji zavzela napram svetovni revoluciji, katero naj bi proizvedli s«»vjeti. Svetovna revolucija j«* bila <*il.j pokojnega Lenina ter ,je v nekem pogledu tudi cilj slehernega marksista. Troeld očita Stalinu, da se je izneveril temu eilju. dočim Stalin tozadevne očitke odločno zavrača. Pa poglejmo nekoliko, kakšni so izgledi za svetovno revolucijo. Pred nekako tremi leti se je začel rušiti gospodarski Fistem v kapitalističnih državah. Po civiliziranih državah je približno dvajset milijonov ljudi nezaposlenih. Od vsepovsod se sliši o popolni izgubi zaupanja v socijalno in gospodarsko organizacijo, pod 1 \ a t ero v. i v) »vet izven Rusije. Človeku se. zdi na prvi pogled, da so vsa ta dejstva ugladila pot za svetovno revolucijo, navzlic tenni pa v Evropi ne smatrajo komunistične nevarnosti za resno. Poglavitno pozornost vtfimja zaenkrat fašizem, ki je očitno nasprotje komunizma. • Najlepša primera za to je Nemčija. Pred štirimi leti prevladovalo splošno mnenje, da ideje komunizma najbolje uspevajo v narodih, ki so dospeli na i*>l> propada. Zmagalci so od v.-.ch straui dobivali svarila, naj ne ravnajo preveč trdo s poraženimi narmli, kateri s<* utegnejo navzeti boljševi^kih idej ter s tem pogubiti sebe in zmagalce. Danes se pa ni več bati, da bi postala Nemčija bolj-ševiška, pač jia obstoji nevarnost, da se vrže v naročje fašistu Hitlerju. Po evropskih državah se več ali manj Širijo fašistične ideje, dočim postaja "nevarnost " komunizma čedalje manjša. Ti'oeki je bil na]»riniej- zatrdilo prepričan, da se bo komunizem po revoluciji vkoreninil na Španskem, pa se je v tem svojem upanju brit ko varal. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za letos so razprodane i? .-t- ZA DBUGp LETO IZDA PA DRUŽBA ZOPET STIKI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATI KO sa leto 1933/ DVE PRIPOVEDNI IN £NO POUČNO KNJIGO. — Članarina stane samo SI.— In kdor nam torej pošlje |L— do konca marca 1932 bo prejel te knjige- is kakor hitro kodo šotore. Brooklyn, N. Y. V torek, S marea je utiirl v Kndgewoodu rns-jr. Koxa II Street> *-ojak .Mr. I*.-t«T Petek v ~»M. |etu starosti. po težki in murni želod«"-ni bolezni. 4{ojcn j<* Tail v J)obu pri Kamniku ter je že kot štirinajst-l»*ten deček šel }hj svetu. Pogreb blagopokojnika bo v petek, 11. marca. po ccrkv»*nem opravilu v #do venski cerkvi Sv. Cirila. St. Mark's Place. X. V. ('.. ki bo ob 10. uri. Sprevod «r<' nato na pokopališč«' Sv. Trojice. kjer t><» >]>«»-l'1/cn k večnemu počitku med | drugimi rojakF. Njegovim pre- j Ostalim našo iskreno sožalje. Barber ton, O. j Zadajo soboto m'iii slučajno šol Kourth Streetu, nekako bil imenovan predsednikom 'omizja*. On je pa "fant" in v takih ve-i likih družbah še mlad. Poleg njega je pa sedei orjaški korenjak kakih sedem čevljev visok iu nad tristo funtov težk»»a dednji takoj izročil preil-s^ilništvf« svojemu sopeveti Jožetu. Sieer jr> naš slovenski korenjak Mr. Skvar«- i/. Ken mora mirnega značaja, p« jo vendar zt-lo \T>lival na prvi>j»a pred-sednika omizja. (Sospa Jankovi«- j«* med tem obložila mize z. najokusnejšimi jiMlili: domače prnjati (Jankovič je v tej stroki zelo izvrsten . kranjske klobase, suha in sveža prčciika. doma posušen želodec y hrenom, tri različne potiee. raznovrstno sa;ini Volstead si srn vedi. kaj še drugega, Predsednik je poziva I navzoče da le v kratkih besedah vsak pove. kar im;t nocoj najbolj pri >.!•-cll. Nekateri so «"cslitali Mr. in Mrs. Jankovič ob 2-^-letniri * zakona. Proti pričakovanju se je ¥eli'.l„n Kitajci prav v .tej krvavi nojem moeno lajanje psov. Takoj prav „ VrAi j tranji vojni naučili potrebne slo-e K>m si mislil, da morajo l.ili nekjc| fJ;i j.7'povedala par zelojin discipline proti skupnemu za- "vlftšihnli". jra. flarhor pa ni ho-j "tela. i naskrivaj opazoval ter ntojroče prepreči! kaj nevarnega, ko začujem v svetovni vojni, je popolnoma reorganiziral vojsko maršala Cant Kaišeka. Komaj je svoje delo do-! vršil, pa ga je pokosila smrt. Nje-! Arksiid.* Kciattd je mrtev Krm gov naslednik je postal generrl' «-">zt >.ht žalujejo /a njim. v Wetzel. ki je v svetovni vojni »a-j t^v.-ni »»žiru se je p.i ofi.-ijelna \~zemai odlično mesto v nemški! Francija ob njegovi ^nirri «»|ol>.. vojski. General Wetzel je bil asti, ko »uidaiinlla. ki je napravil načrt za pohod Can j Kajšekovih čet proti rdečim kitajskim oddelkom. Vojaški strokovnjaki niti najmanj ne dvomijo, da je trdovratni obramba Šanghaja sicer fizično tlelo kitajskih vojakov, katere pa vodijo glave evropskih častnikov. LEVIATHAN PO DOLGEM ČASU ZOPET V SVOJI DOMOVINI nanjemu sovražniku? Do neke meje bo res tudi to. Ampak mnefio važnejše je vsekakor dejstvo, du I'niteil States Lines so objavile, da bo začel Leviathan zo|hit vršiti prekooceansko dužbo. I/ Xe\v Vorka zo oilplul 2»». aprila ter bo potoval mimo Anglije in Francije do iiremena v Xemčiji. Veliki ekspr^sni parnik. ki pluje sedaj pod zvezdnato zastavo, j,- eden izmed treh ojrromnih purui-kov. ki so bili zgrajeni v Xemči-ji. pa vozijo sedaj v>i pod drujri-nii zast;ivami. Leviathan bo pri tej priliki po dolgih Ictili zop.