gospodarske, obrtniške m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisharnici jemane za celo leto 4 gold » za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 po posti pa za.celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ćetrt leta 1 gold. 30 kr. pósiljane Ljubljani v sredo 17. februar i j a 1875, O b s e g : Stelja in gnoj vođotoče. Važnost pepéla in saj za kmetijstvo. (Konec.) Fonudba sadnih dreves in lončenih cevi za Postava o obrambi poljšcine. (Dal.) Domač pomoček za vnetico vratu. Od kod ima Kranjska dežela svoje ime? Vojske je treba, in vojska mora priti u Nove knjige. (Dal.) Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. Zdaj pa, spostovani kmetovalec, dobro prevdari, kaj Stelja in gnoj * kar boš tukaj bral. Morebiti bodes spoznal, da koristnega. Ako ti bo to ali uno všeč, skušaj v djanjï Gospodarji! da veste dobro ceniti to srce poklada slavni Tirolski pisatelj berite najprej te-le njegove besede: Klestiti in obsekovati drevje kar vam na Adolf T rien ti porabiti, saj bo tebi v prid ; ) Kakosen namen ima stelja? to pokvari gozd Stelj ali nástel ima ta namen t in neprenebljivo grabljenje listja spod drevja škoduje tudi gorko ležišče. Mora biti živinici mehko ? prijetno in pozimi aedanji rasti in .prihodnji spodrasti v gozdu. Marljivi gozdarji in sb to že davno spazili. Toda Mora vlago, mokrotnost na se vleči, da živina ostane snažna. tako oškodovanje go&dov se ni nič poznalo, dokler je bilo gozdov in lesá veliko nad potrebo prebivalcev ter je prav obilno lesá gnjilo brez kake^ koristi celo tudi dober za gnojenje nati ? da Mora gnoj delati in množiti in ga tako vrav- je pnpraven za ožnj na njive in polj ter blizo človeškm náselišč, ker ni bilo nikamur z njim 4 Mora ne za porabo in ne za prodaj. To pa je sedaj že vse pomagati, da se zemlji nadomestujejo tište drugače. živilne moči, katere polje s tem zgubí, ker daj sebe Po posameznih srenjah lesá že hudo primanjkuje rast in žetev. Ali z drugimi besedami 7 teli gnoj spre potřebuje se ga pa dan na dan več. Kupčija z lesom katera to iz sebe daj se silno množi, toraj ima čedalje večo ceno. To vas, kmetovalci in posestniki deležev, resno opominja, mora zopet delati dobro in tečno prst 9 da menjena kar mi z žitom, s sadežem itd na njej pridelamo, domu vzamemo, in kar na njivo nič ) drevje skrbno varujte vsakega poškodovanja. več ne pride, ko se v podobí mnogoterih pridelkov kakor tudi mléka Največi zadržek, da se gozdi lepo in tečno ne O 7 bodi spodraščajo, je to, ker se stelja jemlje iz gozdov si, da se listje grabi, ali pa drevje nezmerno obsekuje Stelj ) sira itd. na vse straní razkropí ; mora poslednjič prst na njivi rahlo delati OJj ua OU 1 1 k? J V gi WV» y * • f w ' J w V ~ ~ •—---J " ) ali celó mlada lepa drevesca v ta namen posekujejo. (Se ve da s tem nočemo reci da se za rast nepn- merno grmičevje ali prevelika goščava ne smela trebiti.) To se godi zlasti pri smrečji in sploh pri jelovem lesu. Zares je prav tehtno in potrebno vprašanje, če je v korist kmetijstvu ali ne, da se zanaprej še tako obilno jemlje iz gozdov, kakor do sedaj; prašanje, če se dá to ropanje gozdov brez škode pri živini in pri polji 1. Slama, 2. listje, 3 . Iz kakosnih reci je stelja ? deželi se navadno te le reci rabij za resje in grmičji, kleščevje), smrečj in in biči koruznica, ajdovica itd ter povodno in moČvirno rastlinj od sená in druge klaje, 8. žaganje steljo : enako rastlinje po gozdih ploh jelovje (sekana stelj* razno ločjc odpadk ? ; > i pezdirj 11 10 prst, 12 djati na najmanjso mero, da gozd v svojem dobrem 8podraščanji ne bode zadrževan. Skušal sem v teh bukvicah kmečkemu ljudstvu razumljivo pojasniti, koliko Škodo kmetovalec delà gozdu in poslednjič sam sebi, ako steljo jemlje iz gozdov. Skazal bom dalje, da ni treba gozdom te škode delati, ker brez škode za živino in za polje se dá opraviti z veliko manjšo množino gozdne stelje. pesek kremena8tih hribov, ne pa apnenik plevél in vsakatere smetí in odpadki, 13. celó razdrob staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših se dalo še krajih) praprot za govejo živino za teli Dali rabiti: 1. odpadki od šote, ali pa tudi slaba , 3. drobná rujav prstena šota sama, 2. pepél od šote kasto nabaj prst (Haidehumus), ki se dostikrat obširno % po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nero- dovitna. lapo Pod tem naslovom podá v jako prijetni slovenščini c. kr. rastlinaka Šara S pi laporni odpadki ; 7 živino pašnikov logov dračj kmetijska družba Kranjska svojim udom A. Trientlovo rejcem in kmetovalcem silno koristno knjižico, nekoliko okraj Da pa ta, v sedanjem Času gospodarjem našim vsem res siln< trebni poduk pride tudi takim v roke, ki niso udje družbe kmetijske jiatisnemo ga z dovoljenjem si. diužbinega odbora tudi v našem listu S ti * i * " - Vred. S. KakoŠna ima sploh stelja biti. po rova 7 Zakaj Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti su-vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleŠčje ali sekana stelja od smrecja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati ziasti na spomlad in poletje , kedar ni več praproti in druzega suhega na-stelja.) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj , ki se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se mora zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi ; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nástel iz logov in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža, gnojilnine moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer vČasi prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kcdar steljo napravijaš, kolikor nam reč ti je moč. (Dalje prih.) Spisal F r. K u r a 11. (Konec.) Tudi lug je še veliko vreden za gnojenje, posebno veljavo ima pa tudi v sadjereji. Ako se namreč drevesom stara koža ostrga, in dřevo potem opere z lugom, dobi drevo zopet mlado kožo, in z iugom se zapreci tudi rast mahu po drevesu. Tudi proti drevesni bolezni, ki se imenuje rja, se lug potřebuje. Vsled te bolezni, katera nastane iz prasnih glivic (gobic), dobi drevesna koža rudečkaste pike. Ako se pa koža opere z lugom, ta bolezen preide in drevo