KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DONESEK K ZGODOVINI PREKMURJA V STAREM VEKU JARO ŠAŠEL 1 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Občina Beltinci Bratonci P**Kameno orodje ocl tod hrani Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. A 51. R V bližini naselja obstajajo sledovi gomil iz rimske dobe; najdbe so baje shranjene delno v Pokrajinskem muzeju v Mari- boru, delno v Prekmurskem muzeju v Soboti. Prim. F. G(umilar), Kje je bila rimska naselbina Halicanum? Ljudski glas (Murska Sobota) št. 48, 6. XII. 1951 ter F. Baš, Karta arheolo- ških najdišč v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, kjer je kraj označen z znakom za rimske najdbe. Dokležooje R »Za Dokležovjem« je več gomil iz rim- ske dobe, kot omenja F. Kovačič, Sloven- ska Štajerska in Prekmurje, Ljubljana 1926, 24. Isto piše F. G(umilar) n. n. m., ki pristavlja, da se najdbe iz gomil da- nes delno hranijo v Pokrajinskem muze- ju v Mariboru, delno v Prekmurskem muzeju v Soboti. Prim. tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokra- jinskem muzeju v Mariboru, kjer je kraj označen z znakom za rimske najdbe, ter B. Saria, Antike Inschrifteii aus Jugosla- vien, Zagreb 1938, str. 195, dalje, KLDB 301. IžakoDci R Pri »marofu« so naleteli na ostanke rim- R ske zgradbe, enako ipod Oisredkom. F. G(umilar) n. n. m. KLDB 301. * Težavno je zbrati ta najdišča za Prekmurje, iki je bilo v t^an pogledu. ido(kaij zanemarjeno; preddela skojajda ne otbsitajajo. GotOTO sem marsikaj izpustil, tembolj, ker se ni- sem Imel ppiliike v "veoji meri oscibno ^vezati z domačini- lljubitelji istare zgodoviine. Za mnogo opozoril se moram za- hvaliti Franu Gumilarju, upravniku Mestnega muzeja v Ptuiju, dalje, Stanetu Pahiiču, ikuistosu v Pokrajinskem mu- zeju v Mariboru, rter Ivanu Kovaču, profesorju v Ljubljaoji. Čeprav mii je J. iMaučecev, l«ta 1954 izdani zemlijeviid Prek- murja poznan, isem moral vendar naslednje arheološke točke, kii jih navaja, iz^pustiti, ker mi nii uspelo dobiti zaaje doku- mentacije; Beltinci !(<>bč. ;BeHLnoi); Cankova (obč. Canjiova); Grad (Gornja Lenidava); Hotiza (obč. Gaberje); Sr. Petanjcd (obč. Tišina); Trdkova (obč. Kuzma). ** P = prazgodovinsko obdobje; R = antično obdobje; N = časovno še neopredeljeno obdobje.. Krartica AIJ pomena v. Hoffiiller-B. iSaria; Antike Inschriftcn anis Jugoslavien, Zagreb 1958; CIL = Corpus insoniptionum Latinarum, Berlin; KLDB = Krajevni ]eksi.kon Dravske banovine, L^bljana 1937. Najdišča sem uredil po občinah; abecedni seznam arheoloških najdišč glej pod sliko 1. Lipooci P Večje kameno orodje v obliki sekire s toporiščno luknjo, imenovano »kamena strela«, hrani upraviteljstvo osnovne šole v Soboti. Povedal Ivan Kovač, prof. R Rimska gomila. KLDB 301. Občina Bodonci Bodonci P F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, označuje kraj kot najdišče bronaste dobe. Občina Bogojina Bogojina R Rimske gomile omenja B. Saria n. n. m. Rimsko žaro iz tega kraja hrani muzej v Szombathu (najdena okoli leta 1931). Rimske priložnostne najdbe omenja F. G(umilar) n. n. m. Prim. tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokrajin- skem muzeju v Mariboru, kjer je kraj označen z znakom za rimske najdbe. KLDB 301 omenja tri rimske gomile seve- rovzhodno od kapelice sv. Urbana. Bukoonica P F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, označuje kraj kot najdišče mlajše kamene dobe ter navaja poleg tudi znak za gradišče. loanci R Rimske gomile pri tem kraju omenja B. Saria n. n. m. Rimske priložnostne najdbe pa F. G(umilar) n. n. m. Prim. tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Občina Dobrovnik Dobrovnik R Pri obdelovalnih delih so kmetje že več- * krat naleteli na ostanke rimske tvarne kulture; glinasto posodo od tod hrani so- boški muzej. Opozorilo prof. Ivana Ko- vača. F. Baš označuje kraj na Arheološki karti v Pokrajinskem muzeju v Maribo- ru kot rimsko najdišče, s katerega so znani antični novci. Kobilje P Najdbe mlajše kamene dobe omenja iz kraja J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, izhajalo v Novinah Slovenske krajine (Mursika Sobota) št. 11, 13. III. 1932. Pokrajinski muzej v Mariboru 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JE^^NO ZGODOVINO KRONIKA hrani od tod kameno orodje, inv. A 86. R Rimske priložnostne najdbe omenja iz kraja F. G(umilar) n. n. m. Občina