-t dospel v deželo, v kat.-ri je" hil zgrajen. tlremenu hodi' paru;-ku prirejen svečan sprejem. Xa svojih rednih vožnjah ho T^eviathan najprej ustavil v IMy-niouthu. Anglija, iu soglasno podpredsednikom I*. V. t;. Mit- dokaj lepo peto podokniro. ki so, jo peli naši "Javnorničanje" ua _ » Med zabavo so žvonkotale čase, | v kleti s«' je pokazala luč vsakih' par minut. Kot "firbee*" sem tudi v klet nekoliko poškilil — ravno ko sta Mr. Jankovič in John novi ^od Mr. Jankovičevem porču. Takoj sem si mislil, zakaj ni tudi mo ni narava podelila pevskega talenta. <»r!o sicer imam zelo obširno. tos|ia Fran cija pa n; š- Toliko napredovala, da f»i umglu kaj takega v«»Ijli<» pre-ne-r i. Kitajci iu Japonci s,- nek«»h k»» pomirili. Ni' vem. sicer, kako bo jutri ah pojutrišnjem. Vrag je na mre.*-, kadar - • vrši hoj za ideale. Zaenkrat je ideal Japonske Mandžurija svojimi neizmernimi naravnimi bogastvi in na kitajska tržšiča. kamor hi zamogla izvažati vso preobilico svojih izdelkov. Zaradi teh idealov tcirc kri v potokih, in na milijone trpi pomanjkanje. Oh. kako je vendar svet idealen. H- N'«-kat»'ri sodniki jako ^tro'.-: in zelo samozavestni. Za pričo je po/van preprost delavec, in sodnik ga j»* osorno vprašal: — Pravile da ste (»ili vso n»«e doma. < kateri uri je hil i/vrš»'ii kitajsko službo in so bili na razpolago kitajskim generalom. «o-lovjev. bivši gardni kapetan pokojnega vojskovodje Nikolaja Ni-kolajeviča. je postal celo vo}aški svetovalec krščanskega maršala Fenga .Baje gre samo njemu hvala, da je imel Feng v borbi px*-}i dovol j globoka, parniik. V Hamburgu se je nekoliko pomidil in Mislim, mislim . Naprej jia ni mogel, govoriti, kajti strogi sodnik mu je pres.-•koč ; za tako ogromen ' kjl, | — Meni j-.* popolnoma v-een« bosta pa ustav- knj vi mis]ite Povejte mi. k ljala dva velika parnika 1'nited I odnik Jaz nam Stintes družbe, namreč Manhattan in njegov dvojnik, ki še nima imena in ga grade v Camden. X. J. Kazen teh dveh bosta pristajala nankinški vladi tako lepe uspehe, i tam parnika President Koosevelt i in President Harding' ter hmdov- Kitajska vojska pa ne šteje v 31? West lath St., Hew York, H. ■■■ ■ je pa svetilko ugasnil, ko je zavil k hiši). Takoj sem jih spoznal, da so Kenmorčanje. In koliko jih je bilo. En čas sem jih štel. potem sem pa le gledal, kain bodo vsirti gostje š>i. Xo. gospa Jakonvičeva dobro pozna veličino svoje hiše. ler je takoj aranžirala sedeže za vse goste. Vem pa le. ako vidite rdeče. vam. zdi. da je zeleno. Ko so proti jutru pevci in gostji- odhajali, sva jo odkurila tudi jaz in1 moje Kešeto. POPRAVEK. V dopis iz Kenmore se je vrinila neljuba pomota. Veselica se Pri »Vda se je dokaj živahna za- vrši 2. aprila in ne 4. aprila, kot bava. Predsednik "Ja vornika" je je bilo pomotoma poroča no. ss O D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE i L A Š U J T E "GLAS NARODA" m L aKUKUKMOBM ; ... __—:— . --------------------- svojih vrstah samo ruskih elementov, ampak tudi pripadnike drugih narodov. » General Sutton, angleški častnik, ki je izgubil v svetovni vojni desno roko. zaradi česar je postal zelo popularen, je takis-lo vstopil v kitajsko armado. Izročili so mu poveljstvo v polku maršala Čang-tsolina. Tam je napredoval do časti načelnika generalnega štab:;.. Kako se je angleški general priljubil kitajskemu vojaštvu, priča anekdota, ki pripoveduje o poru-šenju nekega Kitajcem svetega zi-, du. Vojaštvo se je upiralo podr-- j ti zid zaradi njegove "nedotakljivosti". To so sporočili Suttonu. ki je prišel osebno k oddelku čet.' nakar .so vojaki pod njegovim poveljem storili kakor jim je bčlo u koza no. Kitajska vojska šteje jioleg tega tudi nekaj bivših nemških častnikov. Polkovnik Bauer, eden prvih .soirudnikov maršala Hindenbursa t i je Haltimore Mail Steamship j < ompa ny. Pnited State Shipping lioanl je l:il dal Leviathana popolnoma prenoviti za transatlautiško potniško/ službo. Tozadevni stroški so znašali približno de>,.'t milijouov dolarjev. Zadnja tri leta so ga kontrolirali privatni ameriški državljani. Po vsem svetu je znan kot zastavna ladja ameriške trgovske mornarice iu kot največji ameriški parnik. 1'pati je, da bo vršil svoj«. no\-i» -In/.ho dobro iu brezhibno. Ojačajte oslabele organe l.jtKlj. . ki imajo nsl,ilif'|>- <.rK;ui** «J..|«? v \i:K;i-Tnni' •inl<.vit<> zilnvilo z.i |kr>- ■ l-iliit. v um.' tn>» i in xivtjciij:i. *r..t«»- «.>;l«'iij.' I uiti 4i»,.*.. ;r. IViif-i« . |ir.-i.'Ui- in <.m"il«'M. |H>in:i>^» ■ •ltiMiiitn i:t m^huriiiiu »iT^.l.nn. .»'isti živi l«ili-z> n.