Poštnina plačana v gotovini.
i k 1 's) 4., k
Posamezna Številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tužemslvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 80, celoletno Dih 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
■•>rU
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefranklrana ift nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedai uredništva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Stev. 35.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
  _______________
Ljubljana, dne 20. avgusta 1924.
II. leto.
Pokrajinski zbor.
jo socializem in Se liočfejo zanj Boriti kret. socialistični pokret. Delavci, socia-
Na temelju § 29. pokrajinskega pravilnika SSJ »e sklicuje na dan
5. oktobra 1924 tbor pokrajinsko organizacija SSJ U Slovenijo.
Pokrajinski zbor se bo vršil v Mariboru z naslednjim dnevnim redom:
1. Kbnstituiranje zbora.
2. Poročilo predsedstva.
3. Poročilo tajništvi!.
4. Popačilo blagajne.
5. Konsolidacija delavskega pokreta v Sloveniji.
6. Politični položaj in delavstvo.
7. Volitev pokrajinskega načelstva in nadzorstva.
8. Slučajnosti.
§ 30. Pravico udeležiti se pokrajinskega strankinega zbora imajo:
a) delegati krajevnih organizacij izbrani na krajevnih skupščinah izvoljeni Potom glasovanja z večino glasov.
Organizacije volijo do 50 članov po enega in za vsakih nadaljnjih 50 članov še po enega delegata in enega namestnika; ostanki do 30 članov imajo pravico še do enega delegata in namestnika. Število članov se računa po povprečnem številu članov, za katere je krajevna organizacija za poslednje tri mesece pred sklicanjem pokrajinskega zbora odraču-nala odgovarjajoči prispevek pokrajinskemu odboru;
Krajevne organizacije sinejo izvoliti za svoje delegate tudi člane drugih krajevnih organizacij vendar pa ne sme imeti en delegat več kakor pet glasov.
b) člani pokrajinskega načelstva in njega računski pregledniki;
c) po en predstavnik strankine parlamentarne delegacije, izbran v področju Slovenije;
d) predstavnik glavnega strankinega
odbora, predstavniki osrednjega in pokrajinskih glasil;
e) predstavniki oblastnih zastopstev.
Zastopniki od a) do d) imajo na
zboru sedež in glas, vendar nikdar v zadevah svojega delokroga. Zastopniki pod e) imajo na strankinem zboru le posvetovalen glas.
Prostor in čas pričetka pokrajinskega zbora se bo naknadno priobčil.
•
Opozarjamo vse krajevne organizacije, da. izvolijo pravočasno v smislu § 30. pravilnika pokrajinske organizacije SSJ za Slovenijo delegate za pokrajinski zbor.
Imena izvoljenih delegatov je poslati najkasneje do 21. Septembra 1924 na Pokrajinsko tajništvo SSJ, Ljubljana, Vidovdanska cesta 2, da se jim bodo izstavile začasne delegatske izkaznice.
Pravočasno I je tudi poslati predloge in eventuelne resolucije za pokrajinski zbor. ,
Članski imeniki. V svrho verifikacije mandatov je potrebno, da predloži vsaka krajevna politična organizacija po svojem delegatu članski imenik verifikacijskemu odboru na pokrajinskem zbora.
*
STATUT Socialisti fine strani?** Jugoslavije in PRAVILNIK pokrajinske organizacije SSJ za Slovenijo je ilotiskan.
Opozarjamo vse krajevne organizacije in pa tudi člane, da si ga nabavijo.
Cena posameznemu izvodu je 3 Din.
Pokrajinsko strankino načelstvo SSJ za Slovenijo.
vr-
in
Predvsem moramo konstatirati, da organizacija ni sama sebi namen, marveč ie orodje, pomoček, s katerim skuša osnovatelj organizacije doseči svoj ^men. Nož, škarje, so tudi orodje, in sicer koristno orodje, toda norcu jih ne smeš dati v roke, če ne ti postane to orodje, ki je potrebno, v njih rokah škodljivo, nevarno.