dobi zopet zdravo kožo. Pepél v obče ima pa še neko drugo posebno dobro lastnost, namreč to, da vleče vlažnost na-se. Ravno vlažnost pa, katera se tolikokrat nabaja v kletih, kamor se spravlja krompir, je kriva, da toliko krompirja se- gnjije. Ako bi vsaki gospodar Čez zimo od dne do dne pepél nosil v klet, ga nasul na krompir, bi klet in krompir postala bolj suha, in krompir bi se obvaroval gnjilobe, gospodar pa bi si pribranil marsikater novčič pri krompirju za setev. Spomladi naj se pepél na solncu zopet posuši in potem porabi za gnojenje. Najboljši čas za gnojenje s pepelom je zgodnja spomlad. Vendar se mora pa pepél trošiti le v mir-nem času, kedar ni větra, in če mogoče, proti večeru, da ga rosa precej sè zemljo spoji in ga zato veter ne more več odnesti. Posebno dobro je, ako se to-delo more opraviti pred kakim dežjem, ali se pa tudi lahko nasuje na zadnji sneg, ko počne kopneti, da se pepél precej spoji sè zemljo. Ravno tako važne, kakor pepél, so tudi saje. One so za peščeno in apnéno zemljo celó koristne, ker imajo v sebi zeló veliko amonijakovih in kalijevih solí, mavca in ocetno kislega apna. Zato so zeló lahko in hitro razkrojive, zato treba, kolikor mogoče. blizo rastlin z njimi gnojiti. Premogove saje imajo do 6 odstotkov amonjakovih soli v sebi. Zaostalo in bolno ali rumen-kasto ozimno žito, pognojeno s sajami, se hitro okrepČa in dobi črao-zeleno barvo, detelja počne krepko rasti. Za pokončevanje mahú po travnikih ni boljšega sredstva kot so saje. Tudi za pokončevanje razliČnih škodljivih mrčesov, posebno pa zelnatih bolh, se saje iz skušenj zeló priporočajo. V tem obziru priporoča nam tudi slaven nemški vrtnar in sadjerejec sredstvo , katero on že vec let z najboljšim vspehom upotrebuje za pokončevanje go-senic na sadnih drevesih, tako le: 16 funtov saj se raztopi v 12 vedrih vode ali pa 1 î/3 funta saj v enem vedru. Z ročno brizgljo se poškropé s tako raztoplje-nimi sajami vse mladike in perje dreves. Zjutraj iežé vse gosenice mrtve na tleh, in drevo je řešeno najvećih sovražnikov. — Drevesu to nič ne škoduje, perje postane še celó bolj zeleno in frišno. Na Fran^oskem že zdavnej poznajo veliko korist saj, zatoraj jih tudi dimnikarji nabirajo ter prodajajo, košaro po 1 franku in še vec (40—50 kraje.). O času in načinu gnojenja s sajami veljá pa prav to, kar sem omenil o pepelu. Dragi gospodarji! ne zametavajte in ne prodajajte tedaj lahkomišljeno pepela in saj, ki so tako koristne za naše gospodarstvo. V pepelu in sajah leži veliko kapitala, ki, umno obračan, vam donese lepe obresti (činže). Ponudba sadnih dreves in loneenih cevi za vodotoee. Približal se je zopet čas, da gospodarji mislijo na svoje sadne vrte. Ker imam obilno zalogo lepega od-rašenega drevja po 6 do 9 čevljev visocega s čvrstimi koreninami, zato naznanjam sadjerejcem sledeče: H ruske dajem po 40 krajc., jabelka po 30, češplje po 40, orehe po 30, češnje po 30, murve po 20, breskve po 40, pritlikovce hruševe in jab elč ne po 30 krajc. Tudi imam veliko špargeljnov na prodaj in jih dajem po 3 krajc. korenino ; tudi divjakov imam na prodaj, kolikor tavžent jih kdo želi: hruševi dve leti stari, do enega čevlja visoki so po 1 krajc., kar je pa čez Čevelj visokih, pa po 2 krajc., jabelčni divjaki pa taki, ki so že za cepiti, po 2 krajc. Kdor ima kaj za cepiti, tudi lahko dobi cepičev pri meni veliko sort, z imeni, *) če kdo želí. Tište pa, ki mi še niso denarja poslali za lani přejeta drevesa, prosim, naj mi ga koj pošljejo. Tudi imam na prodaj čez 2000 sežnjev 1 on č en i h cevi (rorov), katere so narejene z mašino in tako umetno in močno, da ne samo po ravnem, ampak tudi od pet do deset sežnjev na kviško vodo ženo, ker mašina naredi štiri sorte cevi z različno votlino ; tište z 2 coloma votline se utaknejo v cevi s 4 coli votline in se s cementom zalijo; Če so ena cev iz cementa in dve pa lončeni skupej združene, imajo potem toliko moč, kakor naj bolj še lesene cevi, al dvojne se le rabijo v takih krajih, kjer je treba vodo kvišku gnati, kjer pa je ravnina ali le nekoliko bregu, tam so posamezne *) Oče Net ! le z imenom, vâako drevó z imenom, kajti v tem se loči gospodar više in umnejše vrste od navad-nega malo izobraženega, da vé, kaj ima v svojem vrtu. Se vé, da je težje, vsa drevesa po imenu zaznamovana imeti; al kupcem je veliko lože iz i m e n i k a si izbrati tisto sorto, ki je želijo, da niso odvisni od tega, kar jim ravno prod*- jalec posije. Vred. ceví z dvěma coloma votline dobře. Naredil sem že v petnajstih krajih take vodotoče: nekateri so že po deset let stari , pa vendar jih ni bilo treba popravljati, in voda ima vse boljši okus kakor pa v lesenih. V Ribnici je najveći vodotoč še čez 2000 sežnjev dolg in vso zimo teče pětkrát čez vodo in trikrat v breg. Kdor bi želel kaj tacega napraviti, naj mi pismeno naznani ; zdaj v zimskem času grem jaz na svoje stroške sani pogledat, lio ba je tako dobra, da vsakemu za deset let dober stojim , če pa vodotoč ostane deset let, je brez dvombe za sto let dober. Cena je po viso-kosti votline, cevi z votlino iy2 cola se po 1 gold, se-ženj v zemljo položí. Andrej Net, posestnik na Kokrici pri Kranji (pošta Kranj). veljavna za Kranjsko (leželo. L O poljscini in o poljskih okvarbah (skodali). (Dalje.) §. 4. Zunaj zaprtih ali drugače ograjenih prostorov ne sme nobeno živinče ostati prosto brez pazke. Ce so kraji taki , da je treba izimkov od tega ukaza, utegne te izimke občinski odbor dovoliti. §. 5. Živina se zunaj zaprtih ali ograjenih prostorov sme pasti samo pod oČmí pripravnega pastirja. Na takih pašnikih, kateri so tako ozkega prostora ali tako ležé, da se je po pravici bati, da ne bi živina prestopila na tuja tla ali sploh utegnila okvariti tujo poljšcino, naj se živina primerno z ozlícami (striki) pri-veže h kakej trdno stoječej stvari, ali naj se vodi s povodcem (paša na povodci). §. 6. Na zemljiščih, katera niso od vseh straní tako ograjena, da ne more živina iz njih stopiti, pre-povedana je po noči vsaka paša, tudi na povodci. Kodar so posebne razmere, ondod utegne občinski odbor izimke od te prepovedi dovoliti o posebnih pašnikih. §. 