Gornji Petrovci Gornji Peirouci P Kameno sekiro iz kraja hrani muzej v Budimpešti; opozorilo šol. inšp. v So- boti, Horvata Bele. F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mari- boru, omenja iz kraja najdbe mlajše ka- mene dobe ter starejše železne dobe. StanjoDci P Kameno sekiro hrani upraviteljstvo os- novne šole v Soboti. Opozorilo prof. Iva- na Kovača. Občina Lendava Banuta I R Rimske priložnostne najdbe omenja iz j kraja F. G(umilar) n. n. m. Prim. tudi j F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Po- krajinskem muzeju v Mariboru. SI. 1. Abecedni seznam arheoloških najdišč Naselje: Banurta Bodonci Bo'goijina Bratonci Brezovica Buidinci BfTukocvinica Cepimci Dolbroiviniik Dakiiežo-vjje Doinija Lendava Duiga ves Občina: Lendaiva Bodonci Bogojina Beltinci Polana Šaloivci Boigojina Šalovci Doibroivnik Beltinci Lendava Lendava Naselje: i Gomilica 1 Gorniji Petroivci 1 Gradišče p. Tišina | Ivanci j Lžaikovci \ Koibilje i Kroig v Ptrekmurjn ] Lipovci t Mala Polana ] Markovci v Bomeeih; Mantijanci ! Mo-tvarjesvci J Občina: Tiimišče Gornji Petrovci Tišina Bogojina Beltinci Dobrovnik Sobota Beltinci Polana Šalovci Martjanci Prosenjakoivci Naselje: Pertoča Puconci Radgona Raklčan Rogašoivci Sebeborci Sobota Stanjevci Tišina Tnrnišče Velika Polana Žetinci Občina; Rogašovci Puconci Gornja Radgona Sobota Rogašovci Mantjanci Sobota Gornji Petrovci Tišina TuTuiišče Polana Gornja Radgona 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dolnja Lendava P Najdbe mlajše kamene dobe iz iega kra- ja omenja F. Baš, Arheološka karta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, ter KLDB 305. R Leta 1810 so našli v bližini naselja zlat in srebrn rimski denar, med drugim tudi novec Julija Cezarja. V drugi polovici XIX. stol. sta pričela izJkopavati v kraju dr. Szanto, ravnatelj bivše meščanske šole v Dolnji Lendavi, in Koloman Dr- varič, sodnik v Dolnji Lendavi. Na pro- storu med Dolnjo Lendavo in Dugo ves- jo sta odkrila 30 rimskih grobov, grobne pridatke kot denar, .zapestnice, prstane, uhane, sponke, dalje odsek rimske ceste in dele antičnih stavb. Najdbe material- ne kulture so shranjene v Narodnem muzeju v Budimpešti. Glej K. Dervarics, Zala varmegye Erk. 1896, 203—223. Prim. tudi A. Graf, Uebersicht der antiken Geographie von Pannonien, Diss. Pann. I 5, Budapest 1936, 68 s.; dalje J. Mau- čec. Zgodovina Slovenske Krajine, izha- jalo v Novinah Slovenske krajine (Mur- ska Sobota) št. 15, 10. IV. 1932, ter F. G(umilar) Ui. u. m., dalje. Trgovski list (Ljubljana) XXII 1939. 16. jun. št. 68 p. 10 in F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. V Lendavskem gradu je zazidanih več rimskih kamnov; povedal upravnik Mestnega muzeja v Ptuju, F. Gumilar. Leta 1852 je bil v kraju najden rimski nagrobnik. E. V. Sacken, JbZK 1, 1856, 83 (ki ga CIL ne omenja). Romer, Arch. Kozi. 3, 1863. 157. CIL III 4149. Romer- Desjardins, Monuments epigraphiques du Musee National Hongrois 104 n. 209 T. XXXIII: Arch. Ert. NF XXVII 1907, 302 ter XXX 1910, 328, 331 s. A. Schober, Die rbm. Grabsteine von Nori- cum und Pannonien, Wien 1925, 107 n. 234; id., Die Rbmerzeit in Osterreich 1935 Abb. 24 (pri Al J manjka; Scho- ber lokalizira kamen pomotoma v Poet., v. 1 čita Vihinus). S Ferri, Arte romana sul Danubio, si. 320. B. Saria. Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938 n. 448. F. Gumilar, Dolnja Lendava, Trgovski list (Ljubljana) XXII 1939, 16. junija št. 68 p. 10. Duga ves R Leta 1868 so 'našli na severni strani va- škega polja rimski lonec; v njem je bil denar in rimski nakit. J. Maučec, Zgo- dovina Slovenske krajine, izhajalo v No- vinah Slovenske krajine (Murska Sobo- ta) št. 20, 15. III. 1932. Prim. tudi sub Dolnja Lendava. Občina Martjanci Martjanci R Rimske najdbe omenja F. Baš, Karta arheoloških najdišč, ki je shranjena v Poikrajinskem muzeju v Mariboru. Sebeborci R Gomile iz rimske dobe omenja B. Saria v n. d. str. 195. Občina Sobota (Murska) Krog d Prekmurju R Na prostoru med Krogom, Bakovei in Mursko Soboto so odkrili 1901 lonec rim- skega denarja, ki je shranjen v Budim- pešti; glej Goli, Num. Kozl6ny II 1903, 39 isl., 56. Od tega zaklada si je pri- dobil F. Kovačič 5 komadov (Philippus Arabs, Herennia Etruscilla), prim. Slo- venska Štajerska in Prekmurje, Ljub- ljana 1926, 19. si. F. G(umilar) n. n. m. pa omenja, da je nekaj novcev shranje- nih tudi v Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru. Na okoliških njivah sta vidni dve vzpe- tini, ki imata videz gomile, po zemlji leže črepinje. F. Kovačič n. n. m. B. Sa- ria n. n. m. Na poljih poleg Kroga so sledovi rimskega naselja. J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, izhajalo v Novinah Slovenske krajine (Murska So- bota) št. 15, 10. III. 1932; št. 20, 15. V. 1932. Prim. tudi F. Baš, Karta arheolo- ških najdišč, ki je shranjena v Pokrajin- skem muzeju v Mariboru, ter KLDB 459. Murska Sobota R Rimski nagrobnik, vzidan danes na se- verni zunanji strani katoliške župne cerkve. B. Saria, Antike Inschriften aus Jugo- slavien, Zagreb 1938 n. 447. Nagrobnik omenja že pred njim (kar v Al J manj- • ka) J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, ki je izhajala v Novinah Slo- venske krajine (Murska Sobota) št. 15, 10. IV. 1932; št. 20, 15. V. 1932. F. Kova- čič v n. d. str. 24. F. G(umilar) n. n. m. Prim. tudi F. Baš, Karta arheoloških najdišč, shranjena v Pokrajinskem mu- zeju v Mariboru, ter KLDB 459, ki ome- nja od tod tudi rimske novce. Rakičan R Rimske gomile omenja B. Saria v n. d. str. 195. Rimske priložnostne najdbe omenja F. G(umilar) n. n. m. 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA Občina Polana Brezovica P Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mari- boru. Mala Polana P Štiri kamene sekire hrani soboški muzej. Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mari- boru. Velika Polana P Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej t Mari- boru. Občina Prosenjakovci MotvarjcDci R Rimske priložnostne najdbe omenja F. G(umilar) n. n. m. V bližnjem gozdu so še vidne rimskodobne gomile; F. Gumi- lar pismeno leta 1953. Kot rimsko najdišče je kraj označil tudi F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Občina Puconci Puconci R Rimskodobne gomile od tod omenja B. Saria n. n. m. Rimske priložnostne najd- be pa F. G(umilar) n. n. m. Občina Gornja Radgona Radgona P Najdbe mlajše kamene dobe iz tega kraja omenjata F. Kovačič v n. d. str. 2 in J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, ki je izhajala v Novinah Slovenske krajine (Murska Sobota) št. 11, 13. III. 1932. R Rimsko naselje domnevata v kraju F. Ko- vačič v n. d. str. 24 ter J. Maučec v n. d. št. 15, 10. III. 1932. Žetinci R V kraju so naleteli na rimsko zidovje in mozaike. F. Kovačič n. n. m. Občina Rogašovci Pertoča P Kot najdišče iz mlajše kamene dobe je kraj označil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mari- boru. Rogašovci R Kot rimiskodobno najdišče je kraj ozna- čil F. Baš v Arheološki karti, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Občina Šalovci Budinci P Kameno orodje od tod hrani Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. A 73. Čepinci P Kameno orodje iz tega kraja hrani Po- krajinski muzej v Mariboru, inv. A 69. Markovci d Bomecih P Kameno orodje iz kraja hrani Pokrajin- ski muzej v Mariboru, inv. A 23. Občina Tišina Gradišče pri Tišini N Ime daje slutiti obstoj arheološke točke. Sled gradišča omenja KLDB 464. Tišina P Najdbe starejše železne dobe ter rimsko- dobne najdbe iz kraja omenja F. Baš, R Arheološka karta, ki jo hrani Pokrajin- ski muzej v Mariboru. Na severo-zahod- ni strani vasi je prazgodovinsko gradi- šče; KLDB 464. Občina Turnišče Gomilica P Na posestvu Petra Sobočana je našel ka- meno sekiro prof. Ivan Kovač, ki jo je predal soboškemu muzeju. Turnišče P Tako imenovano »kameno strelo« — ve- liko kameno orodje v obliki sekire s to- poriščno luknjo — hrani muzej v Bu- dimpešti; opozorilo Horvata Bele, šol. inšp. v Soboti. Najdbe iz mlajše ka- mene dobe omenjajo F. Kovačič v n. d. str. 2. J. Maučec, Zgodovina Slovenske krajine, izhajalo v Novinah Slovenske krajine (Murska Sobota) št. 11, 13. mar- ca 1932. F. Baš, Arheološka karta, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. KLDB 306. Ravnatelj Narodnega muz. v Ljubljani, dr. J. Kastelic, sporoča ustno o ostankih starejše železne dobe.