«kih ir! i v i«* iti ••.Ipr.ivi ži- |.r:nii-»>. irl'iU'iii1 it>i'nl(i<>sti iti •lruci» I*r;iv k>><«".v>. si ri.:bn\iip- --t'--k|.-liii'.> Ni«k;«-T"Ii-. J>* »»:» |'|-.*l.ij v k.irn.ili. Ak.. l.-kurn:.r nini i. r. ^ »i mu, naj isr.-na i»:.l.:ivi z.« v;»- lrii"\- ni .1-1^;.. —AdvT. 150 strani dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo še danes na Siovenic Publishing Company 216 West ldth Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI o vej T ve>te. — Zal mi je gospod je odvrnil pričevalec. — 1'i'r ne moreni govoriti. «"••* ne mi slini. Vi »te /.•• lahko kaj take»a zmožni, kajti vi -te hodili v Šolo. dočim jaz nisem študiran l'a na> ho /a prnlavček ena •• Kraševcil. ki je ■sicer ze sp|oš]|(» zuaua. pa je baje zanimiva in re> nična. Zanimivo stvar človek rad večkrat sliši. je jipv povetlana. seveila. Kraš»»vei- se je z oslom vračal proti domu. sredpotn -.* mu je pa zverina spuntala in tli hotela ne naprej, ne nazaj. ( Ud je pač um'1, niso mu /.i stonj dali takega imena. Preganjal ga je s polenom in s cehada-nir. toda osel sc ni ganil. Kraševcil se je zdelo, kot da s,-je 7. Vsemi štirimi v trdo cesto /.a-k«»[»a I — S trpentiimiii ga namazi -trpentinom — mu je svetoval Itn domiišifi gostilni«*ar ob cesti. Na. tukaj imaš steklenico trpen-tna. pa ^ra uaina/i. Iu Kraš»'vec ga je namazal Ku je os.d za.-ntil trfn-ntin ua oltčut Ijiveln m«*st u. je švignil k<> strela po ravni »-»'-ti. Kraš»'Vec pa za njim scwda. Ni I o toliko časa ni imel .da bi vrnil irostilničarju steklenico, v kateri je bilo še pol pajnta trpentiiia. In tako sta divja la iu divjala, toda ose I je hi) hitrejši «.d Kra-ševca. Ze po preteku četrt ure ni Uiogcl osla ilohajati. TwLi Ki a Ševci so pa/netili ljudje. — oslu pomagal trpentin. zakaj l.i meni ne — si je mislil in je sebi I ako pomagal kot je oslu pred »'-.•-trt ure. Hitro ga je dohit«'!. Divjala stn in divjala, in Kraševeu se je zdelo. da sta bila kaj kmalu poleg domače hiše. Pre{>laš«-na gospodinja je stala na pragu, čudeč se. kaj pomenja ta ilivja *r«>nja. *KcI. ki je v g»jto-vih ozirili pametna žival, je obstal. Kraševee si je »ni-li: — Strela, zakaj nisem i-4očasno namazal Osla "nt sebe. ('»»trt ure je razlike. Toda ni mogoče pomajrati. Ni porajt«! na osla. ki je žalostno rigal pr»'»l domačo hišo. ampak je dirjal naprej in klical nazaj svoji 'boljši |H»lovici: — Zijena. sprav uo>4a u štalo. jez mourm š»' kvort ure naprej Iječ"' . .sst ..... "OLAfi V A* O.pjf NEW YORK. WEDNESDAY, MARCH 9, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. Tžlrji KRATKA DNEVNA ZGODBA MTHAIL ZOaCENKO: To a? ve, - o tem ni treba oo-govoriti. — otroci so nam reobhodno potrebni. Brez njih -je bi bilo države Otroci so naše na- .slfcdstvo, zamena, lahko rečem. Mi-nada so in nu računamo rum i«. Odrasli se nikakor ne morejo lo- i-iti cd svojih meščanskih navad. Toda nasi otroci, ki bodo nrkoc listali odrasli, bodo prav gotov» i. ravnali to našo meščansko nekulturnost. Ne gre torej drugače, otroke moramo nositi dobesedno na roktih. t čistiti jih moramo vsakega matic/a in noske Jim moramo brisali Ne glede na to, ali je otrok naš • tli Je od kot;a drugega, nam p">-\icm tuj. In kakor nalašč, na to dejstvo pri na* vse premalo pazijo. Spominjamo se dokaj originai-nesa dogodki, ki se je zgodil oreci našimi oemi v vlaku, malo pred Novorosijskom. Skoraj v>i. ki so sedeli v tistem vagonu, so potovali v Novorasij&k. In med drugim je potovala v vii-.;o;iu tudi mlada ifna z otrokom. Na roku h na je držala in »ta potovala. Potovala sta v Novorosijsk. Naj-br/e je njen mož .služil v kaki tovarni in sta zdaj jla k njemu. Evo. ona potuje k možu. Vse je. kuker se spodobi: na rokah im.t o-itoka, na Ulopi pa košarico in tu-lieo. In tako poiuje v Novcrosi»sk. K možu potuje v Novorosijsk. In < irc!c v nje d« m naročju je pr«*«ej »lam. Dere se iii dere kako»- uro-cen. Videti je. da je bolan. KaLc* je ka neje i/kazalo. ga je pt::ei med potovanjem boleti želortcek. Mogoče je jedel nezrelo sadje, ali pa je kaj t a ke^a izpil, dejstvo je, tla ga je spotoma prijelo. In »daj se dere. Izkratka — malček. Nič ne ve. eemu in zakaj ga boli želodce;:. Koliko let ima? Tri ali pa sirro dve Če nimaš sam otrok, težko u-srotorlš. koliko let ima takle pridne:. V s« kako. pa je pionir ikon.u-nistični podmladek, nekako rdeči >kavti>. Na prsih ima tako lepo ideč priticek. DOGODEK In evo. ta n-alček gre s svojo i:.a-11 rjo v Novorosijsk. To se ve, v Novorosijsk gresta in sam vrag mu je spotoma poslal to bolezen. In zaradi te bolezni vsako minuto zasloka, ječi in zahteva »ase \ ^aj mcrico pozornosti. In seveda, tudi svoji mamici ne da dihat:. Dva dni ga ne odloži iz rok in spati ne more in čaja ne more piti. In tedaj se pred postajo Liha v obrne k potnikom: — Oprostite. — pravi. — oprostite mi mojo proinjo Ln popaKiU* malce na tega mojega črvička. — Slekla bom na postajo Lohny, vsaj juho bi rada pojedla. — Jezik. — pravi. — se mi suši in se prijema neba. V Novorosijsk grem, — pr:. -.1, — svojemu možu grem. Petni ki se kajpak trudijo, da ne bi gledali ija. odkoder ta glas prihaja. obračajo se — dere se in vika. zdaj se pa še ukarjaj z njim, si mislijo. In če se vobče ne vrne ponj. Kdo ve. marsikatera mamica dandanes stori tako. In seveda ne sprejmejo. Toda med drugim potuje tudi neki državljan, meščan, kakor je vi-aeti. S čepicc, v kožnatetn suknjiču in seveda v sandalah. In ta pravi publiki takole: Da vam odkrito povem, kar težko vas gledam. Kakšni ljudjo .