7. Živina se na pašo in s paše sme samo po dnevi goniti. Po tej postavi se dan od nocí tako razloča, da se v dan šteje ves čas, kar ga je jedno uro pred solnčnim vzhodom do jedne ure po. zahodu. §. 8. Će so potje na pašo taki, da se je po pravici bati, da ne bi na pašo gnana živina okvarila tuje poljščine, utegne občinski odbor prepovedati > da po tistih koséh potov, katere on zaznamená, živina ne ide na pašo drugače, nego li živinče k živinčetu privezano, ali na povodcih. §. 9. Politično okraj no oblastvo sme po razmerah kacega kraja poljščini v obrambo prepovedati, da se po noči tuje živinske črede po cestah in potih mej ograje-nimi njivami ali travniki ne smejo goniti drugače, nego li pod pazko posebnega izpremljáča, katerega postavi župan in ga živinski gonjáč plača po taki ceni, kakoršno je oblastvo potrdilo. §. 10. Živina se goniti ali pasti na tujem zemljišči sme — razven če to dovoljujejo kake posebne pravice — samo tedaj, kedar dotični gospodar izrekoma privoli. To posebno tudi veljá o paši po tujih ledinah (prahah) in strnišČih ter ob potih in po mejnih obrón- kib med njivami. §. 11. Pábirkovati po vrtih, zasadih, vinogradih ali po njivah in travnikih je od solnčnega zahoda do vzhoda (§. 7) gladko prepovedano, a drugače je svobodno sam o s privolitvijo dotičnega gospodarja. §. 12. Posebnim kosovom občinskega okoliša, kateri imajo v sebi ali samo ali po većini take vinograde raznih gospodarjev, da se držé drug druzega, utegne občinski odbor, dogovorni s temi gospodarji, po ozna-nilu, kakoršno je v tistem kraji navadno, razglasiti prepoved, da se v tem okoliši trgatev ne sme začeti pred tištim dnevom , ki ga je občinski odbor postavil. Izimek od tega naj župan posameznim vinogradnikom dovoli tedaj, ako izrekó, da sami povrnejo troske, kar bi jih utegnilo b;ti od posebnih čuvajskih preskrbi), potrebnih drugim vinogradom v obrambo za to, ker so oni po svojih vinogradih jeli poprej trgati. (Dalje prihodnjič.) Zrfraviiiškc stvari. Doraac pomoček za vnetico vratů. Dirne me vselej globoko v srce , ko slišim , kako še zmirom unetica grla (Rachenbraune) razsaja pri vas v Ljubljani. Ponudim tedaj „Novicaro" hišen pomoček , ki se gostokrat rabi na Ogerskem in Hrvaškem, pa tudi včasi tukaj na Dolenskem; nedavno sta mi dva tukajšnja očeta pravila, da sta deca že blizo umrjajoča, katerima so zdravniki že vse upanje odrekli, ozdravila ž njim in sicer prav hitro v eni noči. Ta pomoček je na-vadna il o vica in vinski jesih. Mesata se skupaj, da izgledata kakor gost moćnik , ki se dá na žrjavico greti, dene se potem v povitke (Umschlâge) in ti se denejo spredej na vrat in sicer tako, da, ko se začne en povitek izhladevati, se precej drug na vrat dene. Zato treba zmiraj več povitkov pripravljenih imeti na žrjavici ali prav za prav na kakošni reni , na kateri navadno grejejo tak moćnik. Pokladajo se pa povitki tako vroči na vrat, kakor jih more otrok prenesti; to se pa najbolje spozná iz tega, da mati ali kaka druga oseba povitek na svoj oko dene; kolikor more naše navadno oko vročine prenesti, toliko je more tudi otro-ški vrat. — Dolenci rabijo ta pomoček tudi močno pri prešičih bolnih za vnetico vratů (kušarjih) in neki s prav dobrim vspebom. Dostavek vrednistva. Nasvetovano v teh prijateljskih vrsticah zdravilo je po vsem enako onim gorkim okladkom, ki se narejajo iz la né ne moke ali lané-nega semena, in so jako koristni pri tišti otroški vnetici vratu, ki ima svoj sedež v sap nik u in kate-remu tudi po naše gol te (hâutîge Halsbráune) pra-vijo; al bistvo te vnetice in njenih nasledkov (limfatič-nih eksudatov, kožicam podobnih, zato imé „h au tige Braune") je vse drugo nego pri tej novi vnetici, ki ima svoj sedež bolj v grlu in katere bistvo obstaja v snetji vnetih delov in nagli spridbi krvi, iz katere izhaja ona grozna kužnost te bolezni, ki je ni pri navadni vnetici vratů. Če tedaj vendar nasvetovani pomoček „Novice" razglasijo, nočejo s tem ga proglasiti za zdravilo zoper snetjavo vnetico grla, ki dan-danes mori otroke pa tudi odrašene, da ne bi stariši zapeljani bili prave zdravniške pomoči ne iskati ; razglasijo ga le za dobro zdravilo pri navadni vnetici vratů, kakor je tudi moka lanénega semena. Zgodovinska drobtinica. Od kod ima Kranjska dežela svoje imé? Spisal P*oženčan v letopisu slovenskega društva 1849. 1. Krajnska dežela ima svoje imé od besede „kraj"; bila je nekdaj na kacih pet krajev razdeljena. Ko so přišli do prepričani y da interesi Avstrij En kraj so nekdanji Rimljani imenovali Kar ni a, po naše Krajna. Letá kraj je obsegel današnjo Fur- in Rusii lanijo in Goriško knežijo. Da je ta kraj bil nekdaj približan) niso nasprotni îa ko so se po prijateljske m nesporazumljenj a" (pomote) poravnala, .MU.j v «««M.JW. " ^ j« w« v.* u v a v* c*j j/nuiiùauji VSa „ucopuiaauixiijcuj a ipu tuutc j uuiav Liai a krajnski, zraven imena Kar ni ja še dandanašnji ostanki se je tudi na radost vseh Avstrijskih domoljubov usta slavenskega naroda po Furlaniji spričujejo. Drug^ kraj je bil Japidija, to je, današnji Kras Istra Ćićarija, Pivka M en i šij a. vilo vtrjenje Přemysla Rusiji vtrd Naj s e J n a Tretji kraj je bil Li burnija. Le-sem je spadalo tem kar je dandanašnji okoli Senjske Reke. „Novice" v 35. listu leta 1846 (iz „Mittb. des hist. Ver. fur Krain Nr. p o z n a nj e e p oro š t jem traj ne korist tudi p ribl z ve z o d y kai t v o j n i š k e m o z i r u srečne příhodnost m ka k z ve z a z R t ♦ ^vv, f v.