List 49. ♦ rn v lecaj XLIX. i in I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr.. prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. po pošti Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 11. decembra 1891 Dolenjskega, 8. dec. 1891. Več ko 20 let se bojujemo mi Slovenci na ustavni podlagi, sklicevaje se na člen 19. državne osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah, za narodno ravnopravnost, ki je vsem narodnim plemenom naše državne # polovice tako razločno in slovesno zagotovljena ; ali do ob enem tudi nemški cesarji. In ko je bil L 1804 cesar Franc prisiljen odložiti nemško cesarsko krono, ter je razglasil Avstrijo za samostojno cesarstvo, naredila se je potem, ko je bil Napoleon J. premagan, tako imenovana nemška zveza, v kateri je imela spet Avstrija prvo be- sedo Še po pruskih zmagah 1. 1866 odločila se je sedaj » kakor nam kaže žalostna resnica, z neznatnim Avstrija popolnoma od Nemčije, ktera se je potem po uspehom. Nehote se moramo vprašati, kaj je vzrok, in kje je zadržek, da se nam naše narodne pravice vkljub vsemu našemu prizadevanju nikakor nočejo uresničiti. zmagah nad Francozi 1. 1870 oklicala zopet za cesarstvo, ali zdaj pod Hohenzollersko dinastijo. To je sicer zares bila korenita in bistvena prememba. Zdaj naša država z Nemčijo nima nobene državnopravne zveze več ; ona je Nekteri so včasih mislili, da omenjeni člen 19. ni od P°P°luoma neodvisna, popolnoma sama svoja popolen ter da potrebuje še posebnih zvršilnih določil Zdaj naši državniki lahko mislili samo predno stopi v popolno moč. Ali vsa dosedanja praksa bodisi vladna, bodisi državnega ali upravnega sodišča, do ske narode svoje avstrij ter skušali te zadovoliti. Ali vsa podoba je, da so misli naših višjih krogov še vedno v Nemčijo nazaj kazuj nasprotno; namreč, da je ta člen popolnoma brez obrn j in prav to utegne krivo biti, da se skuša Av vsake omejitve v moči, ter, da se je treba vsem javnim oblastvom po njem ravnati. Pa saj viiimo vsak čas, kako pridno se naši ministri sklicujejo na ta člen, kadar je treba pri nas na pr. v I/ubijani, ali v Kočevj si bodi, varovati narodne pravice kaki striji ali vsaj deželam » ki so bile v nekdanji nemški zvezi, ohraniti še na dalje kolikor mogoče nemško lice » in če že ne druzega » vsaj od zunaj nekaka nemška nemški ali manjši barva In kdo hotel dvomiti, da ka elj za Nemce > elj a tem mišlenji, skoraj ni dvombe, iskati glavn ravno tako za nas Slovence. Le ko uzrok, da se sme vkljub državni ustavi ponemčevanje se hotela kaka nadaljevati po čeških in slovenskih pokrajinah: to mi izjema narediti od pravila (člena 19), kakor je na pr. šlenj višjih krogov bi rekel j daj potem podporo na Scharschmidov predlog na korist nemškega državnega pogum vsem tistim Nemcem, ki delajo brez ozira jezika, morala bi biti zato posebna, z dvotretjinsko večino obstoječe postave, po Bismarkovem geslu, da je moč več sklenjena postava. » Sicer morebiti res dobro bilo > ko ko pravica, čez Čehe in Slovence nemški most do Adrij ee s posebno postavo določilo, kdaj in koliko sme Kako bi bilo drugače mogoče da na pr. nemški drugi deželni jezik biti učni predmet, da bi se enkrat v „Schulverein," začet in podpiran od Berolina, v toliki tem oziru samovolji nam nasprotnih oblastev postavila milosti bil pri naših ministrih in naših cesarskih namest- trdna meja. nikih, ali kako bi si upal drugač naš naučni minister Zakaj se torej to, kar se v narodnem oziru tako tako očitno po robu postaviti se ustavnim določbam, kiza- radovoljno priznava Nemcem, Lahom in tudi Poljakom, gotovljajo narodno ravnopravnost. V omenjenem mišlenji tako trdovratno krati nam Slovencem, ter Slovanom na vplivnih krogov nam bo torej iskati glavnega zadržka Moravském, Šlezkem in deloma tudi še na Češkem. Komaj nezvršene narodne ravnopravnosti; ne pa, kakor nekteri se bomo motili, ako odgovora na to iščemo v zgodovini mislijo, v neprimernem vedenji ali slabi taktiki naših avstrijske države. državnih poslancev. Ti naj počenjajo, kar hotê; naj de- Znano je, kako je bila Avstrija več stoletji z nem- lajo marljivo in ognjevito, kakor hote; dokler od zgora škim cesarstvom zvezana, ter so bili avstrijski vladarji ne zaveje ugodneji veter, imeli bodo v narodnih malo uspeha. Ali kako bi se dosegel nam ugoden nemamo povoda oporekati besedam njegovim. Rekli smo preobrat? Kako in 8 kterimi sredstvi se dalo pre Mo pa 9 meniti omenjeno mišljenje vplivnih višjih krogov? rebiti nam bodo v tem oziru najbolj pomagale prihodnje stih let, bode dobro vedel, da se je mladočeško gibaaje da je to le deloma resnično. Kdor je pazno zasledoval politiko poslednjih dvanaj- zgodovin8ke dogodbe neizprosna logika dejstev. Zgo začelo o onem času, ko je Taaffe najmanj se oziral aa dovina, kakor uči skušnja, ne stoji mirno in kamor levico in je celo jeden odličen član njegove vlade sa vzame mah, v tisto mer eprenehoma naprej gim Nemcem, kakor vemo, narodno zjedinjenje zdi «e gotovljal, da se ministerstvo hoče opirati na desnico, kakem še dovršeno. Tudi v naši državi prikazujejo se sem ter glo. pajdašenju z levico tedaj še govora biti ni »o-živem spominu je vsakemu, kako so tedaj napa- tja znamenja Germanije irredente, in vnanji Nemci bi dali levičarski listi Taaffejevo vlado. se že zdaj radi v naše notranje zadeve mešali več 9 ko Agitacij Mladočehi tudi neso pritvezo da je dobro. Nevarnosti, ki nastane iz tega teženja za neod- je vlada preveč nemško-liberalnega duha, temveč le s vi8n08t naše države, pa naši državniki ne bodo odpravili trditvijo, da Staročehi in vlada premalo storé za uresni- 8 tem, da Nemce v eno mer le boškajo ampak čenje s tem da se vzbude temu teženju nasprotne moči, ki se bodo hotele in mogle odločno mu upirati. Djanski dogodki, tega se ne smemo nadjati, odpro s časoma tudi našim državnem pravu godovinskega prava Je 80 naravno prej ^ . ^^ ^t^ročehisio-po skozi celih dvajset let narodu govorili o češkem Ko so iz državnikom oči, kolike vrednosti da so na severu Čehi > političnih vzrokov v tem oziru v državnem zboru bolj molčeči postali, je pa seveda na jugu Slovenci in Hrvati za samostojni neodvisni ob- narod, ki ni toliko politično izobražen, da bi bil mogel stánek Avstrije proti nemški in laški irredenti, ter da prav presojati postopanje svojih poslancev, bil malo ne-je njih raznarodovanje naravnost greh proti državi in voljen. Ko so 1879. leta bili levičarji zgubili večino, so naši slavni dinastiji, da se pa to čim preje zgodi, naj na Češkem da sedaj seje približalo uresničenje skušajo pripomoči naši politiki 8 previdnim, zmernim, češkega državnega prava in se premišljenim ravnanjem. Dosedanja vsikdar neomahljiva zvestoba slovenskega naroda do države in dinastije jim otvoril državni zbor. je trdno stojalo. In zraven je zaznaš neprecenljive vred- neso hotele j s katerim pozneje te nade uresničiti so pa začeli ljudje dolžiti Staročehe in no8ti zveza z nemškimi konservativci. w V* Ti zdaj odločno vlada, da so temu krivi. i ukaj ne bodemo ugibali * priznavajo no8ti avstrijsko načelo narodne ravnoprav 9 oni so zvesti Avstrijci in je Taaffe prijazen češkemu državnemu pravu. Dovolj dobri katoli- jasno smo že razglasili, da bi vlada tega prava tudi pri nadvlade. * ''«v - ' 4 vlada, ter nasprotniki protestantovske 9 prusko nemške najboljši volji ne bila mogla izvesti. Tega pa tudi do jih mora poštevati vsaka prava avstrijska sedaj nam ni nikdo opovrgel. so oni najbolj sposobni vplivati na višje Vlada je izvedla, da se na Češkem začenja neko v kroge v nam ugodnem pomenu. Gotovo te važne okoliščine gibanje, ki ji utegne biti nevarno, ker pojavljočih se želj naši mlajši politiki ne bodo prezirali. Da bodo pa tudi ne bode mogla izpolniti. Prizadevala se je po svoji moči naši češki bratje, kteri so, če ravno mnogo bolj utrjeni, ovirati to gibanje. Pri tem se je pa poslužila večkrat v enakem političnem položaju, hodili z nami isto pot » jako nepripravnih sredstev in dosegla baš nasprotne smemo se nadjati in skorej ni dvombe Zraven pa sami vspehe. Sedanja vlada ima tisto slabo stran, ki se opaža ne smemo nikdar nehati z vso odločnostjo tirjati, da se pri mnogih vladah, da preveč zaupa v policijske ustava 8polnuje tudi nam Slovencem, kakor Nemcem, redbe. Konfiskovali so se listi in razpuščali shodi. na- Po Lahom in drugim. Sedanji politični položaj in Slovenci. VII. tem je pa še Gautsch prišel z nesrečnim svojim disloka-cijskim ukazom. Kaj se je s tem ukazom nameravalo, še danes ni prav jasno. Samo levičarjem na ljubo se ni izdal, ker tedaj še vlada ni imela nobenih posebnih zvez z vičarji. Morda je Gautsch mislil, 8 tem Čehom dati razumeti, da ne smejo preveč zahtevati, ali dosegel je baš Danes smo mislili govoriti o tem, kako bi se dala sestaviti nova večina in kakšen naj bi bil njen program. nasprotno. Ta ukaz je bil voda na mladočeški mlin Ko tega ukaza ne bilo, Mladočehi morda ne bili Da tega še ne storimo, temu je dal povod članek v prišli do take moči ali vsaj taKo hitro ne. V toliko je trdi- a • „Slovenskega Naroda" opravičena, ali zaradi tega Slovenskem Narodu" z naslovom „Prah v oči. nam potrebno par besed odgovoriti na ta članek. Zdi se Clan- tev , pa še nikakor ni ovržena naša trditev, da so Mladočehi karja je posebno zbodlo, da smo mi pisali, da so Mla- zakrivili dočehi zakrivali sedanji položaj in trdi, „da so prav za- radi tega tako moč zadobili Mladočehi, ker se je grof večino. neugodni položaj razrušili Pomenljivo je pa, da se je „Slovenski Narod" Taaffe predeč približal nemški levici, a ne narobe. u To po- nas osmešil pred svojimi čita-ušesicami je navedel besede: „Mladočehi krivi služil celo zvijače, da telji. je pač deloma resnično, pa le deloma. To je izrekel tudi v državnem zboru veljaven slovenski poslanec in mi pač so tvoje sedanje bede, oni prouzročili so napad naučnega 389 • I * i * v * . • • i* rainistra na nas, oni krivi so sploh, da se avstrijskim manj tacih i ki molčali. Kdor je čital naš članek, je Slovanom ne potresa še z rožicami pot do jednakoprav vedel da mi nismo govorili o naših sedanjih po nosti ! Da sedeli v parlamentu še Staročehi, nikdar slancih, temveč o vseh, ki smo jih od začetka ustavne Pa če „Narodov" člankar se po M se grof Taaffe ne bil približal levici i© Gautsch bi se dobe na Dunaju imeli. • . nikdar ne bil drznil, tudi le z besedico žaliti naroda sloven- trudi in prešteje mej sedanjimi mladočeškimi in slo skega a y 8 katerimi •• s . i«» « se mi bili obračali do našega na- venskimi poslanci one, ki so že govorili i iu one, ki 80 Toda. Kdor ni čital našega članka, bi pač mislil, da to — doslovno stoji v našem listu. Da pa Gautsch malo lepše z nami postopal, ko