^ Gornja karta je že sama dovolj zgovorna in potrebuje le malo spremnih besedi. Vendar je treba na pričetku podčrtati, da je v Prek- 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO murju preiskanih arheoloških objektov malo. Kot je razvidno iz navedb literature, so nabrani podatki v večji meri plod dobre volje kot raziskovanja in da predstavljajo le približen rezultat, dobljen na osnovi notic ljubiteljev preikmurskih tal. Na prvi pogled je razvidno, da bo pra- zgodovinska najdišča treba še sistematično raziskati, preden bo o njih mogoče izreči kakršenkoli zaključek. Očitno se v dokajš- nji meri vežejo na poselitvene in kulturne skupine onstran državne meje (skupina Ce- pinci, skupina Pertoča, Kobilje). So pa za- be'ležene točke tako raztresene, oziroma le- žijo na takem prostoru, da bi načelno sko- raj že govorili o sklenjeni poselitvi, ne le o slučajnih najdbah. Seveda še ni mogoče do- ločiti epoho te poselitve. Najdiščna črta Zenjak—Radgona—Pertoča bi morda nakazovala neko prazgodovinsko prometno smer; prav tako črta Radgona- Tišina-Polana ter Polana-Turnišče. Ce bi tovrstne ugotovitve bile zanesljive, bi olaj- šale nadaljnje iskanje poselitvenih sledov, poneizarjale odmrlo življenje ter določile prastara prometna pota. Na podlagi nekaj slučajno najdenih in slučajno ohranjenih kamenitih sekir to seveda ni mogoče doka- zovati. Antična najdišča bolj razločno nakazu- jejo prometne smeri. Grupirajo se v dve. črti: 1. Radgona—Tišina—Ižakovci in dalje vzdolž Mure; 2. Veržej—Dokležovje—Ivan- ci—Motvarjevci ali Kobilje. Morda bo po- stala sčasoma razločna še tretja črta: Sv. Martin—Dolnja Lendava. Točka, kjer se prvi dve smeri križata — prostor med Soboto in Veržejem — je morala uživati večji pomen, kot bi na prvi pogled sodili. Križišče je namreč vselej znak, ki kaže na poselitev in daje najugodnejši prostor za sestajanja in za menjavo robe. Prejkone smemo s tem računati tudi tukaj. Večina točk, ki so na karti zarisane, ima kot rečeno pečat slučajnih najdb, ki razen poselitve izpričujejo le malo drugega. Znana sta pa iz Prekmurja tudi dva rimska napisa, prvi iz Dolnje Lendave, drugi iz Sobote, ki bi utegnila bolj zgovorno izpri- čevati antično obdobje. Rimski nagrobnik, ki je bil leta 1852 naj- den* v Dolnji Lendavi (slika 2) je iz belega marmora. Njegovo napisno polje obdajata spiralna polstebra, ki nosita prečno gredo. Na levi polovici grede sta reliefno upodob- ljena merjasec in pes. na desni pa pes, ki lovi zajca. Nad gredo je vdolbina s tremi doprsji, rimsko odetega moža, žene v doma- činskem oblačilu in otroka. Vrhnji zaklju- ček nagrobnika tvorita heraldično vsak sebi obrnjena leva z ovnovo glavo v šapah, sredi med obema pa je bradata glava. Pod napisno ploskvijo sta upodobljena dva nasproti si plavajoča delfina. Višina nagrobnika = 208, širina = 77, višina črk = 7.5—4 cm. Vibenus\Vanni f(ilius)\D{iDUs) f(ecit) sibi et I Marc(iae) Crispinae \ ^ con(iugi) et Mar- cio\Vibiano f{ilio) an(n\orum) VIII Vibenus Vanijev sin je (nagrobnik) za živa postavil sebi, ženi Marciji Krispini in sinu Marciju Vibijanu, staremu 8 let. * Honvath iSandor, Alsolendva (1942), p. 6 trdi, da je bil nagrobDiiik izoran že lota 1810, ne navaja pa vira, od koder je to črpal. SI. 2. Rimski nagrobnik iz Doljnje Lendave, shranjen Narodnem muzeju v Budimpešti; Al J 448 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vsi, ki so napis objavili — tudi Th. Momm- sen, CIL III 4149 —, ga lokalizirajo v Dolnjo Lendavo. Nagrobnik pa ima v budi- peštanskem Narodnem muzeju, kjer je shra- njen, kot najdišče navedeno Felso Lendva (Inv. n. 23/1863) = Gornja Lendava (Grad)*. B. Saria, ki je nagrobnik 1. c. poslednji objavil (AIJ 448), dvomi zaradi tega, da bi bil najden v Dolnji Lendavi. K temu je treba pripomniti: Z oznako Felso = gornja je mišljen morda dolnjelendavski grad; saj so višinske postojanke gradov cesto tako označevane, prim. grad Gornje Celje itd. Dalje, obravnavani nagrobnik omenja že E. v Sacken, Granbhugel bei Lijvo, JbZK 1, 1856, 81 ss., res brez teksta, vendar je po opisu evidentno, da je mišljen le-ta, in sicer »izoran v bližini kraja Dolnja Len- dava«. Zadnji dvom o lokalizaciji pa mora odstraniti pogled na topografsko karto Prekmurja: rimskih najdišč iz ožjega in daljnjega okolja Gornje Lendave vobče ni. Bilo bi prav presenetljivo, če bi stalo od več kakor 20 prekmurskih najdišč eno — in to zelo pomembno— povsem osamljeno. Pri vprašanju datacije kamna se je treba ozirati na naslednje: Ime Vibenus Vanni f(ilius) [cognomen z očetovim imenom v gen.