*. xu.i. uav j i\ ci iv v i ûavaiuvaujc u lu t či ^ SO opomnile, da je bila Kranjska dežela nekdaj obrniti s čelom, to je določno izrečeno." hrbt kam se imamo veliko veča kot zdaj ; da sta bila v začetku 16. stoletja tudi Reka in Trst z Istro vred pod Kranjskim vojvodstvom. obrniti Cetrti kraj je bil en kos Norika (Noricum), to je, Prusk Po pisateljevih in vsacega pravega Avstrijana mislih mora tedaj Rusija nam biti naslomba, čelo pa moramo y od koder nam preti nevarnost, in to je današnje Gorensko. Peti kraj, to je današnje-Do lens ko kos Panonije. y Je bil y) en Vkljub všemu zagotovljenju prijateljstva raz- peljuje pisatelj dalje nam mora biti to popolnoma jasno, da se bližnj e Prusko-nemško kralje toliko krajev razdeljeno deželo so po vsi pra- 8tvo skuša na vse kraje razširjati in s tem vici Krajnsko ali Krajna imenovali. Latinševalci preti celoti nase monarhije. Druženje in prisvo- so pozneje iz „Kraj na" . napravili imé Carniolia, jevanje dežel na podlagi narodnosti je postalo kopito, ali kakor jo Lunemannov „deutsch-lateinisches Hand- p0 katerem se zdaj države kujejo , in to je gotovo bil worterbuch nach Schellers Anlage bearbeitet. Leipzig nagib velikim vojskam novejše dobe. Kdo bi se pri 1826" imenuje, Carniola. Letó je zmanjševalno imé tem takem vbranil opravičene skrbi gledé nase drage kakor „fUiola" hčerica od „filia" hči. Da jo latinševalci zmanjševalno imenujejo čuditi; saj je na pol manji, kot je bila nekdaj. y ni se pa nesrečne domovine?" » Potem toži pisatelj, da se v Avstrij i vse y kar mogoče, zgodi, da bi se uničil vpliv onih, ki si Je priza- Politične stvari. devajo raztrgati one mreže, katere se iz Pruskega čez Avstrijo mečejo; pa vkljub vsemu zatiranju je vendar se mnogo Avstrijskih domoljubov, ki bodo zabranili, da Vojske treba f in vojska mora priti. i* bi se vresničilo to, kar zunanji sovražniki tako radi trdijo, namrec yy Ta jako tehtni in osupljivi izrek najdemo v bro- za to ni treba nobene vojske. Razpad Avstrije je le še vprašanje zaradi časa in u šuri, ki je pod naslovom ,,8etrachtungen iiber die Or- „ ganisation der osterreichischen Artillerie" (premišljevanja vojska mora priti, Vojske je treba pa trdi pisatelj in er se našim sosedom o uredbi Avstrijskega topničarstva) na Dunaji na svitlo sline cedé po krasni deželi ob Donavi in je Kakor je brati v časnikih, je oče te brošure Nemčije m ej am treba razširiti se tudi proti pri v z hod u. Kakor se je Avstrija od nekdaj že potezala prišla. nadvojvoda Ivan Salvator, obristlajtenant topničarstvu, vojak z dušo in telesom; ker je pa nad- za svoje dobro pravo, tako se bo borila vselej za svoj vojvoda, dasiravno praktično izobražen viši ćastnik y se ic 22 let star, se obče misli, da je on brošuri wuuw, uao, ga jo Ďc u u tjo, vpui*uij< za katerem se skriva pravi oče nadvojvoda Albrecht, prvi pogoji srecne brambe vstvarijo obstanek. Potem veljá zadnji odločilni boj. boter cas kar ga je se do tje vporabljal Naj bi se za to, da se vsaj u Naj pa si bo, kakorkoli, istina je, da je brošura Tako piše nadvojvoda. Tedaj tište misli, zarad , smo bili mi Slovenci in drugi Slo- prišla iz cesarjeve rodovine in deloma zarad tega, katerih so bili Cehi deloma pa zavoljo političnih misli, ki so v nji izražene, vani preganjani, psovani in zatirani, tedaj prav tište trešila v ustavoverski tabor kakor bomba. Ustavoverci misli so prodrle zdaj v najvišem krogu. Nadvojvoda omamljeni, da in prusaki so bili po nji tako osupnjeni, so sprvega kar omolknili ; ko so pa zopet prišli do sape in spoznali, da jim bomba ni odnesla glav, so jo : ko vidi srečo in obstanek Avstrije Ru8Íjo, on spozna, v trdni zvezi z skušali gasiti s tem, da so imé pisatelja zamolčali se je pa vendar-le zvědělo, da je bomba bila vržena iz najvišega kroga, so jej da na severu preži zmaj, ki čaka ugodnega trenutka, da bi hlastnil po Avstriji ter jo pogoltnil vso ali bi ji vsaj odtrgal najlepši kos. Pruska skušali moč vzeti s tem, da so pa tudi ces se nanašali na mladost pisateljevo, mladič o političnih razmerah Avstrijskih !" y yy kaj vé tak potřebuje za svoj obstanek vse Nemce mora jih zediniti tudi, kar jih je na Avstrijski zemlji y y sicer ni příhodnost zagotovljena. Zato 31 pa ze zdaj pripravlja teren, na katerem bi jej bil zagotovljen sre- Brošura, ki je v kratkem doživela že drugi natis, čen izid vojske. Kakor kača převleče svojo žrtev s spada v dva delà: v strogo vo j aško - s tr o k o v- polzko slino, jej polomi rebra in kosti, predno jo požre, njaški in v politični del. Prvega, ki povdarja tako si pripravlja Pruska Avstrijo za plen. Po krajinah posebno to, da se mora ločiti navadno topništvo od Avstrijskih se širi Prusaška kuga, dobrika se Magjarom ; onega za trdnjave ter vtrditi meja Avstrijska zlasti proti tako bi bila Avstrija kmalu převlečena s Prusko slino y bi se hvalijo v razumnih vojaških krogih kot mojstersko stro- Magjari pridobili in tako bile tudi kosti Avstrije po- Pruski s trdnjavami, ki bi potrebovale 5115 topov in bi naglo smukuila zmaju v žrelo, zlasti Ča kovnjaškega y ki je pa namenjen le bolj vojaškemu ob- lomljene. činstvu, tedaj se mi ne bomo dalje z njim pecali; ve- Kdaj že je vsa opozicija s sedanjim pogubljivim like važnosti in pomenljivosti za nas in za vsakega sistemom nezadovoljnih Slovanov — izvzemši vesaste Avstrijanca pa je drugi del, ki se spusti v premišlje- Poljake — slutila in spoznala to nevarnost ter opomi- vanje sedanjih razmer Avstrijskih in zdaj vladajočega naj sistema. Predno dalje o tej brošuri spregovonmo, podamo svojim bralcem odlomek iz druzega delà, ki se n j ala šali y previdnosti nasproti Pruski! Al niso je poslu-marvec očitali jej sovraštvo do nemškega naroda. tako le glasi : No y kaj pa zdaj, ko iz najvišega kroga, iz uat nadvojvode, uda cesarske družine, žadoní isti glas! Ali bodo tudi Av8trijanskemu nadvojvodi ocitali sovraštvo do nemskega elementa? stala na filologični podlagi, je Martin Hatala leta 1850, sedaj profesor slovanskega jezika na vseučilisču Pragi, izdelal slovensko slovnico po filologičnih prin- v Resnica oči kolje. Zato je pa tudi po prusaško- cipih; njegova slovnica veljá sedaj sploh v literaturi uatavovernih krogib vsled te brošure nastal grozen krik in vriš, kakor med krokarji, ki so se spustili nad ra- njeno mrm, r^v*««. pnuu iwtvw ax* »oviuu uivu ujv. j.« «--— ------ -- —*» . . v.* následek tega krika nevolje in oplašenosti prusaške je benikov znaša sedaj 900, ustanovniki plačajo po 100 žival kedar pride lovec in vstreli med-nje. In Slovakov. Leta 1863 so Slovaki osnovali slovstveno društvo kateremu so imé dali „Matica slovenska". Število druž 9 menda, da je bil nadvojvoda od topničarskega polka gold 9 pravi udje pa po 50 gold.; kapital matičin premescen pescem Pa seno , ponosno resnično naj bo! svojo neprestra- 73.000 gold. Da ta narodni zavod pisano gledaj Ma po iskrenem domoljubji mu gjari, razume se samo po sebi ? 