bi še bila stara večina, wiiii^ m i, 11 —n^^. _ ismk* am______iMťtwfftefcaiiiiMÉtfBMaii n i -mtf*ÉňřiHn niiffiîn ■landđlfffftlMflft •■ i i li ' i "HW^^ggglWIr- že iz tega jasno, ker bi vlada bila bolj neodvisna od je pa «L 1 molčali, pa se bode preveril, da je mej Slovenci relativno več govornikov. To je faktum, ki se ne da opore-kati. • - r • člankar v „Slov. Narodu" ni ovrgel. vičarjev, tega tudi Da bi pa pot do ravnopravnosti nam bila z rožicami po-suta, ko bi bili še Staročehi sedeli v parlamentu, tega mi n kdar trdili nismo, ne s temi, ne s podobnimi bese- dami. Posebno lepo pa vender ni nam baj tacega spod- Ljudske šole. ' *J 1 . « ' .. .i • «*'■• Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru tikati Da pa Taaffe se ne bil tako oziral na levico, (Dalje.) Nič boljše niso šolske razmere na Koroškem ka kakor se sedaj, ko bi še bila stara večina, je gotovo > kakor amen v očenašu D&Jn bili bas t Slovanstva, kakor i ker jít ne bil potreboval. pazni A i mm m » Narod a trdi , o tem bi se dalo dvo-na Moravském in Šleziii se i toje factum, ki se opore- le potem » so Staročeni potujoč od ob čine do občine jih probudili, so se jeli Mladočehi zanimati zanje > pa i snem in v Šleziji malo z namenom, da bi tudi na Morav-zasejali seme razpora. Mnenja pogostem menjavajo. Kako so zaničljivo o svojem času govorili o češkem državnem pravu, kako se pa sedaj, ko služi v njih namene, poganjajo za to pravo. Pri tem pa mo-ramo opomniti, da govoreč o Mladočehih, mi tu le mislimo kričače, à la Vašaty, ne pa mnogih časti vrednih ' j Iji « *J j H« ; v. mož, ki tudi sede v mladočeškem klubu, pa ne odobravajo postopanja radikalnih tovarišev svojih. velikim veseljem je pa člankar pobral malo terib se je že večkrat govorilo v tej visoki zbornici. Ker koroški Slovenci, dasi štejejo skoro tretjino prebivalstva, nemajo zaradi čudnega volilnega reda nobenega zastopnika v tej zbornici (Čujte ! Čujte !), ne ostaja nam dru- zega, nego da se mi oglasimo zanje v tej visoki zbornici in naznanimo zbornici njih klic za pomoč. Že pred dvema letoma sem v tej visoki zbornici razložil žalostne šolske razmere na Koroškem. Tedaj sem obširno dokazoval, da je za Koroško veljavni učni načrt pravo zasmehovanje šolskih zakonov in šolskega reda. Povedal sem tedaj da še na tako imenovanih utrakvi stičnih ljudskih šolah, ki so določene jedino za sloven k ske otroke, slovenski materni jezik niti učni predmet ni (Čujte na desnici.) Visoki učni upravi se je zdelo po ne- trebno z ukazom z dne 5. julija 1890, štev. 13113, naročiti deželnemu šolskemu svetu, da za tamošnje ljudske šole sestavi nov učni načrt. Visoka učna uprava bi morala, ko so jo poučile skušnje po prejšnjem učnem redu y doslednost y se je n Novicam" pripetila. V jedni številki deželnemu šolskemu svetu naročiti y da pri sestavi no so se malo nepovoljno izrekle o poljski politiki, v drugi vega učnega reda drži strogo zakonitih predpisov. To pa pišejo za Poljake. Kaj tacega ni nič čudnega, kajti ni zgodilo, kajti sicer deželno šolsko oblastvo ne bilo "članke za „Novice" piše več mož y da pa vsi nimajo jednake sodbe je povse naravno. Vse drugačne nedosled iznenadilo čuden. sveta z učnim načrtom y ki ni dosti manj n08ti bi se našle baš v predalih „Narodovih", ko Jih kakor je bil prejšnji. ukazu, s katerim se je bil razposlal učni načrt kdo hotel iskati. S'cer pa nedoslednost ni tako velika, z dne 26. septembra 1890, št. 1613, se pravi (čita): kakor bi si kdo mislil, ki je čital samo „Narodov" čla- „V prvem in drugem šolskem letu imajo se otroci nek. Mi nismo nikjer trdili, da je poljska politika po- s pomočjo abecednika od Karola Prescherne (kateri abe- vsem vzorna y ali da so Pollake in to obsojamo še danes cem prijazne večine tjrez Poljakov ia nemških konserva- slovenščina t vseh oddelkih po tri ure na teden in se cednik stopi namesto nemškega) sprva uvesti v slovenski Mi si namreč Sloven- potem pa v nemški jezik. Od tretjega leta učiti se mora mm & & tivcev še misliti ne moremo in je zatorej umestno in mora na višji stopinji v teh učnih urah poleg čitanja, neobhodno potrebno, da Poljake obdržimo na svoji strani, slovnice, pravopisa, tudi ponavljati to, kar so se naučili vedo za kako v nemškem učnem jeziku, zlasti iz računstva in zemlj Če morda gospodje v Gospodskih ulicah drugo mogočo, Slovanom prijazno večino, jih uljudno pisa, da se doseže učni smoter teh šol kot dvojezičnih prosimo, da jo nam povedo, bodemo jim iz srca hvaležni, zavodov. Te za slovenščino določene ure morajo biti na Če pa tega ne store, je pa vse njih pisarjanje in modro- koncu dopoldnevnega pouka, da morejo odditi oni otroci, vanje le pesek v oči. ki se po želji starišev ne udeležujejo slovenskega pouka Jako neprijetno ie pa zbodlo „Narod" to, da smo ne da bi kaj motili pouk. Da se na poldnevnih šolah n< y konstatovali, da smo Slovenci na Duna u imeli razmerno preoblože otroci s tedenskimi učnimi urami, je potrebno, veliko dobrih govornikov in tudi v razmeri z Mladočehi da vsi otroci (tretje do osme letne stopinje) nižje in * 390 višje skupine skupno dobivajo slovenski pouk v poslednjih venščini. (Klici na desnici: Žalostne razmere! To ni dopoldanskih urah. u Pouk v slovenskem maternem jeziku je torej pred pisan za tako imenovane utrakvistične šole ne pa » svoboda !) Čuditi se ni, gospoda