| bi kazalo na komaj začeto stopnjo ro- manizacije. Enako ime njegovega sina, Mar- cija Vibiana, ki je na videz že malo bolj romanizirano, ker ima »praenomen«. Mogli bi ga torej datirati — kot n. pr. A. Schober 1. C. — na konec I. stoletja. Toda časovno opre- delitev je treba pomakniti še nekoliko naprej, ker moramo upoštevati dejstvo, da je bilo najdišče oziroma prebivališče teh ljudi za- kotno, razmeroma daleč od mestnih središč (Poetooio, Savaria, Andautonia) in je tja le bolj počasi pronical rimski duh. Na drugi strani pa ne smemo iti preko prve polovice II. stoletja, kajti na nagrobniku ni začetnega posvetila bogovom posmrtja, Dis manibus, ki se začenja pojavljati na naših tleh s pričetkom II. stoletja in je sredi njega že pravilo. To datacijo bi odločilno podprlo tudi oblikovanje brade in las na doprsju umrlega, tipično za hadrijansko in a'ntoninSko obdobje. Kot rečeno, je bil kraj zakoten in le bolj počasi so pronicale po rimski zasedbi v take predele nove pridobitve in navade (s kulti, z načinom poimenovanja oseb, z življenjsko vsakdanjostjo, družbenimi odnosi, material- no kulturo itd.) — če niso bili Rimljani na posameznih točkah bistveno zainteresirani, n. pr. na vojaških postojankah, carinskih in • Tako Saria I. c. poštnih postajah, industrijsko-eksploatacij- skih središčih in podobno. Carinskih postaj zaradi oddaljenosti provincialne meje v an- tiki tod ni bilo. Vojaške postojanke so bile še v prvi polovici II. stoletja koncentrirane ob Donavi, ob meji imperija. Poštna orga- nizacija se je najprej razcvetala predvsem po Apeninskem polotoku in šele za časa ce- sarja Nerve gosteje prepregla province. De- lovala je kajpada že pred njim, vendar samo po najvažnejših progah in največ v vojaške namene. Kako počasi pa se je v toku I. stoletja upravna organizacija razvijala, kaže usta- navljanje in razvoj mestnih naselij. Emona je bila ustanovljena n. pr. kot kolonija (za veterane) že med leti 15^30 kot edina tako zgodaj; Celeia kot civilno-upravna po- stojanka okoli leta 50; šele nato pridejo mestne ustanove pod Vespazijanom in Do- mitijanom, Flavta Solva in Neviodunum, medteni ko je Poeiovio prešla izpod voja- ške uprave v civilno šele za Trajana. Tako počasi je dozorevalo podeželje; kajti šele če je le-to na določeni ekonomski višini, ima mesto pogoje za nastanek in razvoj. Ko je torej upravno poslovanje močneje zajelo notranjost dežele (z razpleteno pošt- no službo, s točnim evidentiranjem zem- ljišč in dajatev, s strogim izvajanjem re- krutacije), ko so se naselja tesneje povezo- vala, ko je neverjeten razcvit ob obratu med I. in II. stoletjem opazen ne le v mestih, am- pak tudi v zakotnejših postojankah, ki jih je ekonomsko dvigal in omogočal naseljen- cem med drugim kamenite nagrobnike, te- daj moramo tudi v današnji Dolnji Lendavi predpostaviti večji razcvet, življenje, ki je gosteje jelo utripati v smeri iz Poetovije in Andantonije v Savarijo. Pri takem položaju, ki ga po današnjem stanju preiskovanja več ali manj utemelje- no predpostavljamo, se je treba vprašati, če bi se dalo o Vibenu, Vanijevem sinu, ugo- toviti morda tudi, od kod izvira oziroma h kateri etnični skupini pripada. Po imenu sodeč, spada h keltskemu jezikovnemu kro^ gu; oblika njegovega imena se pojavlja še v naslednjih krajih (slika 3). Vibenus. i. M. luventiusVibenus; CIL III 5034 Hiittenberg, mun. Virunum. 2. Vibenus Cousonis f. CIL III 5104 Slovenj Gradec, mun. Celeia. 3. \Vib]enus [Qua]rti; CIL III 11636 Deinsberg, mun. Virunum. 4. Vibenus Vanni f. CIL III 4149 = AIJ 448 Dolnja Lendava, col. Poetovio. 5. Vibenus Vindonis; CIL III 5105 Zg. Dovže, mun. Celeia. 6. Aper Vibeni; CIL III 5026 Zwischenwas- 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sem, niun. Virunum. 7. Candidus Vibeni f. CIL III 11749 Semriach v doliDi Mure, niun. Fl. Solva. 8. Crispinus Vibeni; JoAI 18, 1915. 107 V, v. 1. Flavia Solva. 9. Matern[a\ Vibeni f. Sv. Hema pri Klobasnici (b. Globasnitz), mun. Virunum, R. Egger, Friihchristl. Kir- chenbauten 1916, 74 (= CIL III 5079 + p. 1825). 10. Vibena Vibeni; CIL III 11743 Ku- gelstein v dolini Mure, mun. Fl. Solva. 11. Viben{a) Vibeni filia. Zgornja ves pri Žva- beku (b. Schvvabegg), mun. Virunum. S. Sin- ger, Dekanat Jauntal, Klagenfurt 1936, 30 n.38. 12. Vibeni (gen.); CIL III 4993. Trušnje pri Velikovcu (Trixen p. Volker- markt), mun. Virunum. 13. Vibena (dat.); CIL III 5035 Silberberg, mun. Virunum. 14. Vi- be\n\o (dat.), Varipja ves pri GosposvetaL. (Arndorf), mun. Virunum. Car 128, 1938,115. Vibena. 1. Vibena Ingenui f. CIL IH 14365', 2 Althofen, mun. Virunum. 