-te vendar, čudim se vam. Ne smete biti tako :avnodušni državljani! M030ČC :nati pred našimi očmi strada, malček ji daje toliko pola. da niti jesti ne uc.egne. vi pa cbračate svoje gcbce od teh /a skupno-1 važnih stvari. Ali ni tako, kakor če bi se odpovedali socializmu? Oni pravijo: — Če je tako. pa kar ti popazi na črvička. Vsak potepuh bi nam že v spalnem vagonu rad citiral u-vodne članke! On pravi: — Čeprav sem. samec in čepra\ bi rad spal. in čeprav to vobče u: moja stvar, da bi kai takega pie-»zesial nase. za otroško vprašanje imam vendarle nekaj razumevanja. To rekši vzame otroka v naioč- je. ga ziblje in zabava s prston. Mlada žena se mu prav lepo zahvali in na postaji Lihny stopi iz vagona. Gre :ia posla jo in potem v bui-fet in je doigo ni nazaj. Vlak .-"to-ii deset minut. Teh deset mi:va. mine in prvi signal za odhod že dan. Službujoči uradnik maha 2 rdečo čepico. Nje pa ni.... Viak se že premika, že drči po tračnicah, mlade matere pa ni. V vj>onu se odigravajo vsako-jaki prizori. Nekateri se odkrito hohotajo, drugi prijemajo za zasilno zavoro in hočejo vstaviti vlak. Tisti pa, ki ima sandale, je bled ko pasji sin in prav nič več se mu ne da spati. ^ Malčka drži na kolenih in raznovrstne nasvete posluša. Nekateri mu nasvetujejo, naj nu •jvoje stroške odpošlje brzojavko, drugi pa pravijo: peljite ga c!g Novorosijska in oddajte v G-PU. Ce ga tam ne bodo hoteli vzeti, da boste pač morali posinoviti. Malček pa med tem velta, jeM in se ga krčevito drži. Dve grozni uri minevata, naposled pa s? vlak ustavi na veliki postaji. Oni v sandalah pograbi svojega malčka in hoče oditi na pc- i ion. v oddelek GPU. Tedaj pa mehoma plane v vagon mlada mamica. — Oprostite. — pravi. — Komaj sem snedla vročo juho, me je na-mah prevzela taka zaspanost, dr šla v sosedni vagon in ma.c*: 7a.dremala. Dva dni že nisem spala. In v.:ame svojega črvička in pestuje. Oni v sandalah pravi: — Precej netaktno je to vaše poiicpanje, državljanka! Toda noj bo. zdaj -svečana takojšnja pozornost. Knjigarna "Glas Naroda" ROMAN RUSKECA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N E T 28 ( 216 West 18th Street POVESTI in ROMANI New York, N. Y. Splošna Knjižnica? (Nadaljevanje* l.a IIoIhmii«' .................. .»« Si. IT Miiilirij ............... 1.— lv Tsr74Mii> iivuli ......... ŠlfV. r.». Titmmv sin. ir«l t« ... št .Vi Stika IV (iia>f ............... i.?i> Al, :a Sl»\. Imlaili* in mnutiri1 ŠI. lil \ itlHeiu .......................... šr. .V« Namigij**ni Imhiil« ............ . .."»o št. To in inikraj Sillr............. ši. r»7 Tar/annu ml:iik»>t. inl 1 VN l.?0 Št. .">* l.l.iil i l!:ini. — Na3 vsak- « (Janji Uruli ...................................33 ...1.— , „33 «i.\N<;i.) zv. lril<» vezano. Vseliuje 1*J |io- št. iki. 1 (»ostnjersii mri veja doma. II. SI. «1. št. št. tr_v št. vezanfi ..... ...50 4. 7.v. »r.lo r«*Kin«i. Vsi'liiij.' s. I«>- v^fiti ..... ...50 H. 7.v. lr«lo vezji i to. Vinski hrar ..JO (S. zv. trdo rezano. Vsebuje H) JH»- vesti ..... .............. ................... JiO IGRE Renski trcover. I^rok.iz v ."». uej.tnj .60 Cyran de l^rgerar. Ilerir-na komedija v iietib dejanjih. Trdo vezami ...............................................1.70 Rdela, drana v 4. dej.......................,00 <*ospa * morja, ."i. tjein v dejanj Ui ......................................60 R. I*. R. Drama t 1 dejanjih s predigro. (Čajieki, vez..................45 Revizor, 5. dejanj. trUa vezaua .......75 Veronika Deseniška, trtla vez ........L50 Za križ in svobodo, Igrnkaž » 5. dejanjih ...........................-..............-33 -60 .60 ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .. A. zv. Po 12 letih. 4. dejanja Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" UI. USKect ,. DUŠEVNO ŽIVLJENJE ŽUŽELK Modema znanost je povsem dpremenila naše nekdanje naz'ia-nje o žuželkah. Nekoč so jih postavljali v vrsto živali na razmeroma nizko stopnjo, a žc njihovo seko razvito družbeno življenje bi moralo govoriti 'udi za visoko razvit intelekt. ki morda ni last po-sameme živali kot takšne, pač pa vse kolonije. Najnovejši poskusi pa *o ?