Knjižnica V Na svetlo daje in zalaga družba. /FRANC JOŽEF i. cesar avstrijski. / . - j f\ m i V Ljubljani. Tisek ,,Narodne Tiskarne". 1888. - - ' aTfo^lfSUollolM 3::ii!nni3iKir-3E3Ei innnriannnnni % hL Založila „Druiba sv. Cirila in Metoda". — Tiskala „Narodna Tiskarna". ■•■iSiKfe K n j ižiiica Družbe sv, Cirila in Metoda, Na svetlo daje in zalaga družba. Franc Jožefi. cesar avstrijski. V Ljubljani. — Tiselc „Narodne Tiskarne" 1888. Franc Jožef L cesar avstrijski. V spomin 40-letnice Njegove vlade spisal slovenski mladini Fr. Hubad, c. kr. gimnazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. 1888. Franc Jožef I., cesar avstrijski. Cesarica Elizabeta. ■ f? . s » Predgovor. Predraga mladina! ftladar pride god preljubih vaših starišev, spominjate se z veseljem vsih dobrot, ktere so vam storili v mladem vašem življenji, veselega srca stopate pred nje in se jim zahvalujete za trud, kteri so imeli z vami in prosite Boga z gorečim srcem, naj jim povrne obilo, kar so storili za vas. Ali za vas ne skrbe le ljubi vaši stariši; za nas vse, za stare in mlade, za reveže in bogatine deluje noč in dan, skrbi že celih štirideset let naš presvitli vladar, cesar naš Franc Jožef I. Mnogi izmed vas videli so ga leta 1883, ko je potoval med nami, ko smo se spominjali šeststoletnice, odkar nam vlada slavna Habsburška rodovina. Tedaj klical je narod slovenski navdušen: „Živio!" svojemu cesarju in vsako srce prisegalo je Njemu in Njegovemu rodu zvestobo na veke. > —10 S-4— Za Njega in za Njegove prednike prelivali so naši očetje svojo kri že na mnogih bojiščih, za Njega in Njegove potomce bodemo darovali mi in naši otroci, ako bode treba, imenje in življenje. Da bodete pa spoznali svojega Očeta še 'bolje, opisati vam hočem Njegovo življenje v kratkih potezah. ► Cesarjeva mladost. Bilo je predpoldnem leta 1830. dne 18. avgusta. Tedaj se je peljala kočija iz cesarskega grada Schoen-brunna v mesto Dunaj. Nadvojvoda Franc Karol, drugi sin tedanjega cesarja Franca I., dirjal je k svojemu očetu naznanjat, da se mu je rodil prvi sin. Vesel objame cesar svojega sina, topovi zagrome po mestu, Franc Karol pa sede hitro zopet v kočijo, da bi se peljal nazaj v Schoenbrunn k svoji ženi in svojemu sinu. Po ulicah se je gnelo vse polno ljudi. Učenci so vreli ravno iz šole. Z navdušenimi klici pozdravljalo je ljudstvo mladega očeta, vsak mu je hotel razodeti svojo radost, vsak se je gnetel proti vozu. da bi mu pokazal, kako ga veseli, da se je narodil naslednik cesarju, kajti stareji cesarjev sin Ferdinand ni imel otrok. Vesela se je zbirala mladina na potu nadvojvode, vesela je tekala za vozom in pozdravljala priljubljenega nadvojvodo. Tega je gnalo srce v Schoenbrunn nazaj k svojemu sinu. ko pa vidi, da teka mla dina za njim, da bi si pokvaril lahko kak deček svoje zdravje tekaje za vozom, reče kočijažu: „Ne vozi tako hitro; dečki so že vroči, prehladih se bodo sicer!" Mirnim korakom se je peljal dalje, ljudje so vriskali in klicali od veselja, ko so čuli take besede. -»* 12 S4- Poldne je že bilo, ko se je pripeljal nadvojvoda zopet v Schoenbrunn. Tedaj je bil star 28 let, mož čvrste, krepke postave, ljubeznjivost sijala mu je iz oči. Njegova žena je bila Friderika Dorotea Sofija, hči Jožefa Maksimilijana, kralja Bavarskega, s katero se je bil poročil 4. novembra leta 1824. Že nadvojvoda Franc Karol, oče našega cesarja, si je bil pridobil s svojo ljubeznjivostjo srca vsih svojih podložnikov. Reveži so ga spoštovali kot svojega očeta,, kajti rad je delil ubožcem, rad je pomagal tudi pridnim obrtnikom. On je bil pokrovitelj nižeavstrij-skemu obrtnijskemu društvu. Če je le zvedel, da je prišel kdo v zadrege brez svoje krivice, hitro mu je pomogel. Nekega dne peljal se je s svojim adjutantom na sprehod v Prater, v velik gaj, kamor se hodijo Dunnjčanjo najraje sprehajat. Ko se peljeta mimo neke gostilne, zapazi nadvojvoda, da je zaprta. „Kaj pomeni to?" vpraša svojega adjutanta. Ker mu ta ni vedel odgovora, pošlje hitro, ko prideta domu, slugo povpraševat, kaj je s krčmarjem. Še tisti dan mu poroči sluga, da je krčmar obubožal, ker je trla bolezen njega in njegovo obitelj. da je dolžan kakih 400 gld., ter da so mu zaprli krčmo, ker so ga upniki rubili. Kmalu potem se pelje nadvojvoda zopet v Prater. Krčma je bila že zopet odprta, krčmar je stal na pragu in je pozdravljal z veselim srcem nadvojvodo. Ta mu je bil plačal dolge, ker je zvedel, da krčmar ni sam kriv svoje nesreče. Koliko je dajal za bolnike, za slepce, za sirote, za gluhoneme in za druge nesrečneže, se ne da povedati, ker je dajal tako, kakor veleva sveto pismo, naj levica ne ve, kaj daje desnica. Mnogokrat je obiskal celo sam kakega reveža, da mu je pomagal. Zato ga je pa -i^ 13 §-<- Ijubilo tudi ljudstvo nad vse, imenovalo ga je le „očeta revežev." Kjer se je le pokazal, pozdravljalo ga je ljudstvo tako spoštljivo in tako prijazno, da so se čudili tujci. Nadvojvoda sam je odzdravljal tudi najnižjemu; če je hodil po ulicah Dunajskih, nosil je klobuk navadno v roki, da bi le ne prezrl kakega pozdrava. Tak je bil oče našega cesarja, in mati njegova bila je verna, družica svojemu možu. Od svojih starišev naučil se je mladi nadvojvoda Franc Jožef že zgodaj usmiljenja do revežev. Posebno rad ga je imel njegov ded, tedanji cesar Franc I. Skoro vsak dan morali so pripeljati mladega vnuka k njemu. Sam ga je poučeval ali si je pa igral ž njim. Komaj je znal „ Franci", tako gaje imenovala cesarska rodovina, dobro tekati, kupil mu je cesar puško in sabljo z malo vojaško opravo. Kadar je prišel potem k dedu, moral je marširati po povelju dedovem in sukati svoje orožje, kar se je prav lepo podalo dečku. Nekega dne bil je mladi nadvojvoda v Laksen-burgu. Vesel je tekal po tratah, vozil je svoj voziček, nakladal je seno nanj in se je radoval, kakor se ra-dujejo otroci. Večkrat je pa pogledoval z milim očesom vojaka, ki je stražil ob vratih. Kmalu se pripeljeta cesar in cesarica obiskat svojega vnuka. Vesel jima teče „Franci" nasproti. Pa hitro pocuka svojega deda za suknjo ter pravi: „Daj mi kaj za vojaka; revež je!" Cesar se nasmeje ter mu da bankovec. Maliček teče k vojaku, pa mu ponuja denar. Ali vojak prezentira s puško, denarja pa ne vzame, ker je to prepovedano straži. Dolgo ponuja dečko: „Vzemi, vzemi!" Ker se pa vojak ne gane, steče žalosten k dedu ter mu toži, da vojak 14 go- neče denarja. „0n na straži ne sme vzeti denarja. Deni mu denar v torbo za patrone, ki mu visi na hrbtu!" Vesel steče deček zopet k vojaku. Ali, o joj, torba visi previsoko, on ne more do nje. Cesar Franc vzdigne torej svojega vnuka, cesarica Karolina pa odpre vojakovo torbo, da položi „Franci" bankovec vanjo. Vesel ploska v roki ter pravi: „Sedaj pa ta mož ni več revež!" — Radosten ga objame cesar; drugi dan pa pošlje k polku, pri kterem je služil obdarovani' vojak, prašat, kak človek je ta. Od polkovnika zve, da je eden izmed najboljših mož, in da podpira od svoje male plače še svojo revno mater. Sinova ljubezen do matere gane cesarja v srce. Hitro pošlje svoto denarja, ktere je trebalo za odkup moža. Oprosti ga torej vojaštva, obdaruje ga bogato ter ga pošlje materi na dom. Tako je pomogla dobrosrčnost mladega nadvojvode dobremu sinu od vojakov. Stara mati in njen sin živela sta še dolgo srečna in vesela, kajti cesarjeva milost jima je ostala naklonjena in lastna pridnost je pomnožila sinu premoženje, da je umrl kot pošten in bogat kmet. Razven Franca Jožefa podaril je Bog nadvojvodi Francu Karolu še tri sinove: Ferdinanda Maksa, kas-nejega cesarja Meksikanskega, Karola Ludovika in Ludovika Viktorja in eno hčer Marijo Ano, ktero je pa pokosila smrtna kosa že v petem letu njene starosti. Hitro teko leta. Kmalu pride za otroka čas pouka in učenja. V prvih letih je vodila pouk grofica Marija Lujiza Sturmfeder. Bila je stroga, a tudi ljubeznjiva, njeni učenci so jo imeli radi tudi še, ko jim ni bila več varuhinja. Vedno so se je spominjali nadvojvode radi, ko je ležala grofica že na smrtni postelji, obiska vali so jo mladenči ter so ji kazali, kako radi jo 15 fc- iraajo. — Ne zabite torej tudi vi, preljubi otroci, onih kteri so vas vodili v mladih vaših letih! Ko so bili odrasli nadvojvode, dobili so svoje odgojitelje, grof Henrik Bombelles postal je vodja vsiin; nadvojvoda Franc Jožef pa je bil izročen posebno še grofu Ivanu Koronini-ju. Kdor bi namreč mislil, da sinovom iz cesarske rodovine ni treba truditi se v mladosti, varal bi se. Oni so namenjeni, da vladajo v svoji moški dobi, od njih je odvisen blagor cele države, zato se morajo pripravljati že od mladih nog za težavni posel. Posebno cesarjevič, naslednik na prestolu očetovem, se mora izuriti v vseh strokah uradovanja. On, ki naj bode nekdaj vrhovni vodja, cele armade, mora poznati svojo vojno na vse strani, on, ki naj bode nekdaj najviši sodnik, mora poznati temeljito pravo sodnijsko in politično, on, ki naj zapoveduje šolstvu, mora poznati vse stroke šolstva od najvišega do narodnega. On se mora seznaniti z obrtništvom, z razmerami trgovine, s kmetijo in z rudarijo in z vsemi vednostmi, kolikor se jih goji po prostrani državi, da more vladati. Posebno avstrijski cesarji gledajo že od nekdaj na to, da se priuče že v mladosti pravih načel po kterih se treba ravnati vladarju, da mu ni treba poslušati le svojih svetovalcev, ampak da more soditi, o vsaki stvari tudi sam. Kakor drugi mladenči, mora se pa izobraziti cesarjevič tudi v vednostih, kterih se uče drugi po narodnih, srednjih in visokih šolah in vrhu tega se mora še naučiti jezikov svojih podlož-nikov, saj ne gane človeku srca nič toliko, kakor če govori cesar njegov v materinem njegovem jeziku ž njim. Le poprašajte onih mož, kako milo jim je bilo pri srcu, ko se je cesar sam po avdijenciji poslavljal od njih s prav slovenskim: Srečno! Mladi nadvojvoda -*t 16 K— Franc Jožef se torej ni učil le latinščine, grščine, francoščine in angleščine, ampak tudi skoro vsih jezikov avstrijskih: madjarščine, češčine, poljščine, italijanščine, srbo-hrvaščine itd. Se ve da pa pri tem svojega telesa ne sme zanemarjati, le zdrav duh v zdravem telesu more zadostovati dolžnostim vladarjevim, kakor je že velevala slavna Marija Terezija odgojiteljem svojih otrok, naj jih utrdijo na duhu in na telesu ter naj jih ne razvadijo na nobeno stran. Franc Jožef sicer v mladih svojih letih ni mogel misliti, da bo postal cesar, kajti njegov oče bil je cesarjev drugi sin; ker pa njegov stric, kasneji cesar Ferdinand (od 1. 