Delavski pokret ima tri glavne ete organizacij. Politične, strokovne gospodarske. Vse |te tri vrste organizacij imajo po naših načelih dolžnost, ^ Pospešujejo socialistično prepričanje in razredni boj. Poleg tega imamo Se, ,ulturne organizacije,. h katerim spa ajo tudi športne in telovadne, ki pa imajo končno isti namen, kakor one tri omenjene giavne skupine.
Logiuio tej bazi, imajo vse organizacije, ti ji snuje socialistični razredni proletariat v glavnem eno in isto nalogo, vendar s to razliko, da deluje vsaka v svojem odkazanem delokrogu za isti končni cilj; naravno morajo torej vse organizacije delati sporazumno in z namenom, da druga drugo podpira s svojini delom pri celotnem pokretu.
Socialistična stranka ima kot politična stranka svoje organizacije, ne zara-ditega, da pobira strankini davek, mar-več zaradi tega, da širi z njimi sociali-zem, da vodi z njimi razredni boj. — Strankini davek je potreben le zaradi tega, da stranka vzdržuje z njim svoj tisk in lažje vodi akcije in boj. Jasno le torej, da je tak prispevek, če ga s ene organizacija, za člana obvezen,
Pa s tem rečeno, da si s plačevanjem ' lankinega davka, progresivnega ali
Kal pa organizacija?
pa navadnega, kdo že kupi tudi socialistično prepričanje. Davek nikakor ne more biti merilo za prepričanje, ker je denar le materija, ki jo organizacija rabi, če hoče živahneje razvijati delovanje. V dokaz temu naj služi tale zgled: V neki občini ima stranka, ne naša, 70 članov. Pri zadnjih volitvah je ta stranka postavila svojo kandidatno listo; dobila je podpise zanjo, in sicer 36 podpisov, a pri volitvah je glasovalo za to listo samo 14 volilcev. — Možje sicer pridno plačujejo progresivni davek, volili pa le niso, in vendar veljajo po statutu kot dobri socialisti. Po organizacijskem statutu imajo ti ljudje vse pravice, dasi mora vsakdo takoj uvideti, da niso prepričani socialisti, čeprav plačujejo progresivni strankini davek. Davek pač plačujejo zato, ker so se slučajno tja zatekli in ker se radi nekoliko postavljajo.
Ta zgled je resničen in dokazuje, da plačevanje davka v stranki še ne pomeni načelno prepričanih socialistov in da tvorijo pravo socialistično organizacijo le taki pripadniki, ki razume-
kot razredni bojevniki
Navidez je to razlaganje nekoliko odurno in marsikomu utegne biti celo zopemo; toda povedati je treba to jasno, ker zmagujejo danes v naši javnosti preveč paragrafi, zapovedi in sklepi raznih socialističnih in nesocialističnih koncilov, skoro prav nič se pa ne na-glaša glavni moment, ki znači socialistične organizacije, to je prepričanje članov in volja poučiti sebe in množice, ki prihajajo v socialistični pokret in organizacije,	kaj je socializem in
kaj je razredni	boj.	Organizacije se
morajo pričeti zavedati, da denar ni socializem, pa tudi ne razredni boj ter da organizacija postane šele tedaj pravi bojevni član socialističnega pokreta, če dela s prepričanjem za cilje socialističnega razrednega boja.
Naglašali smo že zgoraj, da morajo vse organi zla ci je socialističnega pokreta delovati sporedno za isti namen. Ali se to vrši danes pri nas? Ne! Tako odgovarjamo danes kratko. In to, da delo teh organizacij ni Usmerjeno sporedno, vzajemno, to je dokaz,	da deloma pokret ni na pravi peti.	Imamo delavske
ali socialistične organizacije, ki vodijo boj druga proti drugi. Povejte, kdo bo mogel trditi, da je to socialistični ra-redni boj, če se pa ta boj vrši med delavskimi organizacijami samimi? Le naivuež bi mogel trditi, da je tak po-
listi z enakimi interesi in nameni še povrhu, pa se lasajo med seboj kakor paglavci. Tukaj mora vsakdo opaziti prvi hip, da je tak »razredni« boj zlobna komedija in igračkanje z delavsko usodo.