moja, da je na Koroškem tako malo učiteljev, ki znajo slovenski. Učiteljišče v Ce-jih je lovcu je tako vrejeno, da slovenščina še učni predmet one šole, v katere tudi hodijo slovenski otroci koroško deželno šolsko oblastvo uvrstilo mej tako ime- ni. (Klici na desnici: Škandal!) Učitelje, ki se kaj za- novane nemške šole (Čujte! na desnici.), dasi je večina nimajo za slovenščino, preganjajo na vse načine nemško otrok v njih slovenska. (Čujte! na desnici.) prebivalstvo in pa učua oblastva (Cujte ! Čujte ! na Pa tudi na utrakvističnih šolah ni pouk v sloven- desnici.) ; učiteljem, ki so pa nasprotniki slovenščine, je ščini predpisan brez izjeme, temveč le za prvo in drugo vse dovoljeno, tudi največji moralni izgredi. (Živahno leto, pri čemer se morajo otroci učiti toliko nemščine, ugovarjanje na levici. — To ni dostojno!), vse se jim da morejo v tretjem letu slediti nemškemu pouku, kajti spregleda. od tretjega leta so slovenščini odločene le tri ure, dočim (Čujte ! na Ravno v poslednjem času pripetil se je tak slučaj, katerega pa zaradi pikantne vsebine ne morem tu javno v zbornici omeniti, a ga bodem zaupno povedal ministru, je določenih za nemški jezik dvanajst ur. desnici.) In te bore tri ure morajo biti brez izjeme, kakor da bode vedel, kako nadzorovalni organi na Koroškem ste že slišali, na koncu dopoldanskega pouka, ko so izvršujejo svoje dolžnosti. otroci že utrujeni in ne morejo slediti pouku. Potem je Da ne bode kdo napačno mislil, moram povedati, še določba, da na šolah s poldnevnim poukom in na več- da se slučaj ne tiče kakega slovenskega klerikalca, ki razrednih šolah, če je morda na njej le eden učitelj vešč bi morda iz narodnega in verskega fanatizma objavil slovenščine, morajo se vsi otroci v edni in isti uri učiti vso stvar, temveč nemškega protestanta, ki pa dobro ve, slovenščine (čujte na desnici.), če tudi so različui po duševnem razvoju in po svojem napredku in imajo tudi različne knjige. (Čujte na desnici.) Kak uspeh je pričakovati od tacega pouka, vedo isti, ki so kedaj bavili se s poučevanjem. (Poslanec dr. Trojan : Ponemčevanje !) temu pa še to pride, da tak pouk ni obligaten, temveč zavisi od svojevolno8ti starišev, in da bode učitelj, ker se mu s tem učenjem naklada breme, pri otrocih in sta- kake lastnosti mora imeti izobraževatelj in odgojitelj mladine, če mu naj zaupajo roditelji svoje otroke (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Domače dežele. riših agitoval, kolikor bode mogel, da naredi ta pouk iluzoričen (Čujte Cujte na desnici.) t Poslanska zbornica. nazuani predsednik smrt Nj. c seji dne decembra kr. visokosti nad Neko dragoceno priznanje je pa vender v naredbe- vojvoda Henrika in njegove soproge baronice Waideck in nem ukazu deželnega šolskega oblastva koroškega si izprosi dovoljenja, da sme Nj. Veličanstvu, presvitlemu njem se uradno priznava, kar se je dosedaj rado tajilo, cesarju izraziti v imenu zbornice najglobokeje sočutj da so na Koroškem na šolah, namenjenih slovenskim Potem finančni minister odgo na več interpelacij otrokom, v katere tudi hodijo v resnici slovenski otroci, in zatem prične se razprava v trgovinskem ministerstvu učitelji, kateri niso vešči maternega jezika otrok. (Čujte! Dr. Halhvich pozivlje vlado, da dovoli kredit 75.000 gld Čujte na desnici.) Slovenci na Koroškem, če tudi jih je v namen da se zamorejo mali obrtniki vdeležiti svetovne nad 100.000 (Poslanec Povše : 130.000 !), imajo jedno razstave v Cikagu. Poslanec Burgstaller povdarj zopet slovensko ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom in potrebo zveze Trsta z notranjimi deželami 8 še kako sicer pri Jezeru, vse druge šole namenjene za slovenske drugo železnico in upa, da se bo telefonska zveza mej otroke so tako imenovane utrakvistične šole. katerih je Dunajem in Trstom že prihodnje leto napravila. 92 Na teh 92 utrakvističnih šolah je 159 učitelj od katerih jih 39 zna dobro slovenski, 71 jih za silo Posl. Bárnreiter govori o vladni predlogi, ki se tiče prave mirovnih sodišč ter pravi, da bi bilo najbolj pa- lomi slovenščino, 42 jih ne zna prav nič slovenski, o metno, ako se napravijo delavske uradnij ker tako ostalih pa ne vem, v katero vrsto naj jih štejem (Čujte ! na desnici. Poslanec dr. Trojan : To je grozo- VÍt08t.) Slovenski otroci hodijo pa še v 19 druzih šol, ka- mogoče stališče mej delavci in delodajalci zboljšati to govori knez Lichtenstein, se odločno poteguje za malega obrtnika, pozi vlpdo in v^e ljudske zastop nike da deluj na to, da se napravi ravnotežje mej tere je deželni šolski svet koroški uvrstil mej nemške malimi obrtniki in velikimi industrijalci ter priporoča šole, če tudi je na štirih, kolikor mi je znano iz izkazov vsem 5 niso v 33 40°/ O i na drugih pa 58 97 °/ o slovenskih otrok. nerazvezljivi zvezi s premakljivim kapi- da delajo za socijalno preustrojo. Zadnje te be- (Čujte ! Čuite ! na desnici.) Na teh šolah je 45 učiteljev, od katerih jih talom, sede razburile so pa jako levičarje, kajti razumeli tako. kakor da bi bil Lichteustei jih mislil da so odvisni zna slovenski jezik, 22 pa le nemški (Čujte! Čujte! na od velikega kapitala in posl. Pichler je mej veiikim ne desnici.), dočim se drugi le za silo znajo izraziti v slo- mirom strastno prijemal Lichtensteina. Nato poprime za 391 [ besedo trgovinski minister Bacquehem, razpravlja vse zadeve, katere so poslanci sprožili, upa vsled prizade- r» vanja različnih korporacij na boljšo bodočnost malih obrtnikov, govori o razstavi v Čikagu in naznani, da je vlada pripravljena dati 10.000 gld. za napravo strojev ža male obrtnike. Nato govori še posl. Rizzi o istrskih pristaniških razmerah, Kozlowski o razstavi v Čikagu, Wohanka o napravi trgovinskega muzeja v Pragi. . • , '. . I 7 J * ,*. -i i' V seji dne 2. decern, stavil je poslanec Herold nujni predlog, da se c. kr. državnim uradnikom z ozirom na sedanjo veliko draginjo dovoli draginjska doklada. Isto zahteva tudi posl. Jaworsky in tovarši. Zadeva izroči se proračunskemu odseku. Posl. grof dr. Kovnic govoril je o obrtnih nadzornikih in jih grajal, na kar se je pa trgovinski minister oglasil in se za nje potegnil. V tej seji izročil je tudi istirski poslanec Spinčič resolucijo, ki priporoča uravnavo luke na otoku Krk. V seji dne o. decembra govoril je zastopnik Plzen-skega mesta posl. Schwarz o merosodstvu in zahteval nekaj prememb v tem oziru. Zatem je bilo besedovanje mej poslanci Lichtenstein, Exner in Pichler, še zaradi a« « besedi, ko jih je rabil knez Lichtenstein v seji dne 1. dec. in sledila je cela vrsta popravkov. Posl. dr. Hallwich je i*i \ • » • proti predlogu Wohanke, ki gre na to, da bi se trgovski muzej napravil v Pragi in svojo jezo znosi nad na-rodom češkim, ki ne trpi (?) svojega sodeželana Nemca poleg sebe. Potem prične se posvetovanje fo poštnih in » telegrafskih zadevah. Poročevalec Russ naznanja, kakor smo že poročal*, da postanete mej drugimi z letom 1892. tudi pošti v Novem mestu in Kranji erarični. Poslanec Schle8inger je za zboljšanje plače poštnih uradnikov in posebno povdarja slabo stanje nižjih poštnih uradnikov. Trgovinski minister Bacquehem pravi, da se je o tej zadevi že veliko storilo in se še bo ter naznanja, da se leta 1892. namerava napraviti telefonska zveza z Dunajem in Trstom ter z Dunajem in Prago. Poslanec Adamek toži o neravnopravnosti pri poštnih uradnijah na Češkem in zahteva odločno jezikovno ravnopravnost ter izreka tudi grajo, da so marke le nemške iu se tako nemščina vsiljuje za državni jezik. Posl. baron Dipauli h j- • * je za stalno nameščenje pomožnih uradnikov pri poštnih hranilnicah. V seji dne 4. decembra govoril je Hoffmann za zboljšanje stanja poštnih uradnikov in stalno nameščenje poštnih in telegrafskih manipulantinj, Goriški posl. dr. Gregorčič je pa prav izborno opisoval primorske poš ne razmere glede ravnopravnosti in tožil o brezobzirnosti laški, vsled katere se slovenski adresovana pisma niti ali vsaj v pravem času ne dostavljajo ter je zahteval slovenskih tiskovin, prodajo istih po vseh trafikah ter zmožnost slovenščine pri poštnih uradnikih. Tudi je po-slanec govoril za zboljšanje plač poštnih in telegrafskih uradnikov. Posl. Russ je tudi za zboljšanje plač pismo-noscev in polemizuje s posl. Adamekom, ki je v poštne zadeve vpletei tudi narodno vprašanje. A posl. Adamek ga zavrne. Nato prične se razprava o železnicah. Posl. Kaftan poroča o načrtu zakona za železnico iz Strakonic v Winterberg. V seji dne 5. decembra se razprava o železnicah nadaljuje in posl. dr. Kaizl sprožil je vprašanje o decentralizaciji državnih železnic, katero je posl. Kaftan v svojem govoru tudi zagovarjal. Ko potem različni poslanci govore še o svojih krajevnih razmerah glede železnic, se obravnava o proračunu trgovinskega ministerstva konča. V seji dne 7. decembra odgovarjata najprej mini- sterski predsednik in poljedelski minister na interpelacije in na to prične se posvetovanje o poljedelskem ministerstvu. Posl. Marchet priporoča, da se prispevek 36.000 gld., za ugonobljenje trtne uši, zviša na 42.000 gld. Posl. Dvořák poteguje se za boljšo gojitev živinoreje in za uravnavanje rek. Posl. Hagenhofer toži, da je kmetski stan vedno bolj zadolžen in navaja kot vzrok preveliki davek. Posl. Richter govori o trtni uši ter pozivlje vlado, da dovoli še 60 000 gld. za ugonobljenje trtne uši in priporoča, da bi vlada zastonj dajala trte. Ko je potem še poslanec Morre tožil o pomanjkanju živinozdravnikov in opisoval kmetsko stanje na Štajarskem, oglasil se je naš poslanec Povše ter je priporočal, da se nekateri hudourniki na Gorenjskem uravnajo in se že vender en-krat z osuševanjem ljubljanskega barja resno delo prične. Dalje je govornik tožil, da gozdarski organi na Kranjskem slovenščine niso zmožni, potegoval se je za pridno gojitev živinoreje ter izrekel željo, da poljedelsko ministerstvo pri gozdarstvu tudi na Kranjskem posebno pozornost obrača na gospodarske razmere. Po mnogih in-terpelacijah in predloženih resolucijah »e potem seja sklene in zvečer nadaljuje. Seja se prične ob ,/a8. uri zvečer, vsi prostori za poslušalce so napolnjeni, in videti je veliko zanimanje mej poslanci in poslušalci. Minister Bacquehem poprime besedo in naznani, da so se trgovinske pogodbe mej Nemčijo, Italijo in Belgijo za 12 let sklenile. Nato nadaljuje se posvetovanje o poljedelskem ministerstvu. Posl. vitez Czecz govori o galiških kmetskih zadevah, posl. Formánek je pa za uravnavo Labe. Na vrsto pride več interpelacij in mej drugimi tudi posl. Laginja in to-varišev do ministerskega predsednika zaradi občinskih volitev v Višnjanu ter posl. Gregorčiča in tovarišev zaradi nepotrjenja pravil telovadnega društva „Sokol" v Prvačini. Delegaciji sta svoje delo završile in vse časopisje se jako povoljuo izraža v koristnih in prevažnih sklopih, kateri so se storili v povzdigo in pospeševanje interesov cele Av8tro-Ogr8ke. Te dni podpisale so se na Dunaji, oziroma v Rimu, trgovske pogodbe Avstro-Ogrske države z Nemčijo, Belgijo in Italijo. Nižje avstrijski deželni zbor imel je prvo letošnjo sejo v sredo dne 9. t. m. » 392 Štajarski deželni zbor se snide dne 29. t. m. da dovoli začasni proračun. C08ki zdravnik Moreau lovanj Arabskem, in videti je, da de ostaj vedno isto, naj se jemlje hašiš v kateri Vnanje države. koli obliki. Ako užije človek samo malo hašiša, tako) začuti, da se je po nekoliko razbistril in razveselil, Na Ruskem sešel da se rad smijal. Če vzeme malo več, ali s prvega mu je je pod predsedstvom velikega prav tako, kakor da je malo vzel, pa kmalu ae pojavi kneza prestolonaslednika odbor, katerega namen je onim ki zarad slabe letine lakoto trpe, pomagati v strašni be- K — ® i \ k di. Tudi napravi vlada v pomoč stradajočim dobrodelno loterijo, ki bo obsezala 1,200.000 sreček in dobitkov za 6,000.000 rublje v. Poroča se, da se je rimska stolica z Rusijo v imenovanju rimsko - katoliškega metropolita za vse rimskokatoliške cerkve v Rusiji sporazumela in da bo metropolitom imenovan škof Kozlowski. Švici sklenil je přetečeno poletje zavezni svet, da se kupi centralna železnica in zavezna skupščina to tudi potrdila, a pretočene dni se je ta sklep pri ljudskem glasovanji zavrgel z veliko večino. Brazilijanski cesar Dom Pedro II., ki je kakor neizmerno prijeten občutek, ki se polasti duše. Človeku se vidi, kakor da se mu je vsaka misel v «olnci okopala in v vsakem gibljaji telesa kakor da je izvor blaženstva in sreče. Moreau je sam jemal hašiš, da mu delovanje prouči, a videti je, da se tega užitka ni mogel pozneje otresti. „Hašiš," veli Moreau, napravlja človeku pravo no. in popolno blaženstvo, in to duševno, a ne morda poltin to ni tako uživanje, kakeršno ima sladkosnedec ali gladnik, kedar glad tolaži, ali poželivec, kedar strasti zadovoljuje, temveč je podobno onemu, ki je občuti človek, kedar sliši veselo vest ali kedar stiskač svoje premoženje prešteva, ki ga močno razveseljuje, ali igralec Ker je znano moral zapustiti svoj prestol, je dne 5. decembra hašišem. umrl v Parizu. Umrli bil je bližnji sorodnik naše pre- dobiva. V tej hvali je gotovo malo pretiranosti, bržkone hotel ž njo Moreau opravičiti svojo strast za prvem početku je delovanje hašiša tako neznatno svitle cesarske hiše, vnuk cesarja Franc* I. Na njegovo da je človek more s svojo voljo nadvladati, f željo pokopali ga bodo v Lizboni. izgubi volja vsako moč, in misli mu lete kakor no pozneje broci Na Kitajskem napali so ustaši kristjane, jih 300 brez jader in kimila. „Najneznatnejša stvarca in vsas do 500 pomorili. Cerkve so oropali in požgali. Na pomoč došli vojaki so ustaše prijeli in jih premagali. gibljej napravi s čudovito brzino nove misli in popol noma jasne. Kedar kdo želi, da se naužije vseh »lasti T ki mu jih hašiš podati more, takrat odpravi iz svoje bli Poučne stvari. žine vsaKo stvarco, katera ga mogla na tožno misel Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jar osla t. (Dalje.) Pripravljanje hašiša; njegovo delovanje Kako napeljati, da mu veselje bode čisto. Okoli sebe pusti samo ono, kar mu hoče domišljijo razigrati in dušo s srečo napolniti. Bogati Arabec se omamlja v svojem raz-košnem haremu, kjer ga razveseljuje pesem in glasba, ples in žuborenje vodometa, in on misli, da se je preselil v raj, ki ga je prerok svojim vernikom obljubil." Kedar je človek s hašišem omamljen, takrat ne deluje konopná smola churrus, proučili so zrá več računati ne s časom ne s prostorom. Ure se mu zde kot leta, a naposled več no zna, kaj je čas, ker se mu prešlost in sedanjost v jedno zlije. Neki večer je da dosta točno angleški zdravniki v Indiji,. Oni trdijo male množine smole pomagajo prebavi in prijetno veseljujejo človeka, a neizmerno uživanje privede do šel Moreau po ozki raz ulici > kar ga nenadoma premaga neumnosti. Jednemu Hindostancu, ki je trpel za boljo v hašiš, ki ga je bil malo preje užil. Ko je samo nekoli kosteh, dal je zdravnik zaradi poskusa 1 gran smole, kokrat se prestopil, zdelo se mu je, kakor da ie dve tri Dve uri pozneje se je razvezal bolniku nenavadno jezik, ure na potu, a ulica se mu je zdela, kakor da nima ne pa je začel govoriti in pevati j hrane zahtevati in pripo- konca ne kraja. vedati, kako je sedaj popolnoma zdrav. Čez kaj časa je Delovanje hašiša ni vedno enako; ravna se po te- bolnik zaspal in kmalu je ležal kot mrtev. Dihal pa je lesni naravi pojedinca, a tudi na vsako pleme ne deluje še vedno pravilno, in srce mu je tudi redno bilo, ali enako. Vzhodne narode izbuja hašiš vrlo prijetno, draži telo mu je bilo kakor brez življenja. Če so mu vzdignili jih na smeh in pevanje, plesanje in druge take reči. So roko, ostala bi bila trda, da ni omahnila. Posadili so ga, lju ije, katere hašiš razdražuje do běsnila, in so za vsaka iztegnili mu roki in nogi, in telo je v vsakem položaji zločinstvo pripravni. Mnogih grozovitosti in okrutnosti, ki ostalo nepremično, kakor da je od voska. V tem mrtvilu so jih storili vzohdni vladarji, dosta potov je hašiš bil je ostal bolnik dalje časa, in ko se je zopet zavedal, kriv. Ali na vzhodu so tudi ljudje, na katere hašiš vsaj v bilo mu je, kakor da smole ni pokusil. Podobne poskuse navadni množini gotovo nič ne deluje, ali kar je jednemu so napravljali tudi na živalih, in vselej so se pokazale iste posledice. malo, to bi dvajset drugih popolnoma omamilo. Kar se tiče delovanja hašiša na Evropce, imamo zelo malo iz-Delovanje pripravljenega hašiša je proučaval iran- kušenj, no vender je videti, da on na nje dosta slabeje 393 deluje, nego na vzhodne narode. Indiji je jeden gran Avskultant g. Ivan Pogačnik imenovan je avskultan velik obrok, na Angleškem pa niso z 10 grani nobenega tom za Kranjsko in avskultant g. Jožef Kotnik imeno učinka imeli. Je primerov, kjer se je pokazalo, da hašiš van je avskultantom za Koroško. zelo neugodno na človeka deluje. De Sauley se je hotel enovanja. Okr. glavar Dr. Reinhold pl. Riiling nekega večera v Jeruzalemu razveseliti, in je vzel hašiša, pri namestništvu v Trstu je imenovan svetovalcem pri ali se je strašno pokesal. „Poskušali smo, da dolgi čas deželni vladi Kranjski, vladni tajnik Oton pl. Vesteneck v omami prijetno prebijemo," omenja nam, „a poskus vitez Fránzl pa okrajnim glavarjem za Novo-Mesto. nam je tako zelo na slabo udaril, da gotovo ne bodemo Novomeški okr. glavar Friderik vitez Schwarz premeščen nikdar več po hašišu segli. Hašiš je gaden strup, ki ga je v Pazin (Istrija.) — Vodja šole za lesno obrt v Ko- ná vzhodu samo izmet človeštva pije in kadi, in bilo je čevji Jož. Knabl, imenovan je stalnim učiteljem na neumno, da smo se predrznili v veči množini ga vzeti. c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani, Mislili smo, da bodemo večer veselo prebili » ali malo Merosoduikom pri Ljubljanskem merosodnem da nismo svoje neopreznosti z glavo plačali. Jaz sem uradu je imenovan gosp. Fran Leveč, ključavničarski vzel mnogo več hašiša nego drugovi moji t pa sem čez mojster v Ljubljani. 24 ur v nezavesti ležal. Ko sem se naposled prebudil zdelo se mi je, da sem kakor zlomljen." » t. Delo v prisilni delavnici. „Slovenec" je v 275. št. na prvem mestu objavil spomenico Delovanje to ni nič podobno onemu, katero nam je konservativnega obrtnega društva, v kateri se prosi, Moreau popisal, a vender moramo verovati, da vzhodni visoki deželni odbor ukrene: Da se takoj ustavi vsa narodi nahajajo v hašišu neko uživanje. Priznati moramo, rokodelska obrtnija v prisilni delavnici, ki škoduje ljub-da je naše znanje v tem še zelo slabo, kakor tudi slabo ljanskim obrtnikom, in 2. „Naj se v prihodnje jedino znamo za kemijski sestav onih sokov, ki jih konoplja osebe, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem » stvarja. Do sedaj so preiskali znanstveno samo izhlapno vsprejemajo v deželno prisilno delavnico." Če niso olje j katero se 8 konoplje dobiva, no ne zna se, ali je Pred tema točkama navedena fakta iz piškavega lesa, to tega olja tudi kaj v konopni smoli. Same smole, od katere ni moja stvar preiskovati, povedal bode deželni zbor, «e hašiš napravlja, ni do sedaj še nobeden znanstveno kaj resnica m pravica. da ima radikalno preÍ8kal. Mi ne znamo, ali je ona jednostavno telo, ali opisano „žalostno obupao in neznosno u kakor opij sestavljena od raznih teles. Po delovanji se svoje vire vse drugod, kakor v delavnici. Posebno ° 7 vidi, da je znatna razlika mej opijem in hašišem. Hašiš čudno je pa, da nekateri odobravajo ta sklep, ki je na ne zmanjšuje teka, temveč ga povečava. On kakor da ravnost nasproten katoliškim in posebno kranjskim in- né napravlja živčne napetosti, katera za opijem prihaja, teresom. Vprašam le: „Kako naj omenjeni zavod doseza in ne uspavlja tako, kakor opij. In kar je najglavuejše, 8V°j lepi katoliški smoter, namreč poboljšavati lenuharske videti je, kakor da hašiš ne ubija človeka tako kakor delavce, ako se jim prepove delati? Ali naj se krojač t opij. Ne koristi menda tudi hašiš niš, no on je dražilo čevljar itd., ki pridejo v zavod 9 še v njem za trdno tolikim miljonom, kateri ga ne bi tako lahko pustili jim bi tudi nekoliko zdravje krhal. 9 če odvadijo svojega rokodelstva in se tako pomnožuje število nadležnih postopačev, ki ne znajo prijeti za nobeno delo ? Ali ni bolj prav 9 če pridejo iz zavoda taki kot Razne reči. Presvitla cesarica Elizabeta, ki je bivala dlje časa v Egiptu in se zadnje dni mudila tudi v Miramaru, pridni delavci ?" Pridnosti se pa nihče ne nauči s samo zaprtijo, ampak s primernim delom. To je nameraval blagi ljubljanski kanonik, ki, je ta zavod osnoval, kateri lepo izpolnuje namen ustanovnikov. Proti sklepu, da bi 8e vwnrisilno.-delavnico ne smelo dežel 9 se pa morala osebe iz druzih vsa dežela kranjska. Po- misli naj se, kakšen je uspeh gospodarstva v zavodih s 9 peljala se je dne 5. t. m. s posebnim dvornim vlakom skozi Ljubljano na Dunaj. Isti dan zapustila je tudi cesaričinja udova nadvojvodinja Štefanija Opatijo in se je peljala preko Ljubljane na Dunaj. Osebne vesti. Č. g. Rok. Merčun, dosedaj kapelan bodemo zato s palico odbijali. Gotovo je, da bi prisilna pri sv. Jakobu v Ljubljani, imenovan je za kateheta na delavnica po kopitu spomenice ne požrla samo dobička nunski šoli v Ljubljani. meščen je iz Kostanjevi pičlim gim in kakšen v zavodih z velikim številom. Če ubo-anjcem druge dežele privržejo kak krajcar, ali jih * notar Viktor Rozina pre- temuč stala bi deželo velikanske svote, katere bi mo- v Mokronog notar Alek sander Hudovernik iz Kranjskegore v Kostanj . notar Rupr. Bežek iz Tržiča v Žužemperk. in dr. plačevati tudi obrtniki. Zato si sosednje dežele, kjer Pirnat opusti svojo odvetniško pisarno v Kamniku in dr. Temniker, dosedaj advokat v Slov. Gradci otvori imajo možje možgane za račune, ne upajo podstopiti se zidanja enakega zavoda in rajši plačujejo za svoje ljudi Kranjcem, če tudi s ki neradi. In kaj bi porekli potem k r anj- sedaj svojo pisarno v Kamniku kmetje, ki baje tudi že stokajo ako se jim kapelan v Polhovem Gradcu, pride v V. Vidergar, davki še zviševali, mesto da se jim nižajo po deželi ko- Jurij pod Ku- ri8tnih zavodih. mon 5 Ivan Volk pa 8 Trebelnega v Polhov Gradec, ne bode javkanja nikar ne napravlja toča, da prepozno. n à t poslanski zbornici je včeraj poslanec dr. nega mošta in od mesa za 1. 1892. oziroma tudi 1893. Ferjančič pri debati o poljedelskem ministerstvu, pripo- in 1894. so kot zakupniki ostali: dežela Kranjska ročal osuševanje ljubljanskega barja, uravnavo voda v za okraje Brdo, Idrijo, Krško, Kočevje, Rateče, Kamnik Vipavski dolini, zboljšanje plač rudniških delavcev v šol, katera bode nedeljo ob 11. uri dopoludne vršila v dvorani ljubljanske čitalnice. včerajšni seji trgovske in obrtniške zbornice sklenilo se je: podpirati prošnjo za predrugačenje tiskovnega zakona in zakona o davščinah, priporočati v potrjenje pravila zadruge sedlarjev, jermenarjev v Ljubljani in zadruge slaščičarjev in voščeninarjev v Ljubljani. Ustanove po 25 gld. podelile so se naslednjim onemoglim obrtnikom: Simonu Jalenu iz Radoljice, Jožefu Ma- derju iz Novega mesta, Antonu Pušu iz Petrušne vasi pri Zatični, Lorenců Hladniku od sv. Križa pri Tržiču, Leopoldu Karčniku v Idriji, Jožefu Marenu iz Slapa, F. Burgerju in F. Vaceljnu iz Ljubljane. smrt na vislicah obsodilo je pri zadnjem porotnem (zasedanji, deželno sodišče v Ljubljani 23 letno Marijo Blatnik, ker je svojega nezakonskega, deset me- secev starega otroka blizo Bleda v Savo vrgla. Orožna smrt v ognju Dne o. t. m. zvečer ob 9. uri nastal je pri Sv. Duhu pri Skofji Loki v neki koči , Koča je bila takoj vsa v ognju in Reza Tušek, ogenj. stanujoča v tej koči, skušala SKOZI okno podreti * a glej v oknu se vjame in ne more ne naprej in ne nazaj. Ker je bilo vse v dimu in je ogenj švigal okrog in okrog, ji ni mogel noben pomagati in reva storila je tako v oknu vje «groznimi mukami i à Gasilna razstava kr. trgovinsko ministerstvo da bo meseca je javilo trgovski in obrtniški zbornici, aprila 1892 v Petrogradu gasilna razstava. Obsezala bode različno gasilno orodje in opravo in se je zamorejo tudi se tujci vdeležiti s svojimi izdelki. Natančnosti zvedo pri odboru gasilne razstave v Petrogradu, Pantelejmon skaja št. 2. Novo gasilno društvo Dolu pod Ljubljano ustanavlja se novo gasilno društvo. Risarsko in klesarsko šolo naNabrežini obiskuje 84 učencev, mej njimi 53 Slovencev. Celji nameravajo Slovenci graditi „Narodni Dom". Pri Rajhenburgu odprli bodo v kratkem nove premogove jame. Pri užitninski dražbi, ki se je dne t cembra t vršila pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljac za zakup pobiranja vž»tnine od vina. vinskega in sad in Kostanjevica; Dekle va za okraj litijski; g £ Idriji in je nasvetoval, da se naj postavi v proračun gc- F tova svota z uravnavo podzemskih voda na Kranjskem. Govor objavimo pozneje v celoti. t Razdelitev obleke. Odbor gospij vabi vse dobrotnike in prijatelje šolske mladine k razdelitvi popolne obleke ubogim učencem in učenkam tukajšnih ljudskih i F i š Mak za okraje Radovlj za okraj Metliški za okraj Vel. Lašiče okraj trebanjski. gosp t Zatičii .Ant in B in Tržič ; Žužek Zfi Iz Gorice se poroča, da se je ondi prikazali hripa. Na Ruskem razsaja lakota če dalje huje. Po krajine, v katerih tare ljudstvo ta nesreča, štejejo bliza 40 milijonov prebivalcev. Ruski car je daroval za stra- iz lastnega promoženja milijonov rubljev Budimpeštanske tržne cene z dne 7. decembra 1891. Pšenica gld. 10 90 do U.5r)? rž gld. 10 45 do 10.60, ječmen gld. 6.75 do 6.90, oves (novi) gld. 6'40 do 6.60, proso gld. 6.45 do 6.60 Kurzi na Dunajski borzi dne 10. decembra Papirna renta...........gld. 9215. Srebrna „ ............ 9175. Zlata „ ............108.—. Marcijeva renta...... .... „ 10195. Napoleondori (20 frankov)......... 9*35. V* G. kr. cekini.............. 5*60 Nemške marke............ 57*971 J izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" BRADY-a y Kromerižu (Moravsko) > ► i > m znano so staro, zanesljivo zdravilo ter so budilno in kre- pilno sredstvo za želodec prebavilne dela. in d) Samo prave so z zravenstoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenica 40 kr. i i dvojna steklenica 70 kr. Schutzmarke. lodec Vsebina naznanjena. Marijaceljske kapljice za že- prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. < * Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Baccarich; v Skofji Loki: lek. H Fabiani ; v Radovljici: lek. Alex. Roblei; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli inl^k. Bergrmann; v Kamniku: lek. J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. < Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk ili založba : Blasnikovi nasledniki.