>o;;fi-zali tudi pri posamezni živali zr-držanje, ki je treba označiti za tak~> izraz razumnosti, kakr- šne ne bi iskali niti pri visoko razvitih sesalcih. Posebno zanimiv je poskus, ki ga je izvršil dr. Frank Lu*z z naravoslovnega muzeja v New Yorku. Vzel je ličinke neke muhe. ki žive v vodi in si tu gradijo kokonoivi podobna domovanja. Kokoni se-stejijo iz svilnatih nitk in jih ličinke ene vrste uirdjo s peščen.:>i zrnci in podobnun. druge pa z majhnimi keščki listov, vejic itd. Dr. Lutz je postavil sedaj ličinke. k: gradijo s peščenimi zrneš itd. v vodo, v kateri so bili koščki enijočega lesa. listja in podobi.o, ličinke dru^e vrste pa v vodo s samimi peščenimi zrnci. kamenčki itd. Milijon letja so ličnke prve -o*, druge vrste gradile izključno s svojim običajnim materialom in razmere, v katere jih je postavil raziskovalec. so bile prilično oodobre onim, v katere bi zašel Hotentot. ki bi ga nenadoma prestavil u j • Grosnland in bi od njega priia- j kovaJ, da si bo začel graditi snežno hišo kakor Eskmi. A vendar so ličinke prebile to j težko preizkušnjo. Zgradile so si, domovanje s povsem neobičajnim! materialom in podedovana navada! je kazala le v tem. da so ličinke, ki gradijo običajno s peščenimi zrnci. razgrizle liste v drobne koščke, ličinke, ki gradjo z listjem, pa so dajale prednost kamenčkom bolj podolgovate ali široke oblike. Drug ameriški raziskovalec, Rau, je v gnezdo določene vrste os položil oso iste vrste, toda iz drugega gnezda. Domačinke niso storile tujki nič zalega, lahko se je v gnezdo tudi stalno naselila. V nekem primeru je Rau celo opazoval, da so ose ranjeno tujko iste vrste skrbno negovale, dokler ni ozdravela. Da bi ugotovil, kako daleč sega simpatija za žuželke iste vrste, je Rau položil v neki osir mrtvo oso. ki je že več let ležala v muzeju, in sicer v ozračju, ki je bilo nasičeno z duhom po kreozotu. Večina domačink se za čudnega gosta splo'i ni zmenila, nekatere so se malo razburile, a so ga kmalu ost a vile in le neka samica je nenavadno dišeče truplo napadla in ga raztrgala. Čisto drugače pa Je biJo. če je v gnezdo postavil oso druge vrste. Vse je planilo nanjo in če ni pravočasno utekla, je bilo kmalu po njej. Tudi če je postavit mrtvo, po kreozotu dišečo oso druge vrste v gnezdo, j« vae akočllo nanjo. Arijatui j»» «m11«mmi*» /.:ivrnila. N;tUis.-i j«, j .!•' |»«»ziu»l:i ju. yMcv.ii in y.tlola ji jo »Vitii:. in prikiipn.-i. Arija j ui pa j«' rekla s .-vojn oliieajin> ••I hu-Uost j«i: "Prav uii* tm- n«* mika, tla lii ituiulila i*a (invinliicsti tvojih prijatelji«-. «Vnm m^ lu.-iVjn vitlfli! Kit mmii tvnjsi ljiihi*-a t ll\a-l.i, nisi'iii z.i st'Uii'lij. Sploh p;i ži»liin. «la ju* ^nvoriš n meni." Z Nnt;i.M> [>;i jf KnnsiaiiTin venil;irh' v«»ril n njej. rim linij sr jt- spor med njiin.i pogkihljnl. tem verja je biki nje^nvn pnn .-ha, da hi /. nekom govoril o teh vprašanji!., ki so na tako vznemirjala. Ni izrazil ni!ia-kili o-ehitih namigovanj na svojo Ijnbieo, ampak ijovoril na splošno rnskili ih*khkviii so mi razložila pomen in smoter takih /.v-/.. So zmes eiidne. Ta dekleta, po veeini kn'pkej;a itn ! ha. si domišljajo, da je linsija poklieana., podelili svetu novo eivilizaeijo, zalo merijo najprej pasti vsi prodsodki. ki tlačijo »"•loveŠtvo preko trideset >toleiij. Te male ievolneijoiiatke izjavljajo, da je devi-lvo najholj hrezmiseln in poniževalen predse-dek. One ne .govore: 1'n katerih določilih zahtevale «»d mladih deklet, da morajo -.;o-piti v zakon hrrziuadežmi .' — Ker na ta način hi >e jim vsililo v razpravljanje vprašanje zakona, toda «> zakonu s«» že davim zaključile svoje razprave in ua odklonile. Ampak poreko: Ženska ima prav takn pr:.->voIhmIiim razi»olatfati s svojim ten->om. k«*ikol* moški. < e ji in ija. ua upor;« -l>ilii. da oho^ati svoje izkušnje, ali v svoj.-veselje ali v povečanje svojega ugodja: skratka, razpolagala ho s svojim tele>«.m izključno po svoji volji, in kadar se ji hotelo. Y Ijuhezeiiskih zadeviih ni posiav. — Vidite, take lepe teorije se porajajo njihovih mladih «*liivah. Teorije, o kateri'i ne Imuii dalje razpravljal. Samo eno hi rad vedel: kje točka, pri kateri stopijo te teorije v na>protje s prakso i Najrazuimmj-a med temi dekleti si štejejo baje v čast. ,»a se lidajajo h rez ljubezni in eelo brez užitS.a. hoteč dokazati svojo samostojnost. Takn daleč jih zavaja neizprosna logika. Sele t« daj s<» uverjem*. da s«» dejanski premagale zaničevani predsodek in ne sauio v besed.