29 grudna 1874 narekovano besedo si je pridobil spoštovanje vseh pra- přišel policijski inkvizitor Ludovik Jekelfalussij iz Pešta vih Avstrijanov, ki nočejo, da bi Avstrija kedaj po- preiskavat nedolžno to literarno društvo. Poleg Matice stala Pruska provincija, zbudil jim je nado boljše slovenske se je ustanovila za izdavanje katoliških po-příhodnosti, kajti dokler so si svesti, da ima Avstrijska božnih knjig v Trnovém neka druga družba pod imenom čez 2000 družbenikov armada v svojih vrstah še take, gotovo za vodstvo po- „Spolok sv. Vojtěcha' , m oi>cj<= ^^ um^ucumu kli cane domoljube in bistre glave, ne more poginiti s 40.000 gold, kapitala. Al tudi to družbo preganjaj ki štej in Pruski orel bo, zagnavši se proti njej padel. 9 pobit na tla Magjari z vso silo; ko so se družbeniki 26. in 27. sep tembra 1870 v Nitri v občni zbor zbralí, so bili za sramovani po surovi navadi divjih Magj Slovstvene stvari« Časnik viny", imajo Slovaki 9; tí so Cl 9> Národnie No Nove knjige. (Konec.) Kar se tiče o m i k e Slovakov , „Slovenske Noviny" , „Hlásnik" , „Orol" , „Ka tholicke Noviny", „Konfessionalna Škola", „Obzor „Rarašek" in „Priatel Puduť Ker t narodnem obziru pli imaj ti časniki v na ljudstvo, zato skuša magj ar o plemenitnikih, meščanih govori nas in kmetih. Plemenitašev ne ska vlada kratiti ta vpliv in zato izdaja Časnik „Svor-pisatelj no€t", ki pa bo menda kmalu sel rakom žvižgat, kakor so šli hvali , temveč pa hvale vé prostému narodu na kmetih, , čeravno so ljudske sole še jako slabe in pod se-danjimi dobro plačanimi kraj nimi šolskimi svetovalci še bolj rakovo pot gredó, vendar skrbi za izobraženje mladine svoje po druzih potih ; priča temu je to, da vsako leto čedalje vec časnikov in drugih knjig v maternem jeziku med ljudstvo dohaja. ljudskih in mešćanskih šolah je učni jezik slovenski ; one so v vsi deželi edine naprave, v katerih se Slovak izreja v narodnem jeziku. Nekateri učitelji pa so tako slabo plačani, da na leto in dan komaj 1Ó0 gl. dohodka imajo. V Slovakiji so sicer tudi državne gim- ampak )9 Vlastenec prejsnji nj časniki 99 Kraj a 9 9Î Koruna in Naši dopisi. Istre gorke solzice smrtjo izvrstnega rodoljuba sveč. — Se se nam niso posušile smo jih pretakali nad prezgodnjo Coste nam prinese nemila osoda drug težek udarec : premi- ljubljeni naš škof Jernej Legat, Trža- nuli Trstu dne m. letu nazije; al one niso učilišča na narodni podlagi 9 magjaronske naprave z namenom, da Slovak zgubi in zatají narodnost svojo ško Koperski svoje starosti! Pretrpeli posebno zadnja leta, v kojih so se teptale vse pra- umrli mnogo britkosti vice Boga bližnjega. raj ni škof teh gimnazijah je celo v krščanskem nauku učni jezik magjarski. Le v treh gimnazijah se uči slovnica slovenska; al tudi v teh gimnazijah ta nauk ni obliga-ten nauk. Poguinen mora biti Slovak, ki jega sina v teh šolah za Slovenca vpisati. več si upa svo- nam Slovencem v Istri zvěst podpornik in značajen zagovornik, čutili bodemo . Zato kličemo vsi Savrini zemljica lahka ljubljenemu Pastirju! Istri : To Je bil vzrok, da so Slovaki nabirali grošičev za napravo Gorici 13. febr Imel sem priliko videti (pri brž so postale te gimnazije ma- Koke-u na Dunaji) že skor doděláni novi zemljevid narodnih gimnazij gjaronom tak trn v peti, da so zagnali krič, da te gimnazije panslavizem gojijo v srcu mladine in visoka ma- ňase gjaronska vlada ukazala je te gimnazije zategadel v in Sežanskega okraja) gosp. Franc Vodop preiskavo vzeti, Čeravno je preiskovalna komisija našla, je v*« —«----- —-—--- da ste gimnaziji v Turec St. Martinu in Znyo-Kloštru Ijevidom ponaša. Tiska se na deželne stroške in se dežele Goriške, ki ga je narisal naš premis in tihodelavni okrajni šolski nadzornik (Groriškega - * Delo tako krasno, da se malokatera dežela s takim zem v vse hvale vredni in nikakoršnega panslavizma sumljivi, šolam in županijam brezplačno pošlje. S tem pa ne bo ste se vendar po ministerském ukazu morali za letošnje občinstvu še vstreženo. Zemljevid bi moral viseti šolsko leto zapreti. Se huja pa se je pripetila gimna- vsaki gostilnici in kolikaj čedni krčmi, pa tudi v přižiji v Veliki-Revuci. vatnih hišah bi sobe lepo kinčal. Sramota je za tisuč Jako zanimivo je to, kar učeni pisatelj pripoveduje in tisuč tudi omikanih ljudi ki ne ne edó ) o slovstvu (literaturi) Slovakov. Izprva so Slovaki knjige v českem jeziku, kateremu je narečje je na pr. ta ali ta domaći kraj 9 temuč, ki se celó čitali Slovakov podobno kakor brat bratu. ne vedó, da se v naši deželi kraj tega imena na haj Se pozneje so Tudi šolska mlad se prej v • uc1 9 je Peking ali pa Carigrad, ko Kobarid ali Oglej. Imena na novem zem slovenska (itali začeli Slovaki svoj narodni jezik bolj izobraževati. Prvo poskušnjo za izdavanje knjig v slovenskem (slovaškem) ljevidu so v slovenskih krajih pi jeziku je izmed strani katoliških Slovakov naredil Anton janska in nemška so dodana v manjšem tisku le Bernalok leta 1788 prote8tanških Slovakov velika zasluga za povzdigo slo- imajo, na pr. Cerk 1791; L. Šturu pa gre izmed nim krajem, kateri zraven slovenakega tudi tuj imé ven8kega jezika med Slovaki leta 1845. to volj pi* v c i rk. ix \j y — Circhina, Kirchheim Lahov, ker je zemljevid občno-dežélen) in Ker pa niti Bernalokova niti Šturova slovnica ni Prve dni t. m. je bila na tukajšnji deželni kmetij soli polletna pre s kušnja. Reči moram, da vrla slovenska profesorja, voditelj Povšé in g. Kuralt, sè svojimi dijaki — ki tako različno predomiko sè seboj prinašajo — prav čudeže delata. — Mislili smo, da ne bo več v našem centralnem bogosl. semenišči tistib, že nekaj let navadnih pustnib veselic, ki so se poslušalcem tako prikupile, — pa bile so, in le-tošnji aranžerji in pevci in igralci so zaslužili vso hvalo, kakor lanski in prejšnji. Samo dvoje reči bi jaz opomnil: Pesmi izberite nam živejŠe in veselise in pa „romarju" „stričku" (v slov. igri „Briljantni prstan") naročite, naj drugi pot še kaj drugih novic iz „svete dežele" prinese, a ne samo te, da je „velike osle" videi, „dobro vino" pil in sploh „pusta po svetu lovil". Igralo se je sploh prav dobro, nekteri so klasično