2. \V]ibena Vi- beni; CIL III 11743 Kugelstein v dolini Mure, mun. Fl. Solva. 3. Viben{a) Vibeni fi- lia. Zgornja ves pri Zvabeku (b. Schvvabegg), mun. Virunum. S. Singer, Dekanat Jauntal 1936, 30 n. 38. 4. Viben{a)e (dat.); CIL III 11633 Deinsberg, mun. Virunum. Vibenius. Vibenius Primitius; CIL III 4991 Virunum. Vibenia. Vibeniae Ursae (dat.); CIL III 4992 Virunum. Vibennius. M. Vibennius C. f. Pal. Seve- rus Pisis, evocatus Caesaris Aog. AE 1927, 102 Italia, via Cassia. i Vibennia. Vibenniae (dat.); CIL III 5506 Rossegg v dolini Rabe, mun. Fl. Solva. Vebenusu Victorinus Vebeni; CIL III 11635 Deinsberg, mun. Virunum. Vivenus. Samianta Viveni; CIL III 5550 Nonnberg, mun. luvavum. Vibina. Vibina Ursini; CIL III 5035 Sil- berberg, mun. Virunum. Ime Vannus je epigrafsko izpričano le dvakrat, namreč v Dolnji Lendavi ter v CIL III 5421 Geisthal, mun. Fl. Solva [Suadu- ci(a)e Vanni /'.]; dalje dvakrat v oblikah Vannius (CIL 111 4224 Scarbantia; AE 1929, 107 Kolu); enkrat pa v obliki Vannianus (CIL 111 11625 St. Walburgen, mun. Viru- num). Keltsko ime s korenom in osnovo Vibenv- je ohranjeno torej v 25( primerih; naglas izpri- čujeta obliki Vibennius in Vibennia. S karte (slika 3), kjer je vrisana njegova razpro- stranjenost, je razvidno, da je bilo imensko osredje na klasičnem noriškem prostoru, namreč med postojankama Colatio in No- reia, z rahlo tendenco po zgostitvi na pro- storu severno od Virunuma.* Iz osredja iz- trgan, nekak obrobni značaj imajo pojave tega imena v območju luvava, v dolini Rabe ter v Dolnji Lendavi. To so ekspo- nenti, ki jih je kakršnakoli sila iztrgala s prvotnih tal. Tudi enkratna pojava imena v Italiji ne pomeni niti protiuteži niti na- * Cf. kar pišeta k tožtvu Vibes iz Beljaika R. Egger, Car 123, il935, 139 ss. ,ter H. Vctiters ih. 140, 1950, 140 ss., kjer apozapjala na analogiijo z osebnim limenoan Vibenus. SL 3. Geografski -prikaz paziprostramjemosti keltskega imena z osnovo Viben- 1 Silbeiil>erg. 2 Hiittenberg, 3 Deinjsberg b. Gut-ta^.ring. 4 Althofen. 5 Zwischenwiii9sern. 6 Gosiposveie (ZoHfeH, ViirUjDUjn). 7 Vanpja vas (Arndorf). 8 Trusuje pri Vcli- kovou {Trixen h. Volkermaiilkt). 9 Juna gora (Jaunberg). 10 Zv. ves pri Zvabeku '(Oberdorf b. Schwabegg). 11 Slovenj Gradec. 12 Zg. Dovže, o-kr. Slovenj Gradec. 13 Kugelstein. 14 Semriach. 13 Rossegg a. d. Feistritz. 16 Leibnitz (Flavia Solva). 17 Dotoja Lendava. 18. Non- borg-Salzburg (luvas-um) 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sprotnega dokaza, kajti tam umrli M. Vi- bennius Severus je bil vojak, vojake pa je — kot znano — služba zanašala po vsem imperiju. Na noriškem prostoru je ime lahko obsta- jalo najdlje izza srednje faze mlajše železne dobe, ko so se Kelti v gostejših, arheološko že dokazanih skupinah jeli tod naseljevati. Obdržalo pa se je tudi v novem, rimskem obdobju sredi vse bolj pronicajočih latin- skih imen. Sčasoma je morda prešlo, kot je polagoma izginjala stara rodovna skupnost in keltska plemenska uprava v rimski mu- nicipalni upravi. Morda pa tudi ne. Pre- malo je za kasnejša obdobja sporočil, ki bi dovoljevala trdno sodbo. Na kratko povzeto, je Vibenus Vanni f. keltskega rodu, čigar predniki izvirajo iz noriškega območja med naselji Colatio—No- rela. Prejkone v drugi polovici I. stoletja se je iz nekih (morda ekonomskih) razlogov na- selil na področju, ki se je novim pridobit- vam šele odpiralo. Na novem mestu je imel materialno dober položaj, kot kaže marmor- nat nagrobnik, po katerem se tudi loči od velike večine tod nedvomno panonskega prebivalstva. Drugi nagrobni kamen je bil odkrit ob re- noviranju katoliške župne cerkve v Soboti, kjer je še danes vzidan, najden pa je bil najbrž nedaleč, nekje v mestnem območju. Kamen je iz belega marmora, razbit v dve polovici, vmes velik del manjka (slika 4). Napisno polje obdajata spiralna polstebra, ki nosita prečno — z rastlinskim ornamen- tom okrašeno — gredo. V zatrepu je kan- tharos z zmajema ob straneh, nad zaklinko- ma leva, ki držita s prednjima tacama ov- novo glavo; med obema je kamena kocka, okrašena z rozeto. Pod napisnim poljem morska pošast. Višina nagrobnika = 184, širina = 79, v-išina črk = 6—9 cm. P{ublio) Aelio Viator\i. .]\et Lic[.. iae] | c[aniugi] j' v [.....] Publiju Aeliju Viatorju in ženi Lic[..ijij Literatura je navedena zgoraj. 