Vse to, kar smo tukaj navedli, nam pove, da morejo 'tvoriti socialistične organizacije socialisti, ki so prepričani v svoji duši in oni pripadniki, ki spoznavajo, da je razredni boj pot, po kateri pride zatirani rod do pravičnejših družabnih razmer, ter imajo namen hoditi iskreno po tej poti.
Ne zanikamo pa, da stranka mora imeti politične organizacije. Zavedamo se prav dobro pomena političnih organizacij. Važne so, in prav zaradi tega jim je posvetiti največjo pažnjo glede na vršitev dolžnosti do celotne organizacije, zlasti pa glede na to, da dejansko vrši ono jnisijo, ki jo ima socialistična organizacija, to je: da širi socialistično prepričanje, goji in pospešuje delavsko solidarnost in je pripravljena tudi na sodelovanje v razrednem boju.
Šele takrat, ko bomo smatrali svoje organizacije za socialistične postojanke, trdnjave, iz katerih se širi sodializem in solidarnost delavskih razrednih bojevnikov, bomo Ijahko z veseljem pokazali nanje: To so naše socialistične organizacije!
Odprite bolnice I
Ker hoče imeti jugoslovanska bur-žuazija dovolj kanonov, polna skladišča pušk in municije, zato je tudi v letošnjem proračunu določila za vojaštvo milijardne vsote. Te milijarde pa je določila vlada za vojaštvo na račun socialnopolitičnih ustanov, na račun šolstva in zdravstva.
Bolnice, ki so že ves čas po vojni preživljale stalne krize, so morale vsled letošnjega proračuiia poseči po skrajnem sredstvu: uprave bolnic so omejile sprejem bolnikov na najnujnejše slučaje. Sedaj oskrbujejo bolnice samo toliko bolnikov, kolikor je denarja, kolikor je proračunsko predvideno, ne pa toliko, kolikor se jih dejansko javi in kolikor jih dejansko bolniške oskrbe in bolniške nege potrebuje.
Vsled tega se ponavljajo naravnost neverjetni slučaji. Vezana po proračunu, odklanja bolnica težko bolne, nujne bolniške oskrbe potrebne bolnike. Bolniku gnije vsled tuberkuloze noga, siromak prestaja nepopisne muke, bolnica ga odkloni, ker slučaj ni »smrtno neva ren« in bi sicer prekoračila svoj proračun. Da pa bo proračun gotovo obveljal in naj povzroča še tako gorje, zato je upravitelj osebno odgovoren, da se proračun ne prekorači.
Take proračune ustvarja buržuazija v današnjih dneh! Ko je vojna povzročila večjo umrljivost, ko je jetika, škro-fuloza zavzela neverjetne dimenzije in je ni skoro družine, da bi ta ali oni ne bolehal na jetiki.
K temu pa se pridružujejo še nevzdržne socialne prilike. Kje in kako
pa
naj se zdravi delavec, ki niti svojega stanovanja nima! Kako naj ozdra delavec, ki živi in životari v luknjal, ka-mptr ne posije božje solnce! Pa, kaj briga to jugoslovansko buržuazijo!
Lepo je slišati predavanja zdravnikov. Priporočajo, da se bolnik izolira, in prepreči infekcija. Bolnik pa niti v bolnico ne more!
Kaj pomaga, če se ugotovi, da leži bolnik v temni, vlažni sobi, da spe z jetičnimi v isti sobi njegovi otroci, njegova žena, če pa ni mogoče, da se reši tudi družina pred obolenjem, pred infekcijo.
Zdravstveni odsek je priredil higi-jensko razstavo in velike letake, ki priporočajo čuvanje pred jetiko! Vse to hvalevredno delo pa ne bo in ne more roditi sadov, če bo vladi proračun za ljudsko zdravje zadnja briga in če bo vlada štedila za kanone pri ljudskem zdravju!
Kljub temu pa se vlada ni prav nič pomišljala, ko je v uradniškem zakonu določila prosto zdravljenje za državne nameščence, v istem trenotku pa omejila izdatke za zdravstvo na minimum.