delali. Tedaj-- „još Hrvatska ni propala" (v našem semenišči namreč). Čestitamo vodstvu in bogoslovcem! — Bolezen in smrt Tržaškega škofa p. n. g. Legata je tukaj veliko senzacijo vzročila. Skoda za vrlega možaka! — Gosp. pisatelju sestavka v „Novicah" (štev. 5. in 6.) „Nekoliko vrstic o slovenskem besednem redu"—: Vaš velecenjeni list přejel. Všemu, kar v svojem spisu v „Nov." zgoraj navedenem razpravljate, jaz pritrjujem, kakor vidite; drugim pa rahla beseda ne zadostuje — to že veste ; treba bo, da katerega na sramotni oder postavite. ObČinstvo ima po mojih mislih pravico, za htevati, da se mu — kar samo plačuje — pravilno piše. Knjiga, ki sem jo unikrat v mislih imel, bila je res ena tistih, na katere Vaš sum leti ; ali za zdaj nočem še delati literarnega škandala. Upotrebovanje dovršni-kov namesti nedovršnikov — v sestavku, ki ga Vi omenjate, — in sploh, kjer koli na-nje naletim, razkaČi me vsakrat tako, da ne morem dalje brati. Ko bi smel kleti, rekel bi rad, kedar kaj tacega berem: „Da bi ti (pisatelju) uho odpadlo"! — Naj večkrat čitamo: „zgodovina, — časnik pové", — namesti: „pravi" ali „pripoveduje". Pa naj bo za zdaj; v prihodnje znabiti enkrat ex professo o teh rečéh. Neslovensko pisavo moramo iztrebiti iz naših knjig in časnikov; če ne, sram nas bodi ! Iz Tržaške okolice 6. febr. — Ena najhujih zleg, ki slovanski narod tlačijo , je nesloga med brati, in če med sabo ne bomo edini, kako se bomo pa zamogli ustavljati sovragom, ki nam od vseh strani prêté? Za-toraj pa kedaj bodo naši časniki to spoznali ter nehali sprejemati dopise, kateri grdijo ter z blatom kidajo možé, ki imajo še kaj srca za nas, — može, kateri znajo o pravém času za naš duševni kot materijalni blagor svoj glas povzdigniti ! Vsak lahko sprevidi, da taki dopisi so večidel tendencijozno pisani od nezua-Čajnežev, ali pa od ljudi, ki druzega ne iščejo kot se-jati neslogo in sovraštvo med ljudstvom. Te in enake misli sprehajale so me bravši nek dopis iz Skednja pri Trstu v 4. listu Goriške „Soče". Dopis je sicer iz Skednja datiran, pa ni treba ravno Salomonové modrosti , da, komur so okolične razmere le nekaj znane, precej spozná, da ima dopis vse drugod nego v Skedni svojega očeta V tem dopisu se vrli okolični poslanec dr. Lozer, kateri se je, in se še zmiraj v Tržaškem zboru neustrašeno za okolico bojuje, grdobno napada in kar naenkrat kot za nesposobnoga zastopnika progla-suje. Dopisun govori v imenu Skedencev, ti pa dr. Lozer ja niso volili, ampak voljen je v Rojanu, Greti in Barkoli. — Kakošne namene je dopisun s tem dopisom doseći hotel, to najbrže le on sam vé. Grda laž pa je, da je dr. Lozer pri volilcih zaupanje zgubil, kakor tudi laž je, kar dopisun o dr. Lozer ju zarad učitelja Bonina kvasi. Kar je pa najbolj žalostno, je to, da taki tendencijozni in osebe in društva napadajoči dopisi romajo večidel pod ptujimi imeni v vnanje časnike, da tako pravi pisatelji lože prikriti ostanejo, potem pa prav lahko od dotičnih vredništev tirjajo, da niso ta ali oni članek pisali. Kako bi se dalo pa tako početje karakterizirati, to prepustim častitim bralcem. Iz Štajarskega. — Namesto umrlega g. Rozmana imenovan je za dekana v Konjicah g. dr. J. Ulaga, profesor bogoslovja in vrednik „Slov. Gosp." v Mariboru. Tudi mi čestitamo izvrstnemu rodoljubu gosp. dr. Ulagi o tem imenovanji, pa tudi dekaniji Konjiški, da dobi tacega načelnika. — V 7. listu „Slov. Gosp." naznanja gosp. dr. Ulaga, da popusti vredništvo tega časnika, in se zahvaljuje dopisnikom za zdatno pripomoć, pri trudapolnem večletnem posju. Z Gorenskega 11. sveč. — Iz Šent-Vidske okolice piše někdo v áě listu letošnjih „Novic" o poštar ju v Sentjuiju pri Kranji, da ima gledé denarnih pišem polža za ekspeditorja in zaželjeva, naj bi c. kr. poštno oskrbništvo v Ljubljani tega polža nekoliko ogledalo, v katero vrsto njegovih bratcov on spada: ali morebiti ni tistih eden , ki poslane novce v svoji kisici pridr-žuje. Taka preiskava bi gotovo ne bila odveč, in ako se to do zdaj še ni zgodilo, ni poglaviten vzrok to, kakor da bi se poštno oskrbništvo polža tako balo, kot se ga bojé krojači; veljavnejsi vzrok bo le-ta, ker Sentjurski polž je : „Helix sinistrosa" , po slovensko : ,,polž levičnik", to je taki, ki je s svojo hišico od desne na levo zavit ; ali z drugimi besedami : on je votli nem-škutarček od podplatov nog do temena glave in osoben ljubček D erb its chov. Memo tega morate pa še ve-deti, da takrat. ko je Martin Žumer iz Vogljan oddal svoje s 100 gold, obtežene pismo na pošto, so bile razpisane volitve za zbornico trgovinsko in obrt-nijsko in takrat se poštar — oprostite mu ! — ni mogel tako vestno pečati s poštnim poslom, ker je, naj bi svojemu gospodu pokrovitelju v Kranju ugodno postre-gel, kakor stekli polž okoli dirjaje, obdelaval ljudi za izvolitev nemškutarskih kandidatov. Tedaj s preiskavo v zadevi zgoraj omenjeni ne bo nič, če tudi bi zarad občinstva. še bolj pa zavoljo obrekovanega Maselna bila silno potrebna, ali kali ? — vsaj veste kaj prislovici pravite: „roka roko umije, obe pa obraz; in: „krokar krokarju ne izkljuje oči." Zapomnite si pa še vi, kar mi je nek Ratečan rekel : „da pravica zdaj pod mizo leži in se joka, krivica pa po mizi raja (pleše) in se smeja." Iz Ljubljane. — Dr. Costa — bodi Bogu poto- ženo — je umri. Namesti njega, ako se ministerstvu ne poljubi zopet ves deželni zbor Kranjski razpustiti, mora biti nova volitev na Notranjskem, kjer volijo kme-tiške občine Postojna, Planina, Senožeče, Lož in Bistrica. Dozdaj pa ni še ne duha ne sluha o tej volitvi ; vsaj mi tega še ne vemo, morebiti ravná c. k. deželna vlada tudi pri tej volitvi tako, kakor je tihotapno rav-nal pl. Vesteneck pri volitvi oddelka kupčijskega za zbornico kupčijsko in obrtnijsko, ko so nemČurji v Ljubljani že vec dni popřed za 8. dan januarija vedeli in svoje agitacije že dovršili. Bodi si tedaj temu kakor koli hoče, gotovo volitve deželnega poslanca na Notranjskem ali pa vseh deželnih poslancev ne morejo daleč več biti, ako se deželni zbor res začne aprila meseca» Koga bomo, ako se ne razpusti ves zbor, Notranjcem namesti dr. Coste nasvetovali, tega ne