-ih. — Ta dežela je v resniei neizčrpna zakladnica izrednih prispevkov za zgodovino ura vil »si i sedanjih časov." *• Dobro, toda če katera izmed teh tak • razumnih in izprevrženih deklet naleti na pravega moškega, je konec vseh teorij in postane sužnja. Ali niste sami nedavno nekaj takšnega izkusili t To vam je bolje znano kakor meni. Jaz sem bila neizkušena goska. ki sem se poročila in tudi to ni bilo prav. (V bi imela hčerko, kako neki bi j » vzgojila Mislim, da bi vadljala. Teli st vari ne jemljem tako resno kakor vi. Življenje je tako težavno, tla ne moreni vnaprej obsoditi one, ki iščejo izhoda iz vsega tega zla." Trebit je povedati, da sta se Konstantin in Nataša videla samo pri njiju skupni prijateljici . Dasi je bil mladi ženi prijateljski naklonjen, je ni do sedaj obiskal, boječ se, da se ne bi njuni odnosa ji razvili v drugačno obliko. Tutil je, da ni ravnodušen do Nataše, in prevzela ga je blagodejna misel, da bi utegnil najti pri Nataši miren pristan, kamor bi se zatekel, a ko bi se mučni boj a Arijano poostril in bi ga. prisilil, da jo zapusti. Zakaj včasih je bil izredno liud na Arijano. V trenutkih jeze, ki jo je tako rada vzbujala v njem s svojim hladnim cinizmom s katerim je o sebi govorila, se je Konstantin večkrat vprašal, kako more prenašati življenje s to malo in že pokvarjeno Arija no, ki je bila vkljub mikavni mladosti in čaru svojega duha zlobna do dna duše! Morda ga je vezalo nanjo tisto čudno nagnjenje, ki ga ima človek do vsega, kar je Ii.-zjmii...' Ali j.- ».il >tiii11 pre«l gr »/.«•«"»» p»:,-zuino. ki bi j., nadomestil;, f M' r«ta psi je na [...Ti Življenj.-I prispel ilo točko. s«, človek ne mam »lati iz r.,k. kar ima. boj« se. «la ne bi našel b..| jšeg.M na« l. «1 lies X i la Konstantin se je večkrat lak., izpmševal. Uwla poglabljajoča se prisfčn«»t nte.l njim in Natašo ga je vselej p<»T..lažila. e je le h«»-tel. pii hi imel takoj n«»vo. dražee meni včasih zainr zi i Teilaj naju spaja neka tajna vez. Kal-šen ljubezenski napoj mi je ualočila ta ma-la čarovnica i * Vendar pa se vkljub teinit ni hotel nav<-zati nit Natiišo in zsii.o jo je |ioredkoiiiii videl. Sam sebi >e je torej čudil, ko je hre/ ]iomisleka zaklieal njen naslov kočijažu. k--ga j»* zapeljal izpred gledališča. Pritlična okna hiše, v kateri je Naiaša ^ta novala, so bila raz-v ei Ijena. Služkinja ga je peljala v veliko, bolj skromno «ipremlj»*-lio sprejeumico. Nekaj minut p zneje j» vstopilsi Nat.iša. lin«'lii je na sebi belo domačo obleko, o-krog ]>leč pa lahek, pisiin •► ji obroblj.-di otroški obra/. IJadoslno gii je gledsila s svojimi rjavimi. >mejočinii se očmi. Prožihi ji- K«»nstaniinu obe Juki. i o p 11 a lik uj< j.i in rekla - >v*».jim mehkim, blagodejnim glasom, ki mu je bil ze tako donuič: ** Kakšno prcseiiečcn je ste mi pripravili > svoji in obiski mii! <•« T11 v • i vas je pri ved is: >emkiij kakšnsi •Iraitia v.i^i ga življcnjii ' -Zakaj nie niste obvestili po telefonu. Pripravila l»i vam bila dostojne jši > preje m in bi se bila v vašo č;c*i tudi počesala. 1'ojdi Vii iz te sobe. Mrzlo je in in preveč >vč.-,-nostno. Pridite v mojo sobo." Prijela ua je za r»»k«» in gii peljala v majhno sobo. kjer j<- ob steni >tal divan. Kmalu j«- stiil Uit mizi >amovar in prijel no u inel. Majhna mizica se je na]>olinla s slad-čiciimi. sadjiMn. medom in bonboni. Na«.*:-šii je sedla poleg njega. < e se je mignila naprej, j«' videl začetek njenih mladih li*m:-di. Kalila vonjava je. puhtela od nje. i»il je srečen, odrešen, daleč o«l vsakdanjih •»»» jev. v nežnem nasi roju z rahlo prime-jo čutnosti. Prijel je mlado ženo za roko in jo večkrat nesel k k ustiiom. Govorila sta n»*-pi*etrogoiiui in veselo o vssikojakem. Naiaša. ki ga je opazoval.*!, ga ni nadlegovala z radovednimi vprašanji. < as je mineva«, ne da bi opazila. V poznem večeru je Konstantin potegnil k sebi Natašo in jo objel; poljubil jo je na tilnik, ona pa se je slabotno upirala. "Kaj delate.'" je rekla in pristavila s tihim g'lasoni: "H«»jim se." NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja (( Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "O LAS NARODA' NEW YORE, WEDNESDAY, MARCH 9. 1932 — ™ " ■ —. . ■ — THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 4f> (Nadaljevanje.) Toda j »opre j fga. je s*- vleklo k tihemu pogovoru njegove ljubljene soproge, vleklo ga je, tla bi lia njenem grobu il. Ko hi hil vedel, da je dvoje hrepeneeih oči skozi okno gledalo za njim, dokler ga ni bilo več mogoče videti! .Margareta stoji ob oknu. roke pritiska na srce. Vedela ^e. kanj ga vodi pot. % —- JoAko. ti ljubljeni! — »epeče, — tla si zopet tukaj! Hrepenela je j>o prihodnji uri. ]>a bojazen se je ovijala njenega srea. Na potu sita«iie .loško kap« iu odkrije čelo hladnemu ziuLske-iiiu zraku. V globokih poležali j«- dilial. «> kako bltfjroilejno je vpli-val nanj ta zrak! Zaupljivo no skakljali ptieki okoli njega in ga pogledovali z histrimi očmi. l'o stari navadi seže v žep. toda bil j«* prazen. Ni mogel nasiti lačnih kljuin'kov. — Samo j»očakajte. — pravi. — jutri vam ho miza zopet pogrnjena. Odpre vrata božje njive. Počasi stopa med grobovi. Natančno mu je kuharica popisala mesto njenega groba. Agneta je počivala poleg mlade kovačev«* žene. katero je se spremila na pokopališče malo preti svojo smrtjo. (»rob je bih* ob zidu in nad njim se je spenjala velika vrba-ža-Jost inka. Ilršljan. ki ji* pokrival grob. je bil zasnežen. Toda velik svež križ i/ smrekovih vej mu je povedal, da je bil nekdo še danes na grobu, da j«* pozdravil njegovo mrtvo ženo. Dolgo stoji ob grobu s sklenjenimi rokami in solznimi očmi. Kako daleč je /«• čas. ko je korakal z Agneto po gozdnih potih. Dolečina je oklepala njegovo srce. Vedel je. da je ta grob hranil mnogo ljubezni in nehote si je očital, da te ljubezni ni mogel tako vračati, kot je zaslužila. Vendar pa ji je bil dober, zvest mož. Zaradi jega Agneta ni doživela nikakih razočaranj. Vse drugo, kar ni brigalo nikogar drugega, je bilo samo njegovo v negovo srečo in bolečino. Moral pa je skrhati, kako se bo vsega tega odkrižal. Ni umrl po tem — toda premagal, popolnoma prebolel tega ni. Predno se obrne, da bi šel. še pgladi grob, kakor hi hotel izkazati Agneti še zadnjo ljuba v. — Hvala ti. Agneta. za vso tvojo veliko ljubezen! Nato se dvigne. Urez koristi je bilo kopati v preteklost. Delo in zopet delo je bila vsebina njegovega življenja in zato je bilo blagoslovljeno. Počasi koraka po isti poti nazaj. Nehalo je snežiti. Za tankim zastorom oblakov se je v megli prikazovalo modro nebo iu izgledalo je. kot da bi ga zimsko sobice hotelo pozdraviti pri prihodu v domovino. \<4><**rta modrina se je širila : zavesa oblakov se je bolj in bolj • «'gala. Kobi oblakov o se »vetlili in kmalu nato mit solnce posije na pot, po kateri je hodil. Kako Ohraniti Vašo Službo! Vaše telo naj bo močno in zdravo. Bodite točni. Bodite delavni. Bodite zvesti. Mislite pri delu. Varstvena PAIN-EXPELLER * I— Reg. U. S. Pat. Off. Uporabljan redno za gradnjo utrujenih mišic—za odpravo unetje iz okorelih, bolečih sklepov—za. zaustavljenje zgodnih prehladov. PAIN-EXPELLER* rabljen pravočasno je ohranil marsikatero službo. S5e in 70« ------ Naprodaj vsepovsod • Pristni ima SIDRO rarttmo znamko. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo a, v rje j ji je. ko ji je pogledal v «»."i. ki ->o tako I jubeznjivo in zaupljivo bile uprte vanj. Zopet je našel svojo (Jreto! Vse drugo je Utonilo v tem pogledu, utonilo v tej sreči, ko je, -1 it i 1 v svojih rokah ženo svojega hrepenenja. Ali mu ni pokarala največjega dokaza svoje ljubezni, da j'* odpovedala svoji blesteči umetnosti, da je v njegovi mlsotnosti skrbela /a njegove otroke iu /.a hišo.' To je mogla storiti samo ženska ki je neskončno ljubila in se neskončno kesala. — Moja si. dreta! Kaj pomeni, veš . . . Vedno bila. In ti si hila edini vzrok, da sem šel Čez morje. Hotel sem pozabiti na to ljubezen in vendar nisem mogel. Preveč >i bila zažeta v moje življenje. •loško tesno pritisne na svoje prsi ljubljeno ženo. t" nepopisnih občutkih sta <^tala v tesnem objemu. Margareta je bila neizmerno blažena na njegovem sn u. Tu je hil mir iu sreča. V globoki udanosti in hvaležnosti išče Creta nje-rrova usta. Popolnoma se mu vda s svojim poljubom. — Moja ljuba, moja žena ! Nežno se mu izvije iz objema in pravi: — Zdaj greva domov, moj dra-gi. domov v našo hišo k našim etrokom. K O X E C. POŽIG V IHANU 'JI. februarja uialo j»red poln« 10. marca: Iteutsihlauj. Hamburg . Cherbourg 11. marca: 3Iaj»-s:ic, Cherbourg 14. marca: j Avfsius. i •ahrovnik ln Trat ' 17. marca: j NVvv Y«>rk. Hamburg, Cherbourg Kur.»[k*. Cherbourg. Hreni m I 13. marca: I „ , i ulynipjr, Cherbourg i 22 marca: "<• Kra.ice, Havre 23. marca: St ifj^lum, I?"tilf-*gn«- »ur Mer. Rut-lertla »ti jo je na-stal požar pri posestniku Dioutzijll Leni'kII v Ihanu št. 21. ■ ^Wrt^Baltin. Hamburg. Cherbourg Plaiikeu je v kratkem času objel 25. marca: vse gospodarsko poslopje, hlev cr..«,bourg, r.r,m™ i - i ; • i . i ** marca: [►oil sij,po. ilrvarnico m shrambo MauMania. Cherbourg za vozičke. Pog»»r«'h» je tudi vet- 29 marca: i N**w \m-rentam. Boulogne »u- Mer tiso.- kilogramov sena. v«-«-ina iro- n0tterd..m stM>daivkega orodja in slantorez-1 , 1 . . 31. marca: niča. Domači ga.silci SO takoj Sto-j Hamburg. Hamburg. Cherbourg pili v akcijo ter so nekateri s po- t apriia: močjo ostalih reševalcev najprej - »le. ' sehno še. ker mu je zirorela vsa Oj».»nj je hil podtaknjen od ' krma. ima pa pet glav živine, zlobnega požiga lea. ki «r;i /a en- Zavarovan je bil le za nizko vso- krat šf ni hilo mogoče izslediti. SLADKOR JE DOBRO HRANIVO da je jasno videl pred s»d>oj njo. katere nikdar ni mogel pozabiti. T"da njegov viti ga ni varal — prikazen se mu počasi približa ljubemjive puLezc se nis«, razlile: videl je poznan, ljube/njiv na-Miielt. I »urno mu utripi je srce. - < i ret a ! Skoru kriknil je iu oh jame ljubljeno prikazen. - < • ret a. < i ret a ! Ali si ti - Jaz sem, -loško, — pravi tiho. --m bila tukaj. Presenečen jo |M>gieda. ker ni mogel razumeti. Vedno si bila tukaj.' Kakti naj to razumem.' - l)va osirotela «»tr«»ka ne smeta ]mfrrešati materie ljubezni u hiša ne gi^podiuje! Daleč je bil oče — kaj mi je preostajalo drugega ' Ti s! bila jr<»*po,litija, ki so mi pisali o nje? Ali si ti teta Ureta. o kateri »da mi otroka pripovedovala* Osramočena mu prikima. Čutila j«-, kako so ji gorela lica. Želela sem. da iz mojih rok sprejmeš svoje otroke zdrave na du*i in telesu. Tvoje lepo po*e*tvo >«.,» ti hotela zvesto varovati.. kakem ti nkta vedela. Samo ob sebi razumljivo jima j«-*!«» skozi ustnice. Drugega nazivijanja ni bilo. P »gletla jo kot n pojmljivo čudo. To je naredila? Ali ni bil v tem po*4*hcti namen? Corko in tesno mu je postalo okoli prsi. In tvoja um<»*no*t ? — jo vpraša. - Al« je na svetu, kar je važnejše, kot varovati mlade otrošk.-d ruš«* in jim vcepljati kali vsega dobrepa ? Ali ni to največja umetnost t pr. Rokavskega preliva ali med poleti preko oceanov. Marsikateri svetovni rekord na tem polju je oil dosežen ravno zaradi smotreib? prehrane. Zato ni čudno, če je prehrana tudi v športu sploh najvažnejše vprašanje. Marsikateri športnik je sam občutil. da učinkuje sladkor pri večjih fizičnih naporih zelo dobro. — Stari preiskušeni turisti uživajo j pred težjimi turami v manjših količinah sladkor. Nekateri imajo rajši čokolado, ki je v nahrbtniku dobrega planinca nikoli ne man;-Drugi jemljejo sladkor v drugačnih oblikah; glavno je. da ga imajo, ker količina ne odCočo. Izkušeni športniki so našli, da «:oličina sladkorja in njegove kalorije niso v zvezi z zavžito količino. Temu vprašanju se je končno posvetila tudi znanost in ugotovila todno isto. Američani, ki imajo za takšne poskuse vselej dovolj časa in sredstev, so učinke sladkorja na organizem preiskovali po znanstvenih metodah in prišli do rezultatov, ki tudi za uspehe v športu in delu fsploh niso majhnega pomena. Vodja fiziološkega laboratorija unt-' verze Colgate D. A. Laird je v ta namen opazoval 5 dni 12 dijakov.1 ki so morali v tem roku opraviti j razna fizična in duševna dela. Po-j skusi so se vršili tako. da je po'o-j vica dijakov tri dni uživala pred določenim delom določeno količino limonade s sladkorjem, druga polovica pa tri dni limonado, ki je' bila oslajena z drugačno sladko-} bo. stalih 6 dijakov je moralo vseh a dni uživati samo limonado brez sladkorja. Da so se poskusi še bolj obnesli, vsi ti poskusni ••kalini" sploh niso vedeli, kdo dobiva limonado s sladkorjem in kdo biez njega. Rezultat poskusov je bil presenetljiv, kajti dijaki, ki so pili limonado s sladkorjem, so bili povprečno do 5 in pol odstotka bolj spretni in tudi bolj vztrajni pri določenem fizičnem, oziroma duševnem delu. Drugi poskusi so bili namenjeni učinkom sladkorja glede utrujenosti. Pri teh so morali dijaki pre-fcuti vso noč; nekaj ji hje dobilo pijače s sladkorjem, drugi pa bte/ njega. Tudi pri teh poskusih je zmagala "sladkorna" skupina, ker je vzdržala mnogo dalje in jebila mnogo prej spet sveža na no®ah. Iz vseh teh poskusov si lahko športnik, pa tudi vsak fizični ali duševni delaOvec ustvari koristno sodbo, da je sladkor potrebno dopolnilo mešane hrane, ker jači telesni odpor in zadržuje prehitro u-, trujenost. 1 2 ""if-.>r-i.sai-: : •■•,y.BaiM ^ k" Mali Oglasi imajo velik uspeh Vsako vrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKi TEDEN 6. aprila : A«iuitanla, Cherbourg 7. aprila: DtutMhlar.d, Hamburg. Ch*rl»nur* t. aprila: v lir de France. Havre Olympio. Oncrbourg 9. aprila: Vevmium, 1'oul'ignr sur Mrr. Hotter* dum 13. apri'a: Urtrnm, Cherb«>urg, Kremen T4. aprila: .\»-»v 1'urk. Hamburg. Chi-rlfturj 15. aprila: Muijr-Ian a, Cherbourg 2D- aprila: Kur«>i-a. Cherbourg, r.remen 21. aprila: AHh-m itaiiin, II tmhurg Cherbourg 22. aprila: Hran... Havre M.ijfsr;. , Cn«rtfiutg 23. apnlj; I flar.i!. H .ni t.ure. C!i^rl-Mirc St.it. n.ljm, Buuli'|ii« »ur .Mrr, flot« tftduiu 27. aprila: .\.-xits. btaii.l. «•!n-rl...<:ri; ll..tn!.tr_ 6. maja: • »1> rti|M. . t "in-t I, UTK 7. maja: Al.iui »-tania U.-1 l, l;„„ i.ni.tui 12. maja: Kur..,.,,. u V«.i k. • 14. maja: I '-»ris. Ilavr. *il.-J ImiUtk rlMMirg. Hrometi •h^i l-.urg. I lami,- i A'ti'iTam I rii.iU.iirK \ •--ri.laii ■ ir Mrr <1.1111 K.-Iian. .• • " . flu.ur« llafilbti i; M.ij.— l i. «*b< rlwmrg 17. maja: "lu mini s. «"l»i-rlM>tirc Vuk-ania 1 'iiliri.vmk. Tr.si 19. maja: Albt-rt 1 '..ulliri. I'lierlm ur«. II.uii 20. maja: ll..,n.ri«- ' 'IliTlx.lii ^ 21. maja: Mr« iiit-n. fherbouiB. ti ••men Slat.ml.im, l:..ul"Ki ■• »m ,\|.-r lertlam 25. maja: lifreri; 11 ia. <............ 26. maja: f i.inil.ur; i "ti.-i I...U r x ll.ml.ui^ 27. maja: 1*: aru . . II.IV1 < >i> IIi|M.\ • ' ii | I».I!U 2S. maja: Kuri*jKt. • "h. i b'»ini. 1 iri'lBrtl V<>!rn