3. Saria čita Lic[iniae]. Nagrobni napis je na najzanimivejšem delu — na prostoru, kjer je stalo zapisano ime žene — fragmentiran. Za določanje njene (morda tudi moževe) etnične pripad- nosti pa bi ravno to ime bilo odločilno, moževo je namreč v tem pogledu povsem stereotipno. Sarijeva dopolnitev v Lic[iniac] je dokaj negotova, posebno če bi — upravi- čeno — predpostavili, da izvira iz panon- skega območja; tedaj bi bila dopolnitev v Lic\oDiae] n. pr. bolj utemeljena; so pa na razpolago tudi druge. Iz moževega imena je zgolj razvidno, da je prejel pravice državljana za cesarja Hadrijana. Cognomen Viator, ki ga nosi, pomeni lahko dvoje: 1. (po)potnik; 2. sel, uradni posel, ki prenaša vesti ali pošto, nekak sodni sluga. Ime je mogel prejeti na tri načine: 1. ali ob roj- stvu, na primer podedovano ali vzdeto od očeta; 2. kot šegav vzdevek (signum), ki bi ponazarjal na primer kako značajno last- nost ali podobno; 3. od posla, ki ga je opravljal, Prvi in drugi primer sta bolj malo verjetna, precej razlogov pa ima tretja možnost, posebno ker je enakih vzdevkov dokaj dokumentiranih in ker bi se zanj težko trdilo, da spada v register iliro-kelt- skega imenskega sklopa. Za to razlago bi govorile razmere v provinci, kjer je ta po- klic nedvomno prihajal v poštev, dalje, te- daj še slabo razvita poštna organizacija, tretjič, vzdevek sam, kajti predpostaviti mo- ramo, da je imel Viator za mlada prejkone SL 4. Rimski nagrobnik iz Sobote; AIJ 447 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ilirsko ime, ki je bilo za Rimljane na eni strani teže izgovorijivo, na dnigi pa so ga raje označili enostavno s poklicem, kar je bilo najpreprosteje in najjasneje. Končno pa ne smemo prezreti dejstva, da je bil v Hadrijanovem času odlikovan z državljan- stvom. Ali so bile državljanske pravice, ki jih je prejel in ki so prehajale tudi na otroke, polne ali le delne (optimo ali mi- nuto iure), ni odločilno. V primeri z večino provincialnega prebivalstva je bil Viator vsekakor visoko odlikovan. V onem obdob- ju sicer Rimljani res niso štedili s podelje- vanjem državljanskih pravic, a nedvomno jih je pri vsakem primeru vodil določen razlog. Računati je treba, da je bil mož od- likovan — podobno kot vojaki-provin- cialci ob koncu vojaškega službovanja —, ko je v svojem poklicu odslužil rimski državi, se pravi, na pragu starosti. V rim- sko službo je stopil torej v času cesarjev Nerve ali Trajana. Konkreten razlog, zakaj bi bil stopil pod Nervo v tovrstno službo, bi lahko bilo tedanje razširjanje poštnega omrežja. Viatorski posel pa bi pod Traja- nom lahko prišel še do večje veljave zaradi njegovih dolgoletnih bojev v Dakiji. Naj bo temu tako ali drugače, Viator je .vse- kakor imel zasluge; državljanstvo mu je bilo uradno podeljeno za časa cesarja Ha- drijana in s tem — v skladu s tedanjo na- vado — tudi praenomen in gentile cesarja: P. Aelius. Nekje v Prekmurju — o tem se vsi razi- skovalci strinjajo — je treba lokalizirati rimsko poštno postajo Halicanum. Ime Ha- licanum ima, kot menijo jezikoslovci, ilir- ski koren. V eintičnih virih je zabeleženo štirikrat (slika 5), enkrat v II. stoletju nam- reč pri geografu Ptolomeju (ed. Cuntz s. v.) V delno popačeni obliki 'OMfiakm'; v IV. stoletju jo dvakrat omenja It. Ant. (261, 9 ss.) in sicer ob cesti Poetovio—Savaria; v VI. stoletju pa anonimni geograf iz Ravene (216,3). Že stari proučevalci antične geografije So iskali mesto v območju Prekmurja. Tam ga iščejo še danes. Vendar so v podrobno- stih mnenja deljena, kot je razvidno iz na- slednjega pregleda glavne literature. Cluverius Philippus, Germania antiqua cum Vindelicia et Norico, Gvelferbyti 1663 p. 743: lokalizira Halicanum na Rakelsburg (Radgona). Mannert K. M., Geographie der Griecheii und Romer, 3. Teil (Germania, Raetia, No- ricum, Pannonia) Niirnberg 1792 p. 763: prehod čez Muro, tik severno od Cakovca. Reichard, Thesaur. Topogr., Norimb. 1824: Nagy-Sal. A. Muchar, Geschichte von Steiermark I. Graetz 1844, p. 262: Mursko Središče. A. Forbiger, Handbuch der alten Geogra- phie, III. Band, I^ipzig 1848, 480: se pri- Sl. 5. Antični viri, ki omenjajo cesto Poetovio (Ptuj) — Savaria (.Szomba!th-ely) [a-d} rter možnostaa rekonstrukcija staaja po itinerarijih [e]. Arabske steviiilke oiznačujeijo razidalje v rimiski milji (milia passum) = 1458 m 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ključuje Mucharjevemu mnenju, torej: Mur- sko Središče. E. v. Sacken, JbZK 1, 1856, 81 ss.: niha med lokalizacijo na Mursko Središče ter Dolnjo Lendavo. R. in H. Kiepert, CIL III suippl. 2 (1902) Tab. VII Pannonia: Dolnja Lendava. F. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prek- murje, Ljubljana 1926. 24: se nagiba k loka- lizaciji v Mursko Središče. A. Graf, Uebersicht der antiken Geogra- phie von Pannonien, Budapest 1936, 69: Mursko Središče. B. Saria, AIJ p. 195 ter Archaol. Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj (Zagreb 1936) 88: se v drugem primeru nagiba k Dolnji Lendavi, v prvem pa h Gornji. F. Baš, Karta arheoloških najdišč v Po- krajinskem muzeju v Mariboru: identificira Halicanum s krajem Ivanci. Vsa ta preiskovanja so bila, razumljivo, tesno povezana s preiskovanjem poteka an- tične ceste med Ptujem in Savarijo. Točke in najdbe za odsek med Ptujem in Ljuto- merom je pregledno zbral B. Saria v arheo- loški karti, list Ptuj (gl. zgoraj); potek ceste na madžarskem prostoru pa najnazor- neje podaja A. Graf v citiranem delu. Tudi v tej stvari se vsi raziskovalci ne strinjajo med seboj. Ker je med obema itinerarijema, ki opisujeta to progo — Itinerarium Anto- nini ter Tabula Peutingeriana —, za pri- bližno 12 kilometrov razlike v dolžini ceste med Ptujem in Rabo in ker omenja postaji Curta in Halicanum le It. Ant. —, menijo n.pr. Stegenšek, CZN Vil 1910, 128 ss., Miller, Itineraria Romana (Stuttgart 1916) 456 ter Saria, Blatt Ptuj 87 s., da gre za dva kraka iste ceste — za udobnejšo daljšo in za bližnjico —; Mommsen, CIL III p. 525 in Graf o. c. 68 s. pa, da za eno in isto cesto z različno omenjenimi postajami, pri čemer jim je v veliko cporo Geogr. Rav., ki našteva vse postaje pravilno zaporedno. Ta argument Saria zavrne z geografovo netoč- nostjo in vztraja na mnenju, da sta obe cesti, ki ju zagovarja, tudi v terenu razloč- no vidni (AIJ p. 195 s.). Ostali pa se s tem več ali manj skladajo. To so dosedanji poskusi lokalizacije po- staje Halicanum in ceste Poeiovio—Savaria. Mislim, da bi ne bilo umestno, če bi posku- šal novo lokalizacijo, kajti to je delo, ki ga je treba reševati ne le pri zemljevidu in s kombiniranjem, temveč predvsem na terenu. Kar bi bilo mogoče zagovarjati na osnovi arheološke topografije, bi bilo naslednje: Grupacija rimskih točk v Prekmurju se razvija prvenstveno ob dveh črtah: 1. Rad- gona—Dokležovje—Kot ter 2. Veržej—Do- kležovje—Kobilje; obe se križata na pro- storu med Veržejem in Soboto. Naj- pomembnejše prekmurske antične najdbe izvirajo doslej iz Dolnje Lendave ter s pro- stora okoli Dokležovja, pri čemer je treba upoštevati, da je bila Dolnja Lendava siste- matično preiskovana in to z namenom, do- kazati tam Halicanum, območje Dokležovja l)a ne. Drugod se v Prekmurju ni kopalo. Skratka, kabinetni študij nakazuje veliko verjetnost, da bo treba potek glavne ceste Poetooio—Savaria na prostoru Prekmurja pomakniti z doslej običajne trase, s tem pa tudi lokalizacijo postaje. Zaradi tega bo treba tudi ostale postaje, ki še vedno niso točno opredeljene {In medio Curta, Ad vi- cesimum), iskati v podaljšku te črte. Dalje, Tazdalje, ki jih rimski itinerariji podajajo, nikakor ne dovoljujejo lokalizacije Dolnja Lendava; po njih bi bilo treba postajo iskati v nekem širšem krogu. Tudi to dej- stvo bi torej podpiralo misel o lokalizaciji postaje Halicanum na tisto traso, ki jo je nakazala razporedba rimskih najdišč v Prekmurju. K temu pride, končno, dejstvo, da sta bila čez Muro v zgodovinskih časih ustaljena dva prehoda: eden pri Murskem Središču, drugi pri Veržeju; drtkaj je verjetnosti, da jih tudi v antiki v tem sektorju ni bilo več. Torej bi bilo treba iskati prehod ceste Poe- tovio—Savaria bodisi ob enem ali drugem brodu. Najdbe — kot je razvidno s karte — nagibajo utež na drugega. Naj podčrtam na kraju, da je glavna želja napisanega, dati prvi skupni pregled arheoloških ugotovitev za Prekmurje in ko- ristiti tistim, ki so najvažnejši viri arheolo- ške znanosti: krajevnim ljubiteljem starin in zgodovine domačih tal. Cas bi bil, da bi soboški muzej tesno združil vse te okrog sebe, da bi si pridobil arheologa in sistematično, leto za letom odstiral pogled v preteklost prostora, ki je — vsaj arheo- loško — še danes med najbolj nepozna- nimi v Sloveniji, ne pa med najmanj zanimivimi. S tem bi razbremenil maribor- ski Pokrajinski muzej, postal bi gibčen, napreden in samsvoj tudi na historičnem področju. 49