1835—1848), ni imel otrok, moglo se je misliti, da bi postal njegov oče cesar in za njim tudi on sam, zato se je moral pripravljati že od mladih nog za težavni ta posel, akoravno ni bil gotov, da bo nosil kedaj cesarsko krono. Zato so napravili za njega in za brate njegovi odgojitelji natančen dneven red. Že ob šestih zjutraj začenjal se je po letu pouk; na tanko so bile določene ure za veronauk, za jezike, za zgodovino, za računstvo, za naravoslovstvo, za igro kakor za telesne vaje. Tako prihodnji cesar že od mladosti nima skoro urice, v kteri bi mogel delati, kar bi se mu ljubilo. Zamuditi ne sme niti minute, kajti natančnost je najlepši kinč vladarjev. Mladi „Franci" je bil vedno natančen. Ob minuti je bil vedno na svojem mestu, še sedaj se tujci ne morejo načuditi, da ga nikdar ni treba čakati. Če pravi, ob ti ali oni uri pridem sem ali tja, pride ob ti uri, naj sije solnce ali naj pada dež, toča ali sneg z neba. Tudi v tem oziru nam bodi torej on vzvišen vzgled. -+8 17 S<- Komaj je bil star dvanajst let, znal je že najslavnejše evropske jezike in jezike raznih narodov, katerim je zdaj vladar. V telesnih spretnostih se je odlikoval že tudi. Ko je praznovalo društvo strelcev v Salzburgu 1. 1841. svojo slavnost, zadel je Franc Jožef, tedaj enajstleten deček, s prvim strelom ravno v sredo. To je navdušilo strelce tako, da so ga imenovali takoj za svojega častnega člana. Zanemarjal pa med tem tudi obrtnijskega pouka ni. Obiskaval je s svojimi učitelji razne obrtnijske zavode, tovarne itd., da se je poučeval sarn o razmerah raznih obrtov. Posebno ga je zanimalo steklarstvo t. j., kako se dela steklo. Sam je spisal večji spis o tej umetnosti. Kadar je prišel čas počitka, vadil se je najraje se svojimi pajdaši, mladima grofoma Bombelles-oma in mladim Koroninijem in z drugimi v bojnih igrah. Po vrtu v Schonbrunn-u igrali so dečki. Franc Jožef jim je bil vojvoda. Bojevali so se med seboj, da je bilo veselje gledati, kako so se iskrile oči mlademu princu. Te otroške igre niso trajale predolgo. Kmalu je trebalo tudi za njega uriti se resno v orožju. Polkovnik Hauslab mu je bil učitelj. Da se nauči vojaških vednosti, moral je začeti kakor prostak. Obleči je moral opravo pešca in vaditi se v njej; a ne sam, ampak z novinci, da je poskusil sam, kako treba ravnati z ljudmi, kteri pridejo ravno med vojake. Ko se je naučil sam hoditi po vojaški in rabiti puško kakor vsak drug prostak, vadil se je opravila vsake šarže, ter se tako privadil voditi vedno veče krdelo do cele kornpanije, kasneje do polka itd. is i-f- Ko se je bil izuril kot pešec, vadil se je kot konjik. Tudi tu moral je obleči opravo prav priprostega ulanca, svojega konja ni smel imeti, jahati je moral na navadnem konju kakor vsak drug konjik. Jahati se je bil učil sicer že prej, ali ni mu šlo ravno predobro izpod rok. Sedaj pa, ko se je moral kazati na jahališču med prostimi vojaki, šlo mu je bolje. V nekaterih tednih sedel je v sedlu kakor pribit, da so se mu čudili častniki, ko je kazal svojemu očetu svojo spretnost na konju ter dirjal pred njim in sukal svoje orožje kakor star vojak. Ta spretnost se vidi nad njim še dandanes, pokazal jo je pa tudi sam leta 1851., ko je prišel ruski car obiskat ga na Dunaj. Tedaj se je splašil adjutantu ruskega carja konj. Ljudstvo je kričalo od strahu, ko je obležal jezdec brez zavesti na tleh in je skočil konj splašen med ljudi. Ali cesar sam zgrabi preplašenega konja s krepko roko za uzdo ter ga ukroti. Tudi kot topničar moral je začeti Franc Jožef na najnižji stopinji. V priprosti opravi moral je sesti na top, ter se vaditi posla vsih številk, katere imajo opravila, predno je top gotov za strel. Tedaj topov še niso basali o J zadej kakor sedaj; od spredaj sta morali poriniti številki 1. in 2. smodnik in kroglo v cev. Tako opravilo ni bilo ravno brez nevarnosti. Lahko bi se zgodilo, da se vname smodnik, ko ga porivajo z drogom v cev. Ah vendar mu tudi tega opravila niso opustili, da se navadi le na tanko vsega. Tudi pri topničarjih je opravljal posel vsake posamezne šarže. Vse te vaje so mu bile na dobro. Spoznal je, koliko je vredno natančno spolnjevanje vsakega povelja tudi malenkostnega. Ob enem se je okrepčal tudi na telesu, postal je neustrašen pa vendar premišljen mladenič, -*S 19 K- ki je spoznal svojo moč, ter jo je znal rabiti tudi o pravem času. Da se seznani tudi z opravki vojakov po trdnjavah, pošlje ga oče v Olomuc, kjer se je moral plaziti po rovih, v kterih delajo mine, kakor vsak drug vojak. Med tem ko se je vadil vojaških spretnosti, pa ni opustil drugih naukov. Učil se je še vrh tega civilnega in kaznenskega, crkvenega in političnega prava in modroslovja, kajti cesar ni le vrhovni vojskovodja, on je tudi najviši sodnik. Tako mu je tekel čas. Od jutra do večera je bilo opravila zadosti; še v nedeljo je moral v državno pisarno, da se je poučeval o državnih opravkih. Akoravno še sam ni mogel prijeti za orožje, ker je imela država mir na vse strani, vendar mu tudi ni manjkalo lepih vzgledov vojaških kreposti. Nadvojvoda Friderik, sin slavnega avstrijskega vojskovodje nadvojvode Karola, kteri je bil zmagal dne 21. in 22. maja leta 1809. prvikrat hrabrega francoskega cesarja Napoleona I., se je bil odlikoval med Angleži, s katerimi so ga bili poslali na Jutrovo, naj ukroti vladarja Egipčanskega, Mehemed Alija. Na čelu svojih vojakov bil je osvojil 20. septembra 1. 1840. trdni grad mesta Saide. 4. novembra istega leta, ravno na dan godu svojega očeta, razvil je prvi avstrijsko zastavo na trdnjavi Akkonski, ter se je boril hrabro nad poldrugo uro z Avstrijci sam ter tako pomogel, da je prišlo mesto svojemu gospodarju v roke. Celo angleški poveljnik ga je hvalil rekoč: „Mladi nadvojvoda je izvrsten pomorščak in hraber junak. On naudušuje tudi naše vojake; vsi ga hvalijo." Zato mu je podelil cesar Ferdinand vitežki red Marije Terezije. S kakim veseljem so sprejeli Friderika Avstrijci, kak lep vzgled je 20 U- bil mlademu, komaj dvanajstletnemu Francu Jožefu, si pač lahko mislimo. Tri leta kasneje, 5. aprila 1843, praznoval je pa Dunaj in cela Avstrija petdesetletnico, kar si je bil zaslužil nadvojvoda Karol veliki križ Marije Terezije. O njem je sodil Napoleon I. sam, da je bil najslavnejši vojskovodja svojega časa. Pri tej slavnosti obljuboval si je tudi Franc Jožef, da bode posnemal slavnega svojega sorodnika. Med tem se je končal čas poučevanja. Mladi Franc Jožef se je bil razvil duševno kakor malokak drug mladenič njegove starosti. Da bi se vadil državnih opravkov tudi dejanski, pošlje ga cesar dne 16. oktobra leta 1847. na Ogersko, naj postavi slovesno v njegovem imenu nadvojvodo Štefana za velikega župana Peštanske županije. Od vseh strani so privreli ogerski velikaši pozdravljat cesarjevega poslanca. Njegovi predniki so govorili o takih prilikah svojim podložnikom navadno v latinskem jeziku. Ko pa stopi Franc Jožef na prestol, oglasi se prvič v narodnem govoru. Hotel je pokazati, da spoštuje cesar in on sam materin jezik vsakega svojega naroda, da hoče občevati z vsakim v materinem jeziku. Vsi so strmeli od samega veselja, ko zaslišijo iz ust nadvojvodovih glasove svojega go" vora. Vsi so začeli klicati nadvojvodi navdušeno: Eljen. V nekaj trenotkih pridobil si je mladenič srca vsih, in po celi Avstriji vzbudila je ta novica veselo zaupanje za boljšo bodočnost. Ali že prihodnje leto jelo je vreti povsod. Na Italijanskem začel se je upor proti Avstrijcem. Tam so stali vsi slovenski polki. Hrabri maršal Radecki, kte-rega slavi vsak Avstrijec, moral se je sicer umakniti iz Milana, in Benetke so prišle v roke upornikov, ker je bilo premalo vojakov, da bi bil mogel varovati celo prostrano deželo. Tedaj so pokazali Slovenci, da so junaki od prvega do zadnjega, da ne pozabijo svoje prisege do zadnje kaplje krvi. V Benetkah n. pr. stražil je junak Franc Gornik, od sv. Jakoba v Slovenskih Goricah, smodnišnico, ko je prišlo mesto upornikom v pest. Gornik je imel samo sedemnajst mož seboj. Tri italijanske bojne ladije priplujejo pred mali otok, na kterem je stala smodnišnica. Ali junaški Gornik se jih ne vstraši. „Raje užgem smodnik, da pojdemo vsi'* v zrak, kakor bi vam prepustil mesto, na ktero so me postavili za stražnika v imenu mojega cesarja!" Dva dni se je držal možato, in odšel je še le, ko je prišlo povelje od njegovega stotnika, naj odide. Zato ga je pohvalil Radecki sam in cesar sam mu je podelil zlato svetinjo. Drug junak, Matija Černi, s Kranjskega doma, stražil je s svojim krdelom trdnjavico Rocco d' Anfo, ko ga obkolijo ustaši od vseh strani. Obetajo mu denarja in časti, če jim izroči trdnjavico. Ali Černi jim odgovori mirno: „Izročil vam bodem, a le svinca iz naših pušek!" Več sto ustašev jih je bilo okoli trdnjave, a niso se upali napasti zvestih Slovencev. Ko so mislili prelesti po noči ozidje, spodili so jih hrabri vojaki s krvavimi glavami nazaj, ter so se držali hrabro, dokler jim pridejo naši na pomoč in odženejo druhal. Tudi Černi je dobil za to zlato svetinjo. Tu ni mesta, da bi navajali vse junaške čine naših slovenskih očetov na italijanskih tleh, borili so se tako hrabro, da se je odkrival vojskovodja, kadar je jahal mimo slovenskega polka, Radecki je imel vsega komaj 24.000 mož, zato se uklone nazaj med glavne avstrijske trdnjave na 22 š-4- Benečanskem, da zbere svojo vojsko in udari po tem nad sardinjskega kralja Alberta. Tedaj pošljejo tudi sedemnajstletnega nadvojvodo Franca .Jožefa na Italijansko, naj si ogleda na svoje oči vojne priprave ter se uči tudi od slavnega sivega Radeckega vojevanja. Stari maršal je bil vesel, da mu zaupajo nadvojvodo, ali težilo ga je, ker je vedel, kolika bo njegova odgovornost, ko bi se nadvojvodi kaj pripetilo. Ali Franc Jožef ga potolaži sam rekoč: „Morda niso dobro premislili, ko so me pošiljali sem; ker sem pa tu, brani mi čast, da se ne vrnem!" S solzami v očeh stiskal je Radecki mlademu junaku roko na te besede. Med tem bil je prihrul sardinjski kralj s 40.000 možmi nad Avstrijce. Dne 6. maja 1848 začne se boj pri sv. Luciji. Na vsakega avstrijskega vojaka bila sta po dva sovražnika, ali vsak Avstrijec boril se je tudi za dva. Srčno so klicali vojaki: Živio! ko so zagledali med seboj nadvojvodo, prisezali so si. da dajo kri in življenje za cesarja in za njegove. In spolnili so svojo prisego. Ob devetih zjutraj vname se boj. Avstrijci so bili pripravili vse, vsaka hiša. vsaka vas je bila utrjena, pota so bila zadelana z drevjem in kamenjem. Nad dve tiri bila je dolga vrsta bojujočih se. Na pokopališču v sv. Luciji bili so lovci 10. lovskega bata-lijona. Šestkrat veča množica jih napade, topovi grome kakor bi bil sodnji dan, krogle švigajo kakor toča izpod neba, ali lovci se ne ganejo. Radecki sam in nadvojvoda Franc Jožef dirjata med junaki in vodita boj. Blizu nadvojvode udari krogla v tla, a mladi junak se ne ustraši, druga krogla iz topa udari blizu Radeckega ter ga posuje s prstjo, tretja krogla odtrga ad-jutantu Radeckega škrice se suknje, a nikdo se ne ustraši. Solnce stoji že na poldne, vedno še gromijo -*8 23 &<- topovi in prasketajo puške. Avstrijci se ne ganejo. Zastonj napenjajo Italijani vse sile, vabijo italijanske avstrijske polkove, naj zapuste avstrijske vrste, a ti odgovarjajo zvesti: „Avvanti colla bajonetta (z bajoneti nad nje)!" ter jih porinejo nazaj. Ob dveh popoldne pokliče maršal še pomoči iz Verone. Nekaj batalijonov, med njimi dve kompaniji polka Prohaska, prispejo svojim pomagat. Kakor vihra se vržejo nad sovražnika.. Italijani se spuste v beg. Strah in groza se jih je bila lotila, nekteri vojaki so bežali z bojišča kar na svoj dom. Tako je bil naklestil Radecki sovražnike. Kmalu uredi zopet svojo vojsko, iz domovine mu pride pomoč. 10. junija zmaga pri Vicenci, 21. marca pri Mortari in 23. marca 1849. 1. pri Novari. osvoji si zopet Milan ter pribori mir. Ali Franca Jožefa ni bilo več pri vojni. Že 8. junija 1848 bil je v Innsbrucku na Tirolskem. Tam začel se je zopet učiti crkvenega in avstrijskega prava in zgodovine. Kadar se je pokazal ljudem, pozdravljali so ga veseli, kajti boj ga je bil učvrstil, videl je bil s svojimi očmi, kako so padali junaki za svojega cesarja, bil je sam v smrtni nevarnosti, postal je bil res-neji, pa tudi bolj možat. Že 8. avgusta je bil zopet v Schoenbrunnu pri Dunaj i. Koliko se je bilo premenilo med tem. Tudi na Dunaji se je bil začel že 13. marca 1. 1848. upor, na Ogerskem je vrelo vse. Hoteli so si priboriti novih pravic, težko jih je krotila cesarjeva roka. Med tem, ko je vrelo po celi Avstriji, moral se je vedno pripravljati nadvojvoda za težki posel, ki ga je še čakal. Dne 7. oktobra 1848 odšel je cesar s svojim dvorom z Dunaja. Na celem potu do Olomuca spremljali so princi svojega cesarja na konju. Pa še tam uka ni bilo konec. —>1 24 f-<— Še 1. decembra 1848 poučeval ga je dr. Columbus v crkvenem pravu, a že drugi dan bil je učenec — cesar Franc Jožef na prestolu. Početkom leta 1848 začele so se prekucije po celi Evropi. Narodi so hrepeneli povsod po ravnoprav-nosti, želeli so se oprostiti starih bremen, ktera so težila posamezne stanove. Kmet n. pr. moral je še delati graščakom tlako, moral jim je dajati desetino. Drugim stanovom je pa presedalo, da niso imeli nika-koršne pravice do vlade, da je veljalo le to, kar je veleval vladar; da ta ni bil odgovoren, kako je rabil davke; da je mogel zahtevati vojakov, kolikor jih je hotel, ne da bi bil moral opravičevati svoje dejanje komu drugemu. Kmet, ki je stokal pod jarmom, si je želel prostosti od tlake in desetine, on in drugi sta novi so želeli tudi deleža do vlade, da bi smeli dovoljevati vladarju, koliko sme zahtevati davka, koliko si sme nabirati vojakov. Ob enem se je pa razvijala narodnostna ideja med vsemi narodi. Italijani so se hoteli združiti v eno samo državo, Magjari so si hoteli priboriti svoje nekdanje pravice, Slovani in med njimi Slovenci so tirjali svoje pravice tudi za svoj jezik v šoli in po uradnijah. S Francoskega se je širila nezadovoljnost vedno dalje. Italijani, kteri so živeli do sedaj srečni pod avstrijskim žezlom, hoteli so se oprostiti, da bi se zedi-nili s svojimi brati po Italijanskem, ali hrabri Radecki ukrotil jih je kmalu, kakor smo že videli. Tudi na Dunaji začele so se homatije. Dne 13. marca 1848 začel se je tukaj upor. Cesar se je od- -i>5 25 iz- tegnil iz mesta-. Poznal je svoje Dunajčane dobro, da niso hudobni, da se jim je le zvrtelo v glavi, zato tudi ni puščal, da bi se jih krotilo s celo silo. Ko so zahtevali vojskovodje dovoljenja, da bi streljali s topovi na ljudi, odgovoril je blagodušni cesar Ferdinand: „Ne, na svoje podložnike ne pustim streljati!" In res, kmalu so se pomirili nekoliko duhovi. Cesar se vrne na Dunaj ter da svojim narodom ustavo dne 25. aprila 1848. 1. Celo cesarstvo se je veselilo novih pravic, ljudje so se objemali kakor bi bilo sedaj konec vseh težav. Cesarja Ferdinanda je pa bil dirnol upor globoko, skrbel je bil vestno, kako bi osrečil svoje podložnike, ni si imel kaj očitati; tolika nehvaležnost segala mu je do srca. Zato je rekel že meseca marca cesarici, da se hoče odpovedati vladi. Ali možje, kterim je zaupal najbolje, prigovarjali so mu, naj ne stori kaj takega, dokler se ljudje ne pomirijo. Ali vendar cesar ni opustil te misli. Ker sam ni imel otrok, hotel se je odpovedati prestolu na, korist svojemu bratu nadvojvodi Francu Karolu, da bi položil žezlo v roke možu, ki z dosedanjimi homatijami ni imel opraviti, ki bi mogel vzeti vajeti v proste roke. Med tem je začel spolnovati pošteno svoje obljube, ktere je bil izrazil v ustavi. Dne 22. julija 1848 sešli so se poslanci v državni zbor na Dunaji. Začeli so se posvetovati, kako bi se mogle uresničiti pravice, ktere jim je dal cesar. Ali vroča kri motila je tudi previdne glave. Marsikdo ni pomislil, da se ne da pre-meniti vse staro kar čez noč, da treba spoštovati stare pravice, da treba iskati, kako se spravi staro in novo v sklad. Ko so predlagali, naj se odkupi n. pr. tlaka in desetina, to marsikomu ni bilo po volji; oni, ki so kričali najglasneje po svobodi, je sami niso znali ra- 26 ga- biti, mislili so, da velja svoboda le za to, da ne sme biti nikdo druzega mnenja kakor oni. Največi svobodnjaki kazali so se največe nazadnjake. Ker sadje ni zorelo tako hitro, kakor so upali nekteri, množila se je nezadovoljnost. Ogri so se ustavljali vedno huje, zahtevali so samoupravo, ktere jim cesar seveda ni mogel dati. Meseca oktobra se začne upor na Oger-skem, na Dunaji poči 6. oktobra ustaja. Zaslepljeno ljudstvo umori celo vojnega ministra Latour-ja. Žalosten zapusti cesar Ferdinand svoje prestolno mesto ter se poda s princi in ministri v Olomuc. Hrvaški ban Jelačic pridere z zvestimi svojimi in osvoji pod knezom Windischgraetz-om Dunaj ter potolče Ogre, ki so hoteli Dunajčanom na pomoč. Vse to dozorilo je v srcu Ferdinandovem trden sklep, da se odpove vladi. Le zvesti prijatelji in ministri cesarjevi so vedeli, kaj namerava vladar. V soboto, dne 2. decembra 1848 da poklicati Ferdinand ude cesarske rodovine, ministre in druge dostojanstvenike v škofovo palačo v Olomucu. Že ob pol osmih so se zbrali vsi. Skoro nikdo ni vedel, kaj bo. Ob osmih prideta cesar in cesarica z nadvojvodo Franc Karolom, z nadvojvodinjo Zofijo in mladim nadvojvodo Franc Jožefom v dvorano. Vse umolkne, kar prebere cesar Ferdinand sam pismo, v katerem naznanja pričujočim, da so ga napotili važni uzroki odpovedati se cesarski kroni na korist nadvojvodi Franc Jožefu, ker se je odpovedal njegov brat najvojvoda Franc Karol prestolu na, korist svojemu sinu. Minister Sehwarzenberg prebere po tem druga pisma, s katerimi izreka cesar Ferdinand nadvojvodo Franc Jožefa polnoletnega in ukazuje, kar je še potrebnega. Tako ginjen, da ni mogel pregovoriti besede, -*S 27 S«- vrže se mladi cesar pred Ferdinandom na kolena. Ta ga blagoslovi rekoč: Blagoslovi te Rog. bodi priden; Bog te bo varoval. Rad sem ti storil to! Klečečega blagoslovi- še cesarica Marija Ana in oče in mati. Ob isti uri naznanila se je Ferdinandova odpoved državnemu zboru, zbranemu v Kromerižu. S trepetajočim srcem so poslušali poslanci manifest Ferdinandov, s katerim se je poslavljal od njih, ker so ga dogodki tega leta prepričali, da treba mlajše moči na prestolu v tako burnem času. V marsikakem očesu zalesketala je solza, ko je bral minister pismo, kajti žal je bilo vsem cesarja, kterega so imenovali ljudje le „dobrega". Z veselim naudušenjem so pa poslušali tudi pismo novega cesarja, ktero je govorilo med drugim: Iz lastnega prepričanja poznamo potrebnost in visoko vrednost svobodnih, času primernih naprav. Z veselim upanjem nastopamo pot, ki naj nas pelje do srečnega prevstrojenja cele naše države. Na podlagi prave svobode, na podlagi ravnopravnosti vsih narodov naše države in enakosti vsih državljanov pred postavami se bodo udeleževali narodni poslanci zakonodavstva in se bo povzdignila domovina na novo v stari slavi s pomlajeno močjo, nerazrušljivo proti viharjem časa, kot prostoren dom vsim rodovom raznih jezikov, katere veže bratovska vez pod žezlom naših očetov. Trdno smo se odločili, da bodemo ohranili našo krono v popolnem svitu in celo državo v dosedanjih mejah, a trdno smo se odločili tudi, da bodemo delili svoje pravice s poslanci narodov in trdno zaupamo, da se nam bo posrečilo združiti z Božjo pomočjo v dogovoru z narodi vse dežele in vse rodove naše države v eno telo. -M 28 H- Še isti dan prisegli so vojaki zvestobo novemu cesarju. Že ob polu ene popoldne se odpelje stari cesar s cesarico v Prago. Zaslepljeni Dunajčanje so strmeli ob ti novici. Pekla jih je vest, da so spravili cesarja Ferdinanda po svoji nepremišljenosti s prestola, še bolje jih je peklo, daje šel v Prago stanovat; zdihovali so. da bi prišel vsaj za kak dan na Dunaj pokazat, da jim je odpustil. Franc Jožefova vlada. Na slavni prestol sedel je mlad cesar junak. Po vsi državi bila je zmešnjava. Na Italijanskem je krotil hrabri Radecki upornike, proti Ogrom so vojevali vrli vojvode, med njimi slavni Jelačič. Cesar sam ni mogel v boj; njega je čakalo obilo druzega dela. Hvala Bogu, da se je bil seznanil natanko z upravo cele države. Vendar ga je težila težavna naloga. „Z Bogom, mladost"! s temi besedami se je poslovil od svojega prejšnjega življenja, ko je postal cesar. Med njegove prve ukaze spada tudi naredba, da se mora poučevati mladina vsakega mroda v svojem materinem jeziku. Že to nam kaže, kako temeljito pozna naš cesar potrebe umnega narodnega šolstva, Zato si je pridobil srca svojih podložnikov kar v hipu. Povsod se je začelo veselo gibanje. Stariši. kteri prej niso pošiljali radi svojih otrok v šolo, začeli so jih pošiljati redno vanjo, ker so videli sami uspehe svojih ljubljencev, ki prej niso mogli napredovati, ker svojega učitelja niso razumeli. Ljudje so začeli pridno brati, poučevali so se po dobrih knjigah. Kmet je zvedel, 29 H- kako gospodarijo drugod. Kmalu je poskusil tudi sam kaj novega in se je poprijel, kar je našel dobrega. Enaka se je godila v drugih strokah. Razni narodi avstrijski začeli so se razvijati, od dneva do dneva so jim rastle moči, vedno bolje so začeli čutiti svojo moč, začeli so spoštovati samega sebe, ker so uvideli, da ni dobro le tuje, da tudi lastna moč kaj izda. Predno pa hočemo govoriti dalje o prenaredbah, ktere je upeljal mladi cesar, oglejmo si, kako se je razvila ta čas zgodovina avstrijska. Že prej smo omenili, da, je ukrotil meč Radeckega Italijane kmalu. Na Ogerskem rastel je. upor od dne do dne. Dne 14. aprila 1849. razglasil je vodja ogerskih ustašev, Košut, neodvisnost Ogerske od Avstrije. Vojska je trajala vedno dalje, ker se je moral boriti cesar na dve strani in ni mogel porabiti vse svoje moči zoper Ogre. Mnogo so trpele tedaj tudi slovenske dežele, ker so pridirjale sovražne trume večkrat tudi posebno na slovensko Štajersko. Ali ni trajalo dolgo. Cesar izroči baronu Haynau-u vrhovno povelje. Rusi pošljejo Avstrijcem pomoč, od vsih strani zgrabite vojski upornike ter jih potolčete. Tako je zmagal orel avstrijski v kratkem času vse svoje sovražnike, krona cesarska zasvetila se je v novem svitu na glavi mladega Franc Jožefa. Razprave v državnem zboru so kazale vedno bolje, kako težko se dajo spraviti v sklad razne misli. Dne 6. marca leta 1849 razglasi cesar novo ustavo, v kateri kaže zopet resno voljo spolnovati svojo obljube. Ovirale so ga pa posebno še razmere na, Nemškem. Tedaj je spadal del Avstrije še k tako imenovani „nemški zvezi". Ali med poslanci, ki so se zbirali v Frankobrodu, bile so razprtije. Nekteri so hoteli -i^ 30 K- naj stopi na čelo zveze Prusija namesto Avstrije, ktera je bila že od nekdaj na čelu zveze. Pričkali so se torej med seboj in ovirali tako vsak napredek. Vendar je pa skušal cesar spolnovati svoje obljube svojim narodom kolikor je le mogel, akoravno so trpele razprtije med poslanci vedno dalje, da je moral ustaviti celo 31. decembra leta 1851. ustavo. Na Ogerskem in na Laškem je bil mir, ker je krotil s krepko roko nezadovoljneže. Bil je pa tudi dober oče vsim dobrim ljudem. A vender je prišel v smrtno nevarnost. Nikdar se ni bal svojih podložnikov. Kadar hodi na sprehod, ne spremlja ga krdelo vojakov kakor druge vladarje, med svojim narodom se čuti varnega, kajti ljubezen je najboljši varuh cesarjev. Dne 18. februarija 1853 sprehajal se je cesar se svojim adjutantom po bastiji Dunajski. Blizu koroških vrat se pripogne čez prsobran, da bi pogledal v mestni graben. Tedaj skoči blazen mladenič proti njemu in mu zasadi od zadaj nož v vrat. Ali božja roka čuvala je nad blagim cesarjem. Ovratnikova spona oslabila je moč napadovalčevo, da je ranil cesarja le lahko. Adjutant prijel je s pomočjo meščana Ettenreich-a besnega hudodelnika; cesar si pa obriše z robcem kri z vrata ter gre krepko in po konci v palačo nadvojvode Albrehta, kjer ga obvežejo. Strašna novica se raznese kot blisk po Dunaj i, z burnimi živio-klici pozdravljajo ljudje cesarja, ko vidijo, da ga je varoval Bog. Ker so se gneli okolu njega, stopi pred palačo z voza in reče zbranim: „Le pomirite se, nič ni tako hudega; godi se mi, kakor hrabrim mojim vojakom!" V zahvalo za božje varstvo sezidali so na Dunaji „Obljubno cerkev", najlepšo, kolikor jih je videti tam. Leta 1853. začele so se nove homatije med Rusijo in med Turško. Avstrija zasede Rumunsko in Dobrudžo, da varuje ustje Donave, po kateri se vozi blago daleč na Jutrovo. Dne 18. avgusta 1855 sklene cesar pogodbo s papežem, da uravna cerkvene razmere. Že 18. avgusta 1853 zbral si je cesar družico za svoje življenje. Ta dan je podpisal v Išlu zaroko z princesinjo Elizabeto, drugo hčerjo vojvode Maksimilijana Bavarskega. Po starem geslu: „Z Bogom začni vsako delo", kterega se drži vedno kakor njegovi predniki, prišel je predpoludnem se svojo ljubeznjivo nevesto v župnijsko cerkev izprosit si blagoslova nebeške kraljice za važno početje. Dne 20. aprila 1854 zapustila je nevesta Monakovo. Solznimi očmi se je poslavljala od svojih, tudi najzadnjemu strežaju podala je roko za slovo. Po ulicah se je vse kar trlo, od vsili krajev privrelo je ljudstvo pogledat princesinjo, ki se je odpravljala na Dunaj na prestol avstrijski. Akoravno je bila še mlada, bila je že postala mili angelj revežem, ni čudo torej, da so stopale solze v oči onim, kterim ja bila mila pomočnica. Vsa mesta, vse vasi ob reki Donavi, po kteri se je vozila nevesta, bile so okrašene, Dunajčani so okitili mesto kakor nikdar poprej, ker so vedeli, kako dobra cesarica se bliža. Dne 23. aprila prišla je na Dunaj. Veselo so jo pozdravljali zvonovi mlado nevesto. Po slavnih mestnih in po skromnih vaških cerkvah donela je hvala Bogu in so so opravljale vroče molitve vernih podložnikov, ki so prosili blagoslova Najvišjega za presvitlega vladarja in njegovo družico. Dne 24. aprila 1854 ob šestih zvečer zbrali so se vsi dostojanstveniki v cerkvi Avgu- 32 i-s- šfcincev na Dunaji, kjer se je poročil cesar. Cela Avstrija je slavila ta dan. Svečanosti so trpele do 30. aprila. Nevesti na čast so imenovali novi kame-niti most, črez katerega se je bila peljala nevesta prva, Elizabetin most; občina je nabrala toliko denarja, da je podarila 40 parom, ki so se poročili isti dan, po 500 gld. dote, cesar sam podaril je 200.000 gld. za ubožce, mnogim kaznjencem je odpustil kazen, mnogim vrednim možem podelil je rede, posebno za zasluge, ktere so si pridobili za poljedelstvo in v drugih strokah državnega gospodarstva, zato je bil ustanovil že kmalu po tem, ko je prišel na prestol, Franc-Jožefov red. Pa tudi cesarica je pokazala koj prvi dan blago svoje srce, podarila je 50.000 gld. za uboge. Po deželah so slavili tudi ta dan, ali bolje z molitvami in dobrimi deli, kakor se svečanostmi, kajti cesar je bil pisal lastnoročno pismo svojemu ministru, naj ljudje porabijo denar, kteri bi stale veselice, raje za to, da pomorejo revežem, ker bi ga veselilo najbolje, ko bi bil ta dan vesel dan za reveže. Radi so ubogali podložniki cesarjevim besedam; obilo se je nabralo za uboge. Posebno je veselilo mlada zaročenca, ko so jima prinesli krasno knjigo, v kateri so zbrana voščila v vsih avstrijskih jezikih. Po raznih krajih, posebno na Češkem, so pa sadili ta dan drevesa v spomin ali so pa stavili križe in kapele. Še istega leta se pelje cesar s cesarico na Češko. Dne 10. junija 1854 položil je temeljni kamen župnijski cerkvi na Karlinu v Pragi. To je prva cerkev, kteri sta položila temeljni kamen presvitli naš cesar in pre-svitla cesarica in ta cerkev je posvečena ss. Cirilu in -*-f 33 K— Metodu, blagovestnikoma slovenskima. S tim sta si pridobila tudi ljubezen Čehov v hipu. Kako spoštujejo našo cesarico in cesarja tudi drugod, nam kaže to, da je poslal papež Pij IX. leta 1855. zlato rožo, ktero blagoslavlja vsako leto na četrto postno nedeljo. Ta roža je znamenje Jezu Krista; ker kakor razširja roža vonjavo okolu sebe, tako razširja Krist ljubezen med ljudmi, zato začenja katoliška cerkev ta dan sv. mašo z besedo: laetare! (veseli se). Tako rožo razpošilja papež navadno pobožnim knežjim osebam kot mal dar, pa kot poroštvo in spomin ljubezni. Dne 5. marca 1855 rodila se je cesarju prva hči Zofija. Tri ure kasneje zbrala se je mnogobrojna množica s cesarjem in celim cesarskim dvorom, hvalit Boga za vse dobrote. Ali že 28. maja 1857 vzel je Bog mladega angeljčka zopet k sebi. Udan v Božjo voljo prebil je cesar nesrečo; sam je pisal nadvojvodi Albrehtu: „Žalosten častim v težki izkušnji s krščansko udanostjo Božjo previdnost." Da bi spoznal počasi vse rodove, ki žive pod njegovim žezlom, potoval je cesar skoro vsako leto v kako drugo svojih dežel. Leta 1855. je bil v Galiciji. Od 21. junija popoludne pa do 25. junija zjutraj praznoval je Lvov, glavno mesto Galicije, cesarjev prihod. Na tisoče in tisoče Poljakov in Rusinov je bilo prišlo pozdravljat svojega vladarja. Obiskoval je bolnice, ni se strašil nobene bolezni, vsakega- bolnika je hotel tolažiti s prijazno besedo v materinem jeziku. Ljudje so se čudili toliki dobroti in ljubeznjivosti. Ali on je bil pokazal že mnogokrat svoje milo srce in svojo ne-ustrašljivost. Marsikdo je vedel pripovedovati, kako skrbi za svoje vojake. Med množico, ki je stala pred -i4 34 K- bolnico, kjer je bil ravno cesar, bil je tudi invalid. Zlata medalija za hrabrost mu je kinčala prsi, možato in ravno se je držal, le desni rokav mu je mahal prazen ob strani; leta 1849. bila mu je odtrgala italijanska krogla roko. „To je pa vender preveč, da se upa naš cesar celo v bolnice. Kako lehko bi nalezel kako bolezen", oglasi se starka poleg njega. „Vi še ne poznate cesarja", odgovori invalid. Leta 1849., komaj se mi je bila zacelila rana za desnico, lotila se je me kolera. I ježa,1 sem v bolnici na Dunaji. Bil sem že okreval toliko, da sem mogel hoditi okolu. Bil sem ravno na dvorišči, kar pridrdra kočija. Iz nje skoči cesar sam ter stopi skoz vrata. Molče ga pozdravlja straža. Lahkim korakom stopa Franc Jožef po stopnjicah. Ravno hoče v dvorano, kjer je bilo vse polno bolnikov, kar prisopiha za njim bolniški zdravnik, kteremu so bili javili, da je prišlo Njegovo veličanstvo. Prestrašen stopi zdravnik prednjega ter pravi: „Oprostite, veličanstvo, va.še življenje je v nevarnosti, kajti tu niso sami ranjenci, nekteri so bolni tudi za kolero!" Cesar postoji, roko položi zdravniku na ramo, rekoč: „Hvala vam za opomin, gospod zdravnik. Pošteno mislite. Pa povejte mi, ali bi šli vi med bolnike, ko bi ležal vaš sin za kolero bolan med njimi?" — „Seveda, ko bi bil sin med njimi, velevala bi mi dolžnost, naj ga obiščem", odgovori zdravnik. — „Nu, glej," odgovori cesar, „v tej dvorani leži mnogo mojih sinov; ali mi braniš še poti do njih." Tako je pripovedoval invalid; poslušalci so kar strmeli. Ko pride cesar iz bolnice, pozdravi ga ljudstvo navdušeno kakor nikdar poprej. Še istega leta pokazal je zopet svojo pobožnost. Dne 22. julija bila je slavna procesija iz stolne cerkve -+t 35 K- sv. Štefana na Dunaji k znamenju brezmadežnega spočetja na Dvoru, ktero je bil postavil 18. maja 1647 cesar Ferdinand III. na čast presveti Devici. Vsi nadvojvode in cesar sam v opravi vojnega maršala in cesarica stopala sta za presvetim rešnjim Telesom. Ko se je vračala procesija, začne deževati. Cesarju in cesarici so ponujali dežnike, ali ona jih nista hotela. Gologlava sta končala procesijo in akoravno mokra, nista šla iz cerkve, dokler ni bil gotov blagoslov in zahvalna pesem. Tako lep izgled je dajal svojim pod-ložnikom. Enaka se je pripetila tudi dne 8. decembra 1852. Lep zimski dan bil je zvabil množico ljudi v praterske ulice. Voz je drčal za vozom gori in doli. Kar se oglasi zvonček, znamenje, da nese duhovnik bolniku zadnjo popotnico. Ali malokdo se zmeni za to, komaj da privzdigne ta ali oni svoj klobuk. Na enkrat se pa ustavi krasen voz, vratica se odpro, krepek mladenič v vojaški opravi stopi iz njega, pred vsemi ljudmi poklekne na tla, da skaže čast Višjemu. Ko vidijo sprehajalci ta prizor, obstoje vozovi in na tisoče ljudi poklekne okolu duhovnika, ki blagoslavlja krepkega junaka — cesarja Franc Jožefa. Za to pa varuje njega in družino njegovo vidno roka Božja. Tako je obvarovala dne 13. decembra 1855 tudi cesarico. Peljala se je v Schonbrunn. Konji se splašijo, voz zadene ob odnošaj, kočijaž pade brez zavesti na tla. Iskri konji divjajo naprej. Nek kočijaž, ki je prišel s težkim vozQm nasproti, zavozi čez cesto, da trčijo konji cesarski v njegov voz in se ustavijo, cesarica se vrne zdrava domu. Dne 12. julija 1856 rodila se je cesarju druga hči, Gizela, ki je omožena sedaj (od 20. aprila 1873 3' 36 g*- sem) s princem Leopoldom Bavarskim. Na dan njenega rojstva odpustil je njen oče mnogim hudodel-nikom kazen in daroval je 10.000 gld. za podporo obrtnikom in delavcem. Istega leta potoval je s cesarico na Štajersko in Koroško, ter je prišel tudi med zveste mu Slovence. Tudi na tem potovanju kazalo se je njegovo milo in pobožno srce. Obiskaval je s cesarico bolnice, šole in in druge dobrodelne zavode. Peljal se je tudi v Heili-genblut na Koroškem, da je šel potem na Veliki Zvonik (Grossglockncr). Ker je pa bila tisti dan, kterega je nameraval na goro, ravno nedelja; prosil je župnika, da je maševal že ob štirih zjutraj, ker ni hotel zamuditi sv. maše. Potem se je peljal črez sv. Mohor in Beljak v Celovec. Povsod je vrelo ljudstvo pozdravljat ga. Ravno tako na daljnem potu ob Dravi v Maribor, kjer so ga pozdravljali Slovenci iz slovenskih goric na konjih. Prepričal se je sam, da sme šteti na zvestobo svojih podložnikov. Črez Gradec se je vrnil na Dunaj. Dne 17. novembra istega leta se napotita vladarja na Italijansko. V Ljubljani se ustavita za nekaj časa. Tam je praznovala cesarica svoj god. Zvesti Slovenci privreli so od vsih strani. Ljubljana je bila razsvetljena tako lepo kakor nikdar popred; ulice bile so okrašene. Vsi časniki, posebno „Novicea in „Danica" slavili so prihod njih s pesniškimi pozdravi. Ali vse slavnosti nadkrilil je narod slovenski s svojo zvestobo. Ko sta se vračala z Italijanskega, bila sta zopet med Slovenci. V Gorici obiskala je cesarica, akoravno je dež lil neprenehoma, ženski samostan in nekaj zavodov. Potem sta si ogledala še krasote Postojinske jame. Čez Trst je peljala pot, kjer je pohvalil cesar 37 K- posebno mestno stražo, batalijon slovenskih okoličanov. Na daljnem potu slavili so ga Italijani, ki so bili pred osmimi leti najhuji sovražniki Avstrije, na vsak mogoč način. Benečanskim revežem je podaril za božič 18000 gld. Ravno tako bogato je delil po drugih mestih. V Milanu je pozdravljal prav srčno ginen maršala Radeckega, kteri mu je bil rešil tako krasni deželi. Radecki je služil tedaj že 72 let svojemu cesarju. Ali sivi starec je bil še čil in čvrst, že samo ime njegovo krotilo je nemirneže. Sedemnajskrat je bil v vojski, sedemkrat je bil ranjen, devet konj postrelili so sovražniki pod njim. Bil je oče svojim vojakom, cesar ni imel bolj zvestega in udanega služabnika. Zato sta ga pa tudi častila cesar in cesarica nad vse druge. Njegovo ime navdušuje še dandanes naše vojake. Ali tedaj je bil stari maršal že onemogel. Imel je preveč posla, kajti ni bil le vojni poveljnik, ampak tudi civilni namestnik cesarjev. Prosi torej, naj mu odvzame to breme. Koncem februvarja 1857 mu spolni cesar to željo. V lastnoročnem pismu mu je povdarjal, da ga oprosti službe le zato, da bi si mogel ohraniti vsaj zvestega svetovalca. Ob enem mu ponudi vse svoje cesarske gradove, naj si izbere kterega., da bi živel v njem kot cesarjev gost. Koncem meseca decembra 1857 pa zboli triinosem-desetletni starček. Zadnji dan leta izpove se stari vojak in se pripravi za pot v večnost. Kakor ni bil trenil z očesom, ko so švigale sovražne krogle okolo njega, tako se tudi ni bal smrti. Dne 5. januvarja 1858 ob 8. zjutraj zatisne junak oči in se preseli tje, „kjer mu bo venčal meč sam Gospod z lavorjevim vencem za njegovo čisto zvestobo", kakor je pela nadvojvodinja Zofija v svoji pesni njemu v slavo. Cesar je ukazal -M 38 l-s- še tisti dan. naj nosi peti husarski polk za večifr' čase Radeckega ime, naj se opravljajo zadušnice zanj' v vsakem kraju, kjer so vojaki, naj žaluje cela armadi? skoz štirinajst dni, ter naj ovija ta čas zastave v črno. Truplo junakovo prepeljali so iz Milana črez Benetke in Trst na Dunaj. Tu je skazal cesar mrtvemu maršalu čast, kakoršne še ni doživel nobeden pod-ložnik. Cesar sam je vodil dunajsko posadko mrliču na čast. Ko so ga pripeljali iz arsenala, pozdravil ga je cesar, povzdignil je sabljo pred njegovo rakvo in pripognil jo je in vodil vojno pred mrličem do prvo-stolne cerkve sv. Štefana, kjer so ga blagoslovili in ravno tako ga je pozdravljal na kolodvoru severne železnice, po kteri so peljali mrliča v \Vetzdorf, grad na Nižeavstrijskem. Tam v parku stoji več kakor dvesto kipov avstrijskih junakov od najvišjih do najnižjih stopinj (med njimi tudi kipi enega korporala in enega feldvebla 17. polka in dveh feldveblov 7. polka). Med kipovi je napravljena kapelica. Na obelisku stoji Zmaga. Štirindvajset stopinj moraš iti navzdol. Tam počiva sedaj slavni Radecki poleg Wimpffena in Por-friderja, kteri je bil priredil slavnemu vojskovodji tako časten grob. Bil je sin revnih starišev. Pridobil si je pa kot trgovec pri vojni veliko premoženje in je priredil tako lep spominek avstrijskim junakom. Sedaj je ta grad cesarjeva lastnina. Leta 1857. dodelali so tudi železnico od Ljubljane do Trsta, ter so odprli potr do morja. Vozniki, kteri so prej prevažali blago, so tarnali sicer ali kmalu so se prepričali, da je železnica tudi dobra, ker vozi veliko hitreje in ceneje kakor konji. Meseca maja istega leta potoval je presvitli par na Ogersko. Z velikimi slavnostmi so je častili Ogri. Ali v Debrecinu doteče popotnike žalostna vest, da je je obolela hči Zofija jako hudo. Hitela sta torej h hčerki, ktera je pa kmalu zatisnila oči in šla v nebesa. Žalostni stariši so šli na božjo pot v Marijino Celje na gorenjem Štajerskem iskat tolažbe v vroči molitvi. Bog se jih usmili. Dne 21. avgusta 1858 zjutraj na vse zgodaj oznanjevali so topovi po vsili mestih avstrijskih veselo novico. Kdor je slišal glas, štel je, kolikokrat bodo pokali. Kajti dvajset in eden strel naznanja, da se je rodila cesarju hči, prestolonasledniku jih pa gre sto in eden. Pokali so bronasti gla-silci; ko se oglasi dvajset in drugi strel, bila je gotova novica, da se je rodil vladarju sin, naslednik na prestolu. V Laksenburg-u blizu Dunaja zagledal je dan Rudolf, kteri bo nosil po očetu krono avstrijsko. Popisovati veselja ni mogoče, še manje pa povedati, koliko dobrega sta storila oče in mati o ti priliki. Takrat so pripovedovali ljudje, kako rad ima cesar otroke. Ko je potoval po svojih deželah, in so %a slavili na vso moč, vstane neko jutro na vse zgodaj ter se gre sprehajat po okolici. Pot ga nanese mimo stare bajte. Pred vrati sedel je fantiček, solze se mu lile iz oči. Usmiljen stopi cesar k njemu, ter ga praša, zakaj joče tako silno. „Oče in mati sta šla v mesto gledat cesarja. Nista me hotela vzeti seboj. Pa bi vender videl tako rad svojega cesarja"; odgovori dečko ter zajoče na novo. Cesar se mu nasmehne milo, podari mu cekin in pravi: „Daj ta krajcar očetu, naj ga shrani za te. Mene pa poglej dobro; ko pridejo mati domu, jim pa reci, da si videl cesarja in si govoril ž njim!" Deček ga pogleda debelo, na enkrat se mu razvedri lice ali od samega straha ne more ziniti -H 40 S«s- besede. Cesar se pa vrne z veselim srcem v mesto. Tudi cesarica ustaja rada na vse zgodaj. Blizu Dunaja je živela starka se svojo hčerko. Siromašno se je živila s pletenjem košev in pletenic, ktere je nosila hčerka na prodaj. A zima je bila huda, matere se loti bolezen. Kar je bilo prihranjenega v hiši, porabili ste za zdravnika in za zdravila. Pridna hčerka trudila se je na vso moč, da si prisluži denarja za se in za mater. Nekega jutra zgodaj oprti si pletenic, kar jih je imela gotovih, da bi jih nesla v mesto na prodaj. Med potom je računila, koliko bi li mogla skupiti, kaj bi li nakupila za denar. A pot je bila dolga. Trudna sede pod tanko smreko, da si počije. Kar pride po poti gospa. Ko vidi žalostno dekle, sede poleg nje in jo vpraša ljubeznjivo kam gre, kako ji je. Dekle ji potoži svojo revščino. Tako živo in odkritosrčno je govorila, da se zaleskeče gospej solza usmiljenja v očeh. Malo pomisli, pa pravi: „Dobro, da sva se sešli •! 46 K- 30.000 možmi. Cela avstrijska vojska je štela komaj 138.000 mož. Pa še od tih jih je moralo ostati mnogo po trdnjavah, po Tirolskem (general Kuhn s 13.000 možmi) in po Istriji, tako, da je ostalo v rokah Albreh-tovili samo 71.800 mož. Ali vojaki so bili vsi hrabri, vsi so hrepeneli, da pokažejo Lahom zopet, da jim niso kos. Že dne 23. junija prekoračijo Italijani mejo. Nadvojvoda, se odloči hitro za boj, dokler general Cialdini ne pride od strani. Zato napade sovražnike že 24. junija (na kresni dan) pri Kustoci. Tako nenadoma se je zgodilo to, da je jahal kralj zjutraj celo na sprehod, ker še ni mislil resno na boj. Koj zjutraj so bili že napadli avstrijski konjiki neprijatelje. Ulanski polk Trani se vrže na divizijo, ktero je vodil sam kraljev sin Umbert. Hitro proderejo sovražne vrste, da je ubežal kraljevič komaj v kare. Ulanci sicer niso mogli prodreti dalje, morali so nazaj, mnogo jih je ostalo mrtvih na bojišči ali tudi sovražniku je upalo srce. Tako se italijansko desno krilo ves dan ni ganilo z mesta, le Vilafranko je branilo. Ravno tako je razpršil drug oddelek ulancev celo italijansko brigado tako, da se je mogel udeleževati izmed pet batalijonov samo eden daljega boja. Posebno hud je bil boj za grič Monte Croce (Križna gora) in za Kustoco. Celo italijanski princ Amadeo je bil ranjen. Ob treh popoldne so vzeli naši vojaki sv. Lucijo. Ob petih začno napredovati proti Kustoci in proti Križni gori. Hrabrim vojakom se Italijani niso mogli upirati dolgo, pet topov jim pride v pest. Hitro jih obrnejo proti sovražnikom, pešci sami jih nabijajo in streljajo za bežečimi, konjiki pritisnejo za njimi in spode neprijatelje črez mejo. 5956 mož je izgubila naša vojska, 1170 jih je bilo mrtvih, 3984 ranjenih in 2802 izgubljenih ali pa vjetih. Italijani -+S 47 lisami pravijo, da so izgubili 8185 mož in sicer 712 mrtvih, 3143 ranjenih in 4332 jetnikov. Vrh tega dobili so naši štirnnjst. topov, mnogo vozov in več kakor 5000 pušek. Drugi dan razglasil je nadvojvoda Albreht sledeče povelje: „Njegovo Apostolsko Veličanstvo premih naš cesar blagovolil mi je telegrafirati ponoči: „Presrčna hvala tebi in hrabrim mojim vojakom!" Vojaki, tovarši! To je najlepši trenutek v mojem življenji, da vam morem naznanjati Najvišo hvalo. Vojsko, ktero nam je vsilil brezbožni sovražnik, začeli ste z zmago pri Kustoci, na istih gričih, kjer smo že zmagali pred 18 leti. *) Z lastnimi očmi sem videl vašo hrabrost, akoravno je bilo sovražnikov toliko več in so nas napadali tako besno. Topov smo pridobili in mnogo sovražnikov smo ujeli. Vsak izmed vas se je boril kot junak — nobeden oddelek ni zaostajal za drugimi, vsaka vrsta orožja storila je po svoje, kolikor je mogla. Vredni ste bih težke naloge, kakor sem vam bil prorokoval. Nove težave nas čakajo, ali zmagah bodemo zopet, če je Božja volja!" V velikih krdelih so vozili kmalu po tem jetnike na Avstrijsko, ali tudi ranjencev so pripeljali v dolgih vlakih. Od vsih strani so vreli ljudje pomagat, skušali so se med seboj, kdo bo daroval več za reveže. Kadar se je pripeljal vlak v Gorico, Postojino, Ljubljano, v Celje, Maribor ali v Celovec, prinašali so ljudje okrep- *) Že 24. julija 1. 1848. zmagali so Avstrijci pri Kustoci Italijane. -s-f 48 čala. Posebno so skrbeli za svoje rojake, a tudi drugih ni šel nikdo brez daru naprej. Vesele nade so širile srca po boju pri Kustoci. A na severu stvar ni potekla tako dobro. Nemški naši zavezniki, razun kralja Saksonskega, so se obotavljali in so pomogli s tim kralju Pruskemu, da je mogel zbrati skoro celo vojsko proti nam. Vrhu tega je imela pruska vojna nove boljše puške kakor naši in mnogo starih nasprotnikov cesarjevih jim je pomoglo. Dne 3. julija 1866 začne se boj pri Kraljevem gradcu na Češkem. Hrabro so se bojevala naša krdela pod Bene-dekom, do dveh popoldne umikale so se pruske čete, kar pride kraljevič pruski od strani svojim na pomoč. Bojna sreča zapusti naše zastave, moramo se umakniti. Kmalu se pa zasveti slava avstrijska v novem svitu. Naj bolje se je bilo bati italijanskega brodovja, kterega je bilo veliko več in bolje oboroženega kakor našega. Naše brodovje je bilo sicer malo, ali nadvojvoda Maks, ki je bil postal med tim cesar meksikanski, in njegov naslednik Viljem Tegetthoff (rojen v Mariboru, umrl 7. aprila 1871 na Dunaji) sta ga izvežbala, da sme vsak Avstrijec gledati s ponosom nanj. In naši primorski in dalmatinski mornarji tako nimajo para. Ko se je začela vojska, zbiralo se je italijansko brodovje v Jakinu (Ancona), pripravljalo se je, a ni moglo zgotoviti svojih priprav. Tegetthoff je čakal sovražnika v Fasani (v Istriji). Ker se pa ta le ni hotel prikazati, odpelje se avstrijski poveljnik 26. junija s svojimi ladijami, med kterimi je bilo samo 6 oklopnic proti Jakinu, kjer je bilo italijansko brodovje, med njim 11 oklopnic. Ali italijanski admiral se ni upal iz pristanišča, ker so pa zahtevali Italijani odločno od njega, -5-S 49 naj potolče Avstrijce ter tako reši čast italijanske vojne, ktera se je bila osramotila pri Kustoci, hoče se polastiti otoka Visa v Dalmaciji. Dne 18. julija pripluje z 19 ladijami (med njimi 10 oklopnic) pred otok. Posrečilo se mu je sicer prerezati pomorski telegraf, ki je vezal otok s Puljem, glavnim bojnim pristaniščem avstrijskim, ali bilo je prepozno, ker Tegetthof je bil že izvedel, kje je sovražnik. Vse ladije so začele streljati na avstrijsko trdnjavico sv. Jurja, v kteri je stalo 44 topov. Štiri oklopnice proderejo celo v pristanišče, ali hrabri avstrijski topničarji pozdravijo jih tako hudo, da se morajo umakniti nazaj. Drugi dan mu pride največa italijanska ladija „Affondatore" na pomoč. Na novo napade trdnjavico, ali avstrijske krogle so poškodovale eno oklopnico „Formidabile" tako hudo, da ni bila več za boj. Ravno, ko je hotel izkrcati tretji dan, 20. julija 1866, pešcev, da bi napadli trdnjavo na suhem, pride vest: avstrijsko brodovje se bliža. Tedaj se pripravi na boj. Italijani so imeli 12 oklopnic z 248 topovi, avstrijska pa samo 7 s 173 topovi, kar jih je bilo samo lesenih ladij, bilo jih je na obeh straneh skoro enako. V zadnjem trenotku zapusti italijanski admiral Persano svojo ladijo, na kteri je vihrala njegova zastava, ter se ukrca na Affondatore. Tako niso vedeli Italijani, kje je njih vodja, ker svoje preselitve ni bil naznanil. Med tem priplujejo Avstrijci. Ker so imeli manje topove, ukazal je bil Tegetthof: Skušajte trčiti ob sovražne ladije, da jih razbijete in se potope. Ob s/4 na 11 pred poldnem počil je prvi strel. Kmalu je pokrival gost dim morje, le bliskalo se je od vsih strani, težke krogle frčale so po zraku, le po barvi ladij spoznavali so se prijatelji in neprijatelji. Kar zadene avstrijska ladija 50 K- „Nadvojvoda Ferdinand Maks" na italijansko „Kralj italijanski" (Re d'Italia). Skoro štiri metre globoko zasadi se jeklena ost ladije v sovražno. Hitro začne delati stroj za nazaj, luknja v sovražni ladij i se odpre, voda bruhne vanjo in v poldrugi minuti potone ladija italijanska in z njo 550 mož, ki so bili na njej. Avstrijski admiral ukaže takoj, naj skušajo rešiti reveže, ki so plavali po morju, ali Italijani ne prestanejo v boju. Zato je moral prepustiti nesrečneže svoji osodi. Kmalu pride avstrijska lesena ladija „Cesar" (Kaiser) v veliko nevarnost. Pet sovražnih jo obkoli. Affonda-tore jo hoče zadeti, ali Avstrijci zadenejo ga tako dobro, da se je potopil, ko je prišel komaj v Jakin nazaj. „Cesar" pa sune sam, akoravno je bil lesen, italijansko oklopnico „Kralj Portugalski" (Re di Porto-gallo), da ni bila več za rabo, ter se reši vsih drugih. Tretja italijanska oklopnica „Palestro" pride avstrijski oklopnici „Zmaj" (Drache) tako blizo, da bil streljal lahko s samokresom na njen krov. Hitro da ustreliti avstrijski poveljnik z vsemi topovi, kolikor jih je bilo na eni strani, in hitro se zvali plamen iz sovražne ladije. Kmalu potem švigne plamen iz nje do neba; ogenj je bil unel kup gianat in ponosna ladija zleti z 250 možmi v zrak. Groza popade sovražnike, spuste se v beg. Tako je zmagalo slavno avstrijsko brodovje. Na samem „Cesarju" šteli so 22 mrtvih in 82 ranjencev, vse druge ladije avstrijske so štele le 11 mrtvih in 42 ranjencev, Italijani so pa šteli razven onih, ki so se potopili s „Kraljem italijanskim" in ki so zleteli v zrak s „Palestro", 24 mrtvih in 136 ranjencev. Tako hrabro so vojevali naši leta 1866., tako so žrtvovali vsi avstrijski rodovi življenje in kri za pre-svitlega svojega vladarja. -M 51 £4- Nesreča na severnem bojišču je primorala cesarja, da je odstopil Benečansko Italijanom, in se je izločil iz nemške zveze, kar za Avstrijo še slabo ni bilo, ker se je odtegnila s tim skrbi za druge, kteri ji mnogokrat zanje še hvaležni niso bili. To je glavna vsebina miru, sklenenega v Nikolsburgu in v Pragi, 26. julija in 23. avgusta leta 1866. Tako se je končalo že sto let obstoječe nasprotstvo med Prusijo in Avstrijo. Pa kar so nameravali sovražniki, niso dosegli. Izključena iz Nemčije začela se je opirati Avstrija edino le na svojo moč, uvidela je, da se najde stalna sreča le v lastnem domu, da bode država tim močneja tim slavneja, čim bolje okrepijo njeni posamezni udi, posamezni narodi. Enakopravnost vzcvela je narodom na bojišči, ona je dala vsim narodom povoda, da se razvijajo vsak po svoje ali vsi v iskreni ljubezni do cesarskega rodu, s kterim dele zvesto veselje in žalost. „Mir hočem imeti s svojimi narodi" to geslo napotilo je cesarja, da je podelil Ogerskej one pravice, kolikor jih je mogel brez prikrajšanja svita svoje krone. Iz stare Avstrije povzdignila se je prerojena Avstro-Ogerska država. Dne 8. junija 1867 kronali so cesarja in cesarico s staro krono sv. Štefana, ktero je bil zakopal leta 1849. Košut, ko je moral bežati iz domovine blizu Oršove. Dolgo so jo bili iskali, konečno jo najdejo. Na praznik rojstva Marijinega,, zaščitnice Ogerske, izkopali so zaboj, v kterem je bila zakopana. Sedaj so jo deli zopet na glavo onemu, ki ima edini pravico do nje. Velike slavnosti so obhajali ta čas v Pešti, najlepša slovesnost je pa bila, ko so mazilih in kronali svojega cesarja, ko je prisegel Franc Jožef I. da bo „ ohranil deželi postave, pravico in mir" na evangelij ter sedel na belca in jahal s svojim spremstvom na -M 52 grič sredi mesta, za kterega so bili pripeljali prsti iz vsih krajev dežele, ter mahnil s kraljevim mečem na vse štiri vetrove v znamenje, da bo branil deželo sovražnika, naj pride od koder si bodi. Topovi so gromeli pozdrav, narod je klical navdušen in Ogri so podarili svojemu vladarju 100.000 cekinov. Ali cesar porabil je dar prav cesarski. Namenil ga je za podporo potrebnim vojakom, ki so onemogli v boju za svoj dom, njenim ženam in sirotam. Še istega leta potrdil je 22. dan meseca decembra državne osnovne postave, ki zagotavljajo vsakemu svoje pravice in vsakemu narodu in njegovemu jeziku ravnopravnost z drugimi. Še ni preteklo enajst let, od kar so proglašene, a tudi oni, kteri so jim nasprotovali leta 1867, prepričali so se, da so velik dar za vse narode avstrijske. Dne 22. aprila 1868 rodila se je cesarju nadvoj-vodinja Marija Valerija. 0 božiču istega leta peljala se je cesarica skoz Dunajske ulice kupovat svojim ljubim za božičnico. Na enkrat ukaže kočijažu, naj postoji. Kaj je bilo? Pred vratmi neke hiše stala je objokana deklica, raztrgano krilice pričalo je o revščini, bledo lice o lakoti. Usmiljena pokliče cesarica deklico k sebi, praša jo, kaj ji je. Boječe ji potoži otrok, da je mati bolna, v hiši pa ni ne kosca kruha. „Tu je najlepši dar za moje", reče cesarica, ter izprazni svojo mošnjico v roke revici. Tistikrat cesarica ni kupila nič za božičnico, deklica in njena mati ste pa imeli vesel božič kakor še nikdar. V državnem življenji bilo je živahno delovanje. Trebalo je preustrojiti državo na temelju osnovnih zakonov ali postav. Prejšnji boji so pokazali, da avstrijska vojna ne zadostuje ne po številu ne po orožju 53 e;*- tirjatvam sedanjega časa. Zato so /boljšali orožje, namesto starih pušek napravili so nove, ki streljajo pet in še večkrat hitreje kakor stare. Brambena postava z dne 5. decembra 1868 uredila je dalje vojno služno dolžnost. Kdor je sposoben za vojaštvo, mora biti vojak, a samo tri leta mora služiti dejanski, sedem let v reservi in dve leti v deželni brambi. Število vojakov v liniji določilo se je na 800.000, kar jih je več sposobnih za vojaštvo, spadajo v deželno brambo. Na podlagi te postave razpolaga Avstrija čez poldrugi milijon vojakov in kar velja še postava o črni vojski, še čez dva milijona. Ta nova postava pokazala je že očividno svojo korist. Po kratki dejanski službi se vrne mladenič sedaj zopet k svojim opravkom, vojaška disciplina mu bistri um, da pride kot mož na očetov dom nazaj. Leta 1869. preustrojilo se je narodno šolstvo. Na podlagi svojega materinega jezika se mora šolati vsak otrok od svojega šestega leta naprej. Sedaj zna že skoro vsak mladenič in vsaka deklica pisati in brati, dobre knjige se širijo od dneva do dneva, narodno slovstvo napreduje z velikanskimi koraki. Ob enem se je vredil tudi zemljiški davek tako, da plačuje vsak v enaki razmeri za obče potrebe. Leta 1869. potoval je cesar na Jutrovo. Srce ga je gnalo tudi v sveto deželo obiskat kraje, kjer je hodil po svetu naš Izveličar, kjer je prelil svojo kri za nas. Na potu se je oglasil tudi v Carigradu in v Atenah. Dne 8. novembra prispe v Jafo. Več kakor 1000 konjikov ga je spremljalo od tod proti Jeruzalemu. Ko prijašejo na grič Elkuds, s kterega zagledajo romarji prvič sveto mesto, skoči cesar s konja, pade ^ 54 ff- na kolena, poljubi tla in prebije nekaj minut v vroči molitvi. Solze so mu trepetale v očeh, ko ustane. Ko pride v Jeruzalem „kralj jeruzalemski", — ta naslov ima cesar avstrijski — stopi zopet raz konja, ker neče jezdariti po mestu, po kterem je hodil naš Rešenik. Ogledal si je vse svete kraje, molil je za svojo rodovino in za vse svoje podložnike, bogato je obdaril cerkve in samostane, predno se je vrnil v Jafo. A morje je bilo viharno. Spremstvo ga je prosilo, naj se ne ukrca o takem vremenu, ali on pravi: „Obljubil sem, da pridem jutri v Port-Said, biti hočem mož beseda!" Ukrcal se je srečno in spolnil je svojo besedo. V Port-Saidu zbrali so se tedaj skoro vsi vladarji evropski ali vsaj njihovi poslanci, kajti blagoslavljali so ravno dodelani prekop, tako imenovani Sueški kanal. Ta druži srednjezemsko morje z rudečim morjem, tako, da se ladijam ni treba voziti okolo cele Afrike, ako hočejo v bogate Indijske pokrajine. Tako se jim prikrajša pot za več kakor tisoč milj. Leta 1870. začela se je huda vojska med Nemčijo in Francozko. Akoravno so obetali Francozi Bog ve kaj vse, vendar se ni hotel združiti cesar z njimi, da je ohranil svoji državi mir ter je spolnil svojo obljubo, ko je sklepal leta 1866. mir s Prusi, da bode ostal zvest mirovni pogodbi za vselej. Dne 20. aprila 1873 poročil je svojo hčer Gizelo s princem Leopoldom Bavarskim. — Prvega majnika istega leta začela se je svetovna razstava na Dunaj i. Cesar jo je bil dal napraviti, da bi pokazal celemu svetu, kaj zmore njegova država po vsih strokah gospodarstva, obrtnije, vednosti in umetnosti. Ob enem se je slavil spomin na prvega vladarja iz habsburške rodovine, ker je preteklo to leto ravno šest sto let, 55 H- kar so izvolili Rudolfa I. za nemškega cesarja. Iz vsih delov sveta prihajali so obrtniki, kupci, umetniki in učenjaki kazat svoje pridelke in izdelke. Naj odličnejši vladarji evropski in drugi obiskali so našega cesarja. Res je stala razstava obilo denarja, ali koristila nam je tudi veliko, ker je pokazala bogastvo našega cesarstva in razumnost naših obrtnikov tako, da se vozi sedaj naše blago že v daljne kraje sveta. Drugega decembra 1873 preteklo je pet in dvajset let, kar je prevzel Franc Jožef I. vlado. V spomin tega dneva ustanovil je „vojno svetinjo" namenjeno vsim onim, ki so se bojevali od leta 1848. sem za domovino. Ta dan praznovali so po vsih mestih in krajih prostranega cesarstva slovesne sv. maše. Po maši pripenjali so poveljniki svetinjo vsim onim, kteri so si jo bili zaslužili. Oni, ki niso služili več pri vojakih, dobili so jo pa na dom. V cesarjevi palači zbrali so se ta dan vsi generali in vojni dostojanstveniki čestitat svojemu vodji. Vse je bilo urejeno po vojaški. Cesarjevič Rudolf in nadvojvode stali so v vrsti na mestu, ktero jim je odka- v zala njihova šarža. Od osemdesetletnega feldcajgmajstra grofa Koroninija pa do še mladih štabnih častnikov bila je zastopana cela armada. Maršal nadvojvoda Albreht govoril je v imenu vsih in je prosil Boga, naj bi dal njegovemu Veličanstvu doživeti še mnogo, mnogo let. Z ginenim srcem odgovarjal in zahvaljeval se je cesar celi vojni, spominjal se je onih, ki so mu vodih vojake v boju, in vojakov, ki so vojevali zanj, ki so dali življenje za domovino. Glas se mu je tresel, ko se je spominjal mrtvih vojakov, solze ga polijo pri spominu slavnega Tegetthof-a in drugih vže preminolih junakov. Dolgo so še doneli slava klici, ko je bil cesar že zapustil dvorano. Leta 1875. potoval je po Dalmaciji. Hotel si je ogledati tudi to svojo deželo, da se prepriča o tamoš-njih razmerah. Tudi tam je pozdravljal vsakega v njegovem materinem jeziku in pridobil si je srca vsih. Čudili so se pa celo trdni sinovi gorate dežele, da se njihov „car" ne straši ne dežja, ne viharja, da hodi peš tako krepko kakor gorjanski pastir, da sedi na konju čvrsto kakor narboljši konjik, da ga ne utrudi ni pot po skalnatih bregovih ni vročina ni mraz. Od kar so videli Bokelji svojega carja junaka, ne upirajo se več brambeni postavi. Kmalu po tem 1. 1876. se uname vojska med Rusijo in med Turčijo. Turška krutost primorala je Bolgare, Bošnjake in Hercegovce, da se upro svojim tlačiteljem. Rusi začno vojsko za nje. Tudi Srbija začne boj. Ko onemore ta, usmili se jih Avstrija in jih varuje pogina. Ko je premagala Rusija, zbrali so se poslanci evropskih velevlasti v Berolinu. Ker je trpel upor po Bosni in po Hercegovini še vedno, ker je pribežalo na tisoče in tisoče revežev na avstrijska tla, dal je Bero-linski shod Avstriji nalogo, naj zasede Bosno in Hercegovino ter napravi mir in red po deželi in varuje kristijane grozovitosti Turške. Dne 29. julija prekorači c. kr. vojna mejo. Zaslepljeni mohamedani so se upirali sicer, ali naši vojaki, med njimi vsi slovenski polki, zmagali so jih; že 19. avgusta vzel je general Filipovic glavno mesto bosansko Sarajevo. Naši vojaki zaslužili so si zopet novih vencev. Junaške hrabrosti, ki se je kazala povsod, pri Žepčah, pri Jajcah, v Travniku in drugod ne bodemo opisovali, saj je ni skoro slovenske vasi, kjer bi ne bilo koga, ki je bil sam med junaki. Dne 24. aprila 1879 praznoval je naš cesar srebrno poroko, kajti preteklo je pet in dvajset let, kar se je sklenil zakon s premilo cesarico Elizabeto. Ali tudi tedaj izrekel je presvitli par željo, naj poklonijo podlož-niki, ki so hoteli praznovati ta dan z velikanskimi veselicami, denar za reveže. Vsi so ubogali radi, posebno zato, ker so delale povodnji strašno škodo. Na Ogerskem je bila predrla reka Tisa jezove ter poplavila celo veliko mesto Szegedin. Cesar sam je prišel tolažit ubožce, katerim je podrla voda hiše in odnesla vse imetje. Sam je stopal med nesrečneže in jim je delil obilo podpore. Cesarjev sin, cesarjevič nadvojvoda Rudolf, uzrastel je do krepkega mladenča. Kakor oče učil se je pridno, zanimal se je posebno za šole, za vednost in za umetnost. Postal je krepek vojak, ki pozna vse vojaške stroke. Tudi on govori vse jezike svojih narodov in govori rad z vsakim v njegovem materinem jeziku. Pero zna rabiti kakor malokdo. Leta 1879. je popisal svoje potovanje po Donavi. Ker se zanima za naravoslovje, proučil je posebno pridno živalstvo svoje domovine. Dne 10. maja 1881. 1. se je poročil z nadvojvodinjo Štefanijo, hčerjo Leopolda II., kralja Belgijanskega. L. 1882. potoval je cesar po Koroškem. Ondotni Slovenci so tekmovali s svojimi nemškimi sodeželani v izrazih ljubezni in udanosti. Istotako je cesar obiskal naše Primorje. Po vsem Goriškem, v Trstu in Istri ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Cesar sam seje zelo zanimal za napredek slovenskega naroda po teh deželah. L. 1883. potoval pa je cesar po Štajarskej in Kranj-skej. Praznovali smo namreč šeststoletnico, kar smo prišli pod Habsburžane. Pred šest sto leti prisegli so —»•S 58 S-«— jim naši pradedje zvestobo za veke. Z velikim sijajem so ga sprejeli v Gradcu. V samostan Rajn, kaki dobri dve uri nad Gradcem, so bili sklenili leta 1276. pleme-nitaši kranjski in štajerski zvezo zoper češkega kralja Otakarja, ki je vladal tedaj po tih krajih. Dne 26. avgusta 1278 prelivali so naši pradedje prvikrat kri za Habsburžana. Od tega časa niso pozabili Slovenci nikdar svoje zvestobe do vladarjevega rodu. Leta 1883. ponovili smo vsak v svojem srcu prisego Francu Jožefu I. in držali jo bodemo njemu in njegovim potomcem. Ko pride cesar na slovenska tla, zaoril je: „Živio!" ki se je razlegal po celej domovini. Povsod so se mu klanjali župani in drugi odličnjaki. Nobeden izmed njih ne bode pozabil trenotka, ko je stal pred njim. Njegova ljubeznjivost je tolika, da se priljubi vsakemu. V Radgoni in v Ptuji pozdravljali so ga slovenski kmetje na konjih. Nagovoril je ljubeznjivo kmečkega mladenča, ki je vodil „banderaše", hvalil je lepe konje, zahvaljeval se je, da so ga prišli pozdravljat. Nikjer ni bilo najmanjšega nereda, nikjer ni bilo straže; saj pravi sam, da se čuti med svojim narodom najvarnejšega. Slovili smo ga navdušeno, ker smo culi iz njegovih lastnih ust, da ljubi jezik slovenski. Ravno tako so ga slavili v Celji. Povsod so bile okrašene postaje, vsaka vas se je bila okinčala po celem potu, naj skromnejša hiša se je lišpala njemu na čast. Dne 11. julija pripeljal se je v belo Ljubljano. Zvečer bilo je mesto razsvitljeno, pevci so mu peli podoknico, napravili so mu baldjado. Pod Tivolijem bila je velikanska narodna veselica, tamo je gledal naše krasne narodne noše in narodne običaje. Iz rok odbora „Matice Slovenske" prejel je uzorno slovensko spomenico, iz rok deželnega odbora pa slovensko in —►S 59 S-<— nemško. Tedaj je videl in čul, kako napredujemo v vsih strokah, pa tudi kako zvesti mu smo. Prepričal se je, da velja res beseda, ktero je rekel ptujec o Avstrijcih : „Ko bi mogel gledati vsakemu Avstrijcu v srce, videl bi, da v njem ni drugega, kakor cesar sam!" On je položil temeljni kamen deželnemu muzeju in dovolil je milostno, naj se imenuje po sinu njegovem „Rudolfinum". Počastil je pa tudi druga mesta se svojim obiskom. Ogledal si je Idrijo, Postojino, Kamnik, Kranj, Begunje in „Kranjsko oko", naš Bled. Marsikteri izmed mladih bralcev videl ga je tedaj sam, spoznal je, kako milega, dobrega vladarja imamo. Tako je svetli cesar prepotoval vso našo slovensko domovino ter se osobno prepričal povsod mej narodom, da je po pravici smel peti slovenski pesnik: „Hrast se omaja in hrib zvestoba Slovencu ne gane." Cesarjevič Rudolf je očetu po vsem enak. Cesar mu je izročil vrhovno nadzorstvo svoje vojske, da se pripravlja za težek svoj poklic. Kakor oče potoval je že tudi na Jutrovo, obiskal je sveto deželo, hodil je po krajih, ktere je posvetil Izveličar, sam je popisal to potovanje, kmalu bode dobilo slovensko ljudstvo ta spis v svojem jeziku. V njegovi glavi se je rodila tudi misel, naj se opišejo avstrijske dežele in avstrijski rodovi v velikanskem delu „Avstro-Ogerska", v kterem bodo opisali vsak narod sinovi istega rodu, da se bo zvedela sama resnica. Blagoslovil je Bog cesarja in njegovega sina; letos praznuje Franc Jožef I. štiridesetletnico svoje vlade. Ali tudi zdaj je želel cesar v svoji skromnosti, naj se podari denar, kteri bi stale veselice, za dobre namene. Tudi zdaj skrbi le za nesrečneže ter nam kaže svoje zlato srce. 60 f<- Cesar nam je uredil pravosodje na novo. Pod njegovim žezlom more zahtevati vsakdo svojo pravico v svojem jeziku. On nam je podelil ravnopravnost, pod njim se razvija kmetijstvo, obrt in kupčija, pod njegovo vlado dospela je država do tolike moči, da iščejo nekdanji sovražniki avstrijskega prijateljstva. On je oprostil kmeta tlake in desetine, on skrbi za vednost in umetnost, on je nam podložnikom vzvišen izgled pridnosti in delavnosti, on ima vedno roko odprto, da pomaga, kjer le more. Ni je šole, ni je cerkve po krasni domovini naši, kteri bi še ne bil pomogel v zadregi, kjer se zgodi kaka nesreča, prvi je cesar, ki seže v lastni žep, da obriše revežem solze. Tak je naš cesar! Ti pa, mladina, spoznavaj ga in prisezaj mu zvestobo na veke: „Vse za vero, za cesarja, za domovino!" Dodatek. Cesarska pesen. Bog ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo I Branimo Mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije. Za dolžnost in za pravico Vsak pošteuo, zvesto stoj; Če bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni: Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri! Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi, Bistri duh pak premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod' pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija. -*3 63 K- Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi'; Vse lahkč nam bo storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Živi Cesar, domovina, Večna bode Avstrija! In s cesarjem zaročnica; Ene misli in krvi, Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši habsburški! Slovenska cesarska pesen. Mi ponosni smo vojaki, Iz Slovenskega dom A, Po telesu smo junaki In pogumnega sred. Za pravico ostre meče V bdji sučemo krepkč, Ko pa kri sovražna teče, Vsi zavriskamo glasno: Bog ohrani nam Cesarja, Ljube Avstrije Vladarja! Naj sovražnika prihruje Kakor listja in travč, Naš pogum ne omaguje, Nam ne trepeta srct§; Kakor skala vsi stojimo Zoper moč sovražnih čet, In ko zmago zadobimo, Krepko se razlega spet: Bog ohrani nam Cesarja, Močne Avstrije Vladarja! Vse pod solncem k malo mine Vse se stara, vse mrjč, Pa ljubezen ta ne zgine, Ona vekomaj cvete; In ljubezen za Avstrijo V srci hrani vsaki nas, Naše želje se glasijo Danes kakor slednji čas: Bog ohrani nam Cesarja, Krasne Avstrije Vladarja Blagor neba naj razlije Se nad Avstrijo krasni), "Zlata sreča "vsem naj sije, Ki pod njenim škitom so; Vez edinosti naj združi Nas, sinove njene, vse, Drug rad drugemu naj služi, Vseh pa gaslo bodi le: Bog ohrani nam Cesarja, Slavne Avstrije Vladarja!