moremo volilcem že danes povedati; al že danes moramo rodoljubom živo na~ srce pokladati opomin: čujte! da ne pride skrivaje sovražnik in ne seje ljulike med pšenico. Vigilantibus jura ! Zato naj vsak rodoljub, ki ima zaupanje volilcev v svojem okrožji, jim kar brž na srce položi, da se ne dadó preslepiti od nikogar, ampak čakajo, kakošen glas jim po zaslišanji veljavnih rodoljubov v občinah k volitvi poklicanih — pride iz Ljubljane. Ker pa se pri volitvah na vse straní vspesno takrat delati more y {01 dr Coste) je posnel gosp. Zaječ na mrt- , ako bi se saj petdeset jih kedar nekoliko veljavnisih rodoljubov v enem okraji v vaškem odru, in rekel porazumljenje med seboj stopi in za vsak tak okraj se oglasilo, ki bi pri njem vzeli podobo oprsnico (bisto) osnova volilna podružnica, zato naj naši prijatelji gipsa narejeno v okroglem pozlačenem obodu, da bi že zdaj osnujejo take podružnice brez strahu vsaka stranka ima pravico pri y kajti volitvah delati na to, da mogel take oprsnice delati po da j gold Slišali smo lUttV V J/l OU1W/V UUlUli r^ g VIU« - KJ il OC411 O ULI KJ y obraz nepozabljivega nam rodoljuba izvrstno dobro zmagajo kandidatje njene stranke, se ve da postavna posnet, zato bode umetnik gospod Zajec gotovo obilo pot naj se nikjer ne zgreši in sredstva taka naj se ni- naročnikov za Gostovo oprsnico iz vseh krajev Slove- ne rab i j o y ki niso poštena, kakor smo jih na sto- nije dobil koli tine doživeli pri glasovitih zadnjih volitvah v kupôijsko zbornico. In zdaj še enkrat: Rodoljubi čujte! {Banka „Slovenija") je v zavarovanji proti ognju meseca januarija izdala 283 polic, od katerih znaša premija na lastni račun v gotovini 15.259 gold. februari]a bilo je na 1220 dělnic vpla- Zopet nam nemila smrt vzela visoke časti vrednega domoljuba gospoda 89 kr. Do Fidelija Terpiiica čanih po 30 gold., tedaj 36.000 gold. ; na 445 pa po 15 gold., toraj 6675 gold.; skupaj 43.275 gold. Veliko deiničarjev je obljubilo, da še v tem mesecu doplačajo. dne m. večletni bolezni letu svoje starosti za možgannim mrtudom umri. Rajnki , dokler mu niso duševne njegove moči osla- Pet bank je že priznalo, da so banki dolžne protiza- bele varovanja, katera so prejšnji uradniki od začetka krivo raôunili; pri drugih se še to obravnava. — Zastop Maribor in okolico prevzel je narodni trgovec gosp Berdaj 8. Res! prav za I I HM H M- veselo se stvar suce, kar banki kar posebno celib dušo storil svojem srcu mislil délai narod- telesom. Ziva priča temu podporo Matici, Sokolu, čitalnici družbi kmetijski, kateri predsednik leta 1849 1869 na čelu stoji gosp. Jože Debevec. „Laibacherica" je večkrat res prav komična, sobotnem listu popravlja na eni strani svojo notico, Polegegov pes ni bil stekel, v uradnem oddelku pa prinaša razglas mestnega magistrata, da jeta pes stek- tem času tudi „Novicam" iskren prijatelj. pincevo ime tedaj ostane v vsem Ter zgodovini našega da naroda častito imé. miru počiva. njegov. blagem tem spominu Danes popoldne uri line s u m 1 j i v poginil. )7 res more reči Laibacherici" po takem se y da desna ne vé, kar leva delà. amo po avtentičnih pozvedbah gotovi, da Mi pa samo ,,8tekline sumljiv oni pes ni bil {CitalniČin odbor) je v svoji zadnji seji namesti umrlega gosp, dr. Coste enoglasno za podpredsednika u y kakor mestni magistrat okli- izvolil za castni razvitek narodne naše čitalnice mnogo ampak da je, kakor je tudi raztelesenje očitno let skrbnega odbornika gosp. dr. Zupanca čuje, kazalo, prav za steklino poginil. y usta- ; (Kako sila nevarne so kože) od živine, ki vrančnim prisadom (antraksom) bolna bila )Q za kaže novitev godbenega orhestra za pospeh čitalničnih besed izmed udov čitalničnih radostno na znanje vzel nagla smrt dveh delavcev ; uuiua uii«,, natig in mu svojo podporo zagotovil, -tukajšnjih trgovcih „besedi" zimske saisone določil pri V Mojses Charmatz in Neuwirth", ki sta se oskrunila s takimi kožami, eden v jeseni, drugi prve dni tega meseca, in v tukajšnji bolnišnici za antraksom umrla. in za prihodnji dve nedelji m a r c a in 21. marca; razgovor o programu omenjenih ,,besedť ( Je kazal Kakor slišimo y je mestni živinooglednik sreči zasledil zadnjo žalostno prigodbo gosp Skalè ui iiaoi^uii uctiAiijvs ^»if otuu iguuuu y ID. DRZllâniVSl xu viDUjUi xu i^^oi ftuauaj c% otg u^j y guiuiui v un^iivi^ uigu magistratu, vpričo mestnega komisarja pri gori ime- katerima eno napravlja citalnica naša „v spomin da boste jako zanimivi. (iSpomini na narodne pustne veselice.) Tudi pust ima svoje pravice; treba le, da jib pošteno in čedno izvršuje. In tega značaja ste že večletni veselici, med novanih trgovcih goveje kože preiskaval ter re8 tako Vodniku" 2. svečana, drugo pa „Sokol" pustni torek. bolezni zeló sumljivo kožo našel, ki je 3. dne t. m. od Tudi letos se je smela svečanost Vodniku na čast v svojim oddelku prištevati najličnejšim veselicam Ljub- Simna Gregoriča z zdravstvenim listom županovim v Rake ku bila na železnico dana in v Ljubljano pripe- ljanskim; in jako brilantna je bila „Sokolova" maske- wÉĚttm ■ ■ ■ I MÉM MB ■ ÉĚ mm mm i i Ce je tako kožo po nasvetu mestnega živino-oglednika dal magistrat postavno pokoncati, spolnil je dotični zdravstveni předpis , da se še drugim nesre- rada s katero je pust sklenil svoje vladařstvo. e vstopnica » katero J« y> Sokol u pripel na prsi vsacemu cam po taki kužni koži v okom pride; tega ne bodo več od smrti vstali. Zato gostu y lično iádelana v marljivi Blaznikovi kamnoti- mrtvi zarad skarnici, je kazala, da bode veselica zopet izvrstna y pa mi zopet videli smo na tej vstopnici v sliki blizo to, kar smo naši na in zopet pridemo na to, da vsa taka spričala županov par dni pozneje brali v knjižici nadvojvode Ivana drugi strani da- Vstopnica ta „Sokolova" m m m a v (Viehpásse) niso ne piškavega oreha vredna, kajti župan čalvatorja, o kateri bralci ni živinozdravnik in ne more biti povsod pričujoč, našnjega lista kaj vec beró. da I^HHÍHHHHIHHÉÉHMIIHÉIMII MÉÉBI HM MfMÉHlHii ■■^■■fiHHHHM resnico na tanko zvedei; izučenih živino- nam je kazala v solnčnem svitu Rusijo in Avstrijo y ogledni ko v je v vseh obcinah treba y ki imajo dolž- temoti pa Nemčijo, poleg katere je nacrtan nemčurski nost, da sledijo po tem, kaj se kolje; ljudstvo pa nebi komet z napisom: „Slavjansko soin ce izhaja, smelo tako brezpametno biti, da misli, če se le okužena živina zakolje, predno crkne, pa potem ni strupa vec v živini ! ! nemčurski komet pa zahaj a." Koliko pozornost maškarada, pričale so v vseh na-se vleče „Sokolova* prostorijah čez in čez napolnjene dvorane, v katerih Dr. Costovo podobo, ki so jo dali nekateri smo med narodnim svetom videli tudi mnogo nenarod-njegovi prijatelji in častitelji slikati, je ravnokar vrlo nih gostov, ki so ta večer pozabili na Bizmarkovo pa- iepo izdelal naš umetnik gosp. Ivan Franke nici je na ogled razpostavljena. „Lipe Hrvatske" iz ) v čital- rolo. Težko bi bilo med obilimi lepimi maskami na- dosel list Ravnokar nam je Šteti najkrasnejše, in nobene pozabiti; vendar naj na- Zagreba > ki nosi na štejemo vsaj nekatere Turka in Turkinjo, 4 letne čase y čelu obraz našega dr. Coste s toplo pisanim životo- Angleža, več mask v jugoslovanskih nošnjab, zbor Hr- vaških pevcev, ciganke, postiljone, Magjarko itd. ; dobra pisom njegovim ki kaže , kako visoko so cenili tudi južni naši bratje boritelja našega za pravo slovansko, misel bila je tudi predstava popotnikov v severní Lepa Vam hvala za srčni ta spominek ! tečaj nik. Plesalna dvorana je bila okinčana z brš linom in pustnîmi êmblemi, med katerimi so pozornost na-se obraćali tudi verzi drugi s sploh pikantnim poprom potreseni ; skoval jih nekateri s politično soljo, iz ministerskih dnik ni pregrešil zoper postavo. Tak odgo u st ko ^g* w p^j-tavta* ^muui/UUU ^/U^/IUUi } OAU T MA J1U 0J Ó y XV dl JC ? COICLL je zn ni naš humoristični in satirični pesnik. Ni čuda isterski poslanec Vit uov , nu vcuuai ZiO VUUU kar je Vesteneck v Dobrničah poČel tedaj ker je bila tudi postrežba gostilničarja, kolikor cijo zarad veljavnosti vendar že vrabci po strehah r . Tudi je dobil na svojo interpela- 19 odgo ki Fr J / , ;---7---- r-----~ ~ -----— '---J 7------------J-v. W^yjvut , ILI j C „i.1. X'I» mogoče pri taki gnječi, dobra in skrbna, in je povsod Pressi" popolnoma po godu. Tako naj se odgovarja na vladal najlepši red, daje bilo vse do pozne noči židane „sitne" interpelacije! Vitezić in desno sredisče so potem volje; veselici, katera le „Slov. Narod" je poslal neko čmeriko ker ni mogla nič druzega ogristi tej je zahtevali, naj bi se temu odgo pela v prihodnji seji debata na t^owiw, i^ci iii mugia uuv; uruicga vgnobi, ju pciii v pnuuaiiji seji ueuaia, pa „noeraina" većina je zagrizla se v gostilničarj«, ki se je vendar ta večer s ta predlog zadusila. Tako se ravná z nami na Dunaji Î liberalna terpelacijo pri većina je Da Ogerski minister Bitto se postrežbo svojo prikupii sto in stoternim gostom. so nekateri starisi pripeljali tudi svojo mladino s pla- Dunaj ter podal cesarju de m i si j čano vstopnino maškare gledat, kdo jim bo to očital, proseč, da bi se na-nj tudi pri sestavljanj pripeljal na ki je sam tako norčav bil, da je gledal burke, katere nisterstva nikakor ne oziralo. Pa cesar demisij še sprejeti, predno mu je mogoče najti moža niso nikakor in nikjer nravnosti žalile! hotel ------- -J « » M VTM V* w w M v/ WW* VI w KJ A VJ vil y k/ JL VU UL 4X1 ti (O slovenskem glediŠči) bomo prihodnjič več bi sestavil drugo ministerstvo vsega ministerstva novega mini ki ; spregovorili, ker nam je do zdaj vedno prostora pri-manjkovalo. )) W. Ztg (t (.Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" v 35. listu pod lajmo dolg ima na posodo vzetí 25 milij pogoje, pod katerimi se )v za žeieznico. Le de- naslovom: „Dr. Costa und die letzten Trostungen der Pravda Ofenheim bo boj Religion" še v grobu ne pusti dr. Coste pri miru, kakor čana, vprašanja do porotnikov so že sestavlj krvoločna hijena, ki celó iz grobov pokopane razkopava. vedno vse čaka, kaj bo z Banhansom ta teden kon sna. Rado Ce je nesramni list že koga obirati moral, naj bi obiral zdravnika, da ni storil, kar bi bil o pravém spoznanji nemiren dan, minister G1 m 1 ^ m M 1 ^ ..«i! ^ ^ _ « 1 T n i Kn An Ani a a n n ^ ^ 1 i \ U «« ^ ^ ^ «« ^ 1 ^ ^ ^ Z Pustni torek je bil tudi v državnem zboru zeló bolezni njegove storiti moral. — „Laibacherica' „Tagespošto" vred strašno huduje nad tem, da je je z državnim zborom se s » Slo- skregal. Obravnavala seje eksekucijska post ktero je Glaser sam sostavil. Dr. Edelbacher je ministru venec" iz Duuaja prinesel novico, da so slovenski dijaki precej razumljivo povedal, da o potrebah Ijudst na ondašnjem vseučilišču izbrisali dr. Razlagaiz vrste toliko vé, kakor lisica o postu. Ministei častnihudov, v katero so ga prejšnji čas vpisali, prej vedel, da bo on in ministerstvo, ki je ze na ter hvalo poje „dem taktvollen Fuhrer" 7 k Co sto vi utegne velik vnliv doseći med Slovenci. po smrti Ai ■ celota", propadlo s to postavo I; Hm ■ ta „harmonična > malo brig za klep Lasserj je na to rekel, da se skupščine. Glaseri vladna „Laibacherica" še ne Čuti, da s svojo hvalo, postava se potem ni sprej ela, marveč odseku nazaj kakor nekdaj dr. Kluna, zdaj dr. Razlaga še bolj di- dala. Kaj pa bo následek tega razpora, o kterem usta« kreditira? ali ona res misli, da se bode zaupanje, ki ga voverni listi čisto molčé? Ministerstvo ne mara za je dr. Razlag pri narodu našem že davno pred smrtjo lib dr. Costovo zgubil, po smrti njegovi zopet oživilo? većino državnega zbora, ta pa ne za m nisterstvo, toraj bosta morala iti narazen. Ali kdo bo (Zakaj je g. France Spitaler mahoma moral za- šel, državnega zbora liberalna večina ali ministerstvo pustiti Gorico , kjer je učitelj na realki bil?) Na to ali pa nobeien, kajti Avstrijski parlamentarizem je ) vprasanje v „ škega Ňovicah" nam je od več krajev iz Gori- od nekdaj tak, da se ministri svojih stolov držij že kot Istre (Kopra) in iz Ljubljane došel enoglasni smola, liberalci pa Í3to tako oiwga y xoii u ^ivu^ia y iu iíí J Jw ^vwv» o odgovor, da zato, ker je javno po sprehajališčih im Nemcij 23 škofov epastih stolo tako nečedno se obnaša) da ko bi slikar Priapa racijo zoper okrožnico Bismarko razglasilo skupno dekla ka jvu ucucuuu oc vuuaoa.1, tac» ui, vy ^ i onam ^ 1 " " * ^J \j Í