Vsled tega postopanja je najbolj prizadet delavec. Bogati sloji se iahko zdravijo v zdraviliščih. Kaj njim mari, če so bolnice zaprte. Delavcu, ki je navezan na dnevni zaslužek svojih rok, pa ni vseeno, koliko časa traja njegova delanezmožnost. On mora čim najpreje doseči svojo delazmožnost, da reši družino gladu in bede!
Vedno kriče in vpijejo jugoslovanski kapitalisti: več dela; le delo nas bo re-
1* I* SEJI V O
Schichtovo milo z znamko,Jelen1
je p IjuJjeno pri vseh večnih gospodinjah.’
Pravo sano z imenom »Schicht« in z znamko »Jelen«.
--- | —————a ir~ ww—w—p——i——i^——————w—qgw
Schichf
&
Sta— &
>8 O C UL 1 S T«
    -   1 - *
šilo. Na drugi strani p« zapiraj bolniee
in onemogočajo najhitrejšo upoetavitev dela zmožnosti.
Jugoslovanska buržuazija se igra z zdravjem delavskega razreda in mu odreka celo bolniško oskrbo in moderni zdravniški vedi odgovarjajočo zdravniško pomoč.
Ko so klerikalci bili še v opoziciji, takrat so ravno zaradi bolnic sklicali protestni shod. Pa so ropotali in protestirali zaradi ^nezadostnih sredstev za bolnice in Stanovnik je kar z grozo pri-vedoval, kako slabo in nezadostno so do-tirane naše bolnice.
V blaznici na Studencu nimajo električne luči, je robantil takrat Stanovnik. Sedaj so klerikalci v vladi. Vemo, da niti malo ne bodo zboljšali sedanjih razmer.
Slejkoprej se bo zopet pokazalo, da bo moralo delavstvo misliti na svojo rešitev samot Klerikalci in druge meščanske stranke se ne brigajo za potrebe delavskega razreda. Vsaj črpa lahko kapitalizem novih svežih delovnih sil za svoj profit! Onemoglih, oslabelih in obolelih delavcev pa kapitalizem ne potrebuje.
Kandidatne lista so vloi«ne.
Do sedaj so vložene 3 liste v Mariboru. Upamo, da jih več ne bo, ker so famoznega viteza zagorskih zvonov dejali pod ključ. Prvo listo tvori blokovski ričet, ki je strašen nestvor in katerega se celo nekateri narodnjaki sramujejo. Nobeden noče priznati očetovstva bloka. Mi pa vemo, da sta izvirna očeta dva direktorja tiskarn, ki sta si silna nasprotnika v svetovnem nazira-nju, edina pa na enem polju in sicer na polju izkoriščanja delovne sile. — Dr. Jerovšek, duhovnik in ravnatelj Detela, demokrat sta si segla v roko in si prisegla zvestobo, da ne bo nobeden plače zvišal, ako bi njuni sužnji to zahtevali. In, ker se je ta kartel posrečil, so bili duhovni oče tako vzhičeni, da so predlagali drugi kartel in to je skupna kandidatska lista. Živela Orjn-na, Živela Orli, Živel profit. Nič ne de, če se stari g. Rosina kujajo in če to dr. Reismanu v glavo ne gre. Zato pa za-stopijo to reč tembolj g. ata Kukovec, ki so sploh ponudili klerikalizmu — »Burgfrieden« na celi črti. Ampak, kar pada v oči je to, da ni nosilec listo tisti, ki bi imel postati župan, ampak, da so umnega prekajeval ca svinjskega mesa postavili na peto mesto. To bi naj bil trik za volilce. Ampak volilci
tudi niso končno sami telički, da ne bi tega opazili.
Klerikalizem je najjvečji sovražnik človeštva. Za mesto Maribor bi bila največja sramota, če bi mu klerikalec županova], pa če tudi samo za kratko dobo. To bi bil neizbrisljiv inadež v zgodovini tega lepega mesta.
Mi socialisti bomo hudiča z belce-bubom pobijali. Poslužili se bomo enostavno »Jutrovih« argumentov, pa ne bo ostalo niti enega dobrega lasu na klerikalni grbači. Narodni moment tu ne pride v poštev, ker ga je itak že dr. Kukovec vrgel v koš in ker klerikalci niso narodni, saj so se v raznih občinah zvezali z Nemci. Pa tudi poslanec Zebot intervenira za nemške navijalce cen, ko bi imeli iti v zapori (Posneto po »Taboru«.)
Kot druga je vložena lista proletariata, katerega ogroža združena buržuazija v bloku kakor tudi še za enkrat samostojni nemški kapitalisti, ki so vložili kot tretji svojo listo, katero vodi dr. Miihleisen. Naj se grupirajo kapitalisti, kakor se hočejo. Ako se delavci ter javni nameščenci zavedajo kaj so in kam spadajo, tedaj bo zmaga njihova.
Živela svoboda!
Doli kapitalizem!
Žebotova demagogija in ieiezniiarji.
Klerikalni poslanec Zebot je sklical v Mariboru javen železničarski shod, na katerem je gobezdal tudi znani Beltram. Nesrečnega Beltrama so sicer klerikalci že parkrat vrgli skozi vrata, pa privlečejo ga iz stare šare zopet nazaj, kadar jim trda prede. Zebot je mislil, da je prišla zanj sedaj konjunktura pri železničarjih, ko je na krmilu klerikalna vlada. Železničarji se nahajajo še vedno v hudi stiski, ker so jih vse vlade sedaj vodile samo za — nos.
Na žalost so železničarji še vedno dovzetni za najhujšo demagogijo in Zebot je prišel saj za trenutek na svoj račun. Zebot pa se je na shodu poslu-žil takih sredstev, ki so do skrajnosti umazana in absolutno nevredna vsaj
napol dostojnega Čjoveka. Dočim je povzdigoval Zebot svojo stranko v deveta nebesa, je ob enem blatil socialiste predvsem pa sodruga Divača. Rekel je: »Sedaj vam bom pa nekaj povedal, kar vas bo zanimalo. Ko se je vršilo v skupščini glasovanje o deklaraciji Da-' vidovičeve vlade, je edini soc. poslanec Divac glasoval proti. Glasoval pa je Divac za Pašičevo vlado, ki vam je toliko gorja prizadejala.«
Obrekovanje je banditstvo!
Res je sicer, da s. Divac ni glasoval za deklaracijo Davidovič-Korošec-Spaliove vlade. Čez to se lahko čudi tip ala Zebot in tudi nezavednih delavcev bo morda nekaj, ki tega ne zapo-padejo. Toda lumparija Žebotova leži
Otroci mestnih niiln.
Petja se je prebudil vsled šuma, ki ga je povzročalo premetavanje nad njim. Plašno je pogledal izpod postelje ter opazil materine suhe noge, ki so visele uad njegovo glavo. Bleda svetloba je prodirala z dvorišča in čumnata se mu je zdela tuja, grozeča.
Nad Petjkovo glavo se je nekdo premetaval in težko sopel, a nekdo drugi je polglasno preklinjal in hropel. Postelja se je zibala in škripala, kakor da je živa. Petja je odrevenel v svojem kotu, pritisnil zajčka k slabotnim gru-diin, kot da ga hoče ščititi ali, kakor da sam išče pri njem zaščite.
— Daj sem, prokleta! — je slišal Petja.
Bil je to pritajen, zloben glas tujca.
— Daj, ali te zadavim! —
Aksinja je rjovela ko zver v pasti,
zvijala se pod telesom tujca, in kadar se je mogla malo osvoboditi, je hripavo preklinjala. In materin glas, poln hladne zlobe, je vznemirjal Petjka, ki je s strahom čakal konca.
— A... ti grizeš! — je kriknil tujec. —
Slišal se je top udar.
Postelja se je stresla in Petja je videl, kako je mati padla vznak s postelje, votlo udarila z glavo ob tla. zga-
v tem, da trdi, da je Divac glasoval za — Pašiča. Zebot je bil de drzen, ter je izzival, češ, tu sedaj jih imate socialiste! Kje je Bahun, da bi slišal? Pa nobenega razsodnega delavca ni bilo na shodu v klerikalni banki, ki bi imel poguma poslancu in obrekovalcu Žebo-tu povedati, da laže in obrekuje. Seveda pa Zebot ni povedal, da ni v Davi-dovič - Koroščevi deklaraciji niti črke za delavstvo. Niti črke o soc. politiki. Pač pa je ta vlada tako sestavljena, da vzbuja največji odpor. Delovanje ministrov za notranje zadeve, za pravosod-stvo in prosveto, je v črno knjigo zapi-
sano. Kaj pa minister za socialno politiko? Mlad Turek?! Končno so baje železničarji soglasno glasovali za zaupnico dr. Korošcu. Mi to vzamemo na znanje in hranimo to poročilo kakor smo si že več takih reči shranili za poznejše čase. Železniški delavei pa imajo že prvi uspeh nove vlade zaznamovati in sicer v tem, da so jim zvišali davek na plače T
wp. ur.: Kdor bi od Zebota ne pričakoval banditstva in falotstva, ta bi pokazal, da maklatur in kreatur Zebo-tove sorte še ne pozna.
Politiinl pregled.
Londonska pogodba.
Londonska konferenca, ki jo je povzročil s svojo intervencijo Mac Donald je končala z uspehom. Dawesov načrt glede reparacijskih stroškov in vojnih obveznosti zlasti napram Belgiji in Franciji je bil sprejet. Ne Francija, ne Belgija in ne Nemčija se niso mogle upreti moralnemu pritisku Macdonalda, ki je z vso odločnostjo hotel rešiti to vprašanje v interesu svetovnega miru. K uspehu konference je pripomoglo tudi dejstvo, da je v Franciji na čelu vlade Herriot, ki ima mnogo več razumevanja za dobre mednarodne odno-šaje, kakor jih je imel Poincare. Po zaključku konference je nastalo važno vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli parlamenti udeleženih držav. In videli smo, da tudi v parlamentih niso želi ne francoski ne nemški nacionalisti posebne slave, dasi so uprizorili izprva silno gonjo proti londonskemu dogovoru.
Francoski parlament je sprejel poročila vlade o konferenci z veliko večino na znanje, nasprotno pa je v nemškem državnem zboru tudi večina za sprejem londonskih dogovorov, toda nacionalisti in komunisti onemogočajo zborovanje državnega zbora. Očividno je torej, da bo nemški državni zbor razpuščen ter se bodo v najkrajšem času vršile nove volitve.
Francija je del porurskega ozemlja že izpraznila, ostali del pa zapusti z vojaštvom sukcesivno. Nemčija je dosegla moratorij in striktno pogodbo, po kateri bo plačevala odškodnino. Vrhu-tega dobi posojilo v znesku 800 milijonov, da se s tem kapitalom opomore gospodarsko. Konferenca je uredila s tem dogovorom zadevo kapitalistov, kljub temu pa je dogodek zgodovinske važnosti, ker se je s to pogodbo preprečila neposredna vojna nevarnost.
Mirovni načrt Macdonaldov. Macdo-nald namerava aranžirati novo mirovno konferenco, ki naj napravi obvezno razsodišče za mednarodne in meddržavne spore. To razsodišče naj bi bilo pooblaščeno razsojati končno veljavno ter eventualno prisiliti državo, ki bi se
ne podredila razsodišču za mednarodne spore eventualno prisiliti tudi z orožjem, da izvrši njegove sklepe. Na tak način bi bilo mogoče pričeti z raz-oroževanjem.
Sestanek zastopnikov male entenie r Ljubljani. Na potu v Ženevo, Ikjer se bo vršila v prihodnjih dneh seja zveze narodov, se je ustavil čehoslovaški zunanji I minister dr. Beneš v Ljubljani in se sestal z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem na kratko konferenco. Na konferenci bosta ministra baje razpravljala o predlogu I zveze narodov, da se ukinejo na Dunaju, v Budimpešti^in Sofiji stalne zavezniške komisije, ki 6o nadzirale izvedbo mirovnih pogodb. Češka, naša in rumunska zunanja politika takemu predlogu nasprotuje in da bo združeni odpor čim jačji lin uspešnejši, zato se bosta posvetovala Marinkovič in Beneš. Da si bosta obljubila tudi tokrat »prisrčno« zavezništvo in (prijateljstvo, se razume. Da bosta na intimni večerji »izmenjala« svoje misli, se tudi razume. Da pa ne bosta i razpravljala o sklepih Londonske konference in s tem nastali zunanjepolitični konstelaciji, tega se pa ne razume. Morda bosta imela'tudi časa, da bosta govorila še o sovjetski Rusiji?	I
Pred francosko - ruskimi pogajanji. Ker je Rusom uspelo skleniti priličm ugodno pogodbo z angleško vlado, hoče sedaj Rakowski poizkusiti svojo srečo tudi v Franciji. Tekom prihodnjih dni bo prišel Rakowski v Berlin, odtod pa potoval v Pariz in začel s posvetovanji o morebitni francosko - ruski pogodbi. Ko bo že ves svet sklenil pogodbe z Rusijo, takrat pa bomo pricapljali tudi mi, zatrjujoč in besedikajoč, da smo vedno »iskreno« želeli urejenih odno-šajev s sovjetsko Rusijo. Ej, ej, še je Spalajkovičev v našem zunanjem ministrstvu!
Nove lavorike beograjskih komunistov. Sodrug Vanderwelde iz Belgije je prišel v Beograd, da Itam predava o položaju socialističnega proletariata. Kakor pa so komunisti v Ljubljani vprizo-rili pretep na shodu s. Sassenbacha, tako je tudi beograjska komunistična ko-
nila s trepalnicami in obležala nepremično. Bila je kakor mrtva, poluaga in spačena, v umazanih cunjah strgane srajce.
Odrevenelo je Petja gledal trenutek mater. In naenkrat ga je nekaj zadelo v srce, — kakor kaka dolga, ostra igla. In to ga je tako zabolelo, da je skočil in zakričal. Kričal je brez besed, s prodirajočim visokozvenečim glasom. J
A tujec je stal pred njim v suknji in brez kape. Divje je gledal bled in razmršen in v velikih očeh se mu je bral nepremagljiv strah.
Nato se je, bojazljivo se ozirajoč, pomikal k duriin, snel z žeblja kapo, ter tiho smuknil na dvorišče.
Aksinja je napol odprla oči in se oprezno ozrla. Potem je vstala, vsedla se sklonjeno na postelj in skrila obraz v dlani. In tako je sedela.
Čudna, trenutna tišina ju je obdajala.
Naenkrat se pa Aksinja zgane ter se nepričakovano čudno zasmeje.
— hi — hi — hi — hi! —
Uprla je lakti ob kolena in sklonjeno sedela, pogled uprt nekam pred sebe, veselo se smejoč.
— hi — hi — hi — hi! —
Vskočila je, začela plesati, ter neprenehoma se smejoč šla iz čumnate.
Petja je stal v kotu kakor majhen ldopčič brez življenja.
Aksinja se je vrnila, sedla na posteljo ter ljubeznivo zaklicala:
— Pojdi sem! —
Pristopil je, resen.
— Ali se bova spet enkrat dobro imela Petja v —
Z ljubeznijo mu je zrla v obraz z enim majhnim prijaznim očescem, — drugo je bilo zatečeno in temnordeče.
— Si ukradla denar? — je naenkrat vprašal Petja.
— Aha ... —
— Veliko? —
— Veliko... en zlat! —
— Zlat, zlat, zlat! — je zapela Aksinja, zgrabila Pe|tjka, ter mu, stiskajoč ga na prsi, šepnila na uho.
— Da ni bilo tebe, bi me ubil ta žrebec ... ziadušil bi me, prokleti...
— A žganja boš dala? — je priliznjeno spraševal Petja.
— Ne boj se, dobro se bova imela. Nič ne maraj... —
In je skočila, zaplesala in pela:
»V beli kikeljci, rdeče obrobljeni, me je ljubil dragi.
Zdaj ga pa več ni.
Ha, prijateljček moj mili, Te pusti pozdraviti in je naročila, da bi še dolgo in zdrav živel.
Čevljar je prišel pijan in vesel ter povedal Petjku novico. Preteklo noč je Aksinja umrla, njeno truplo so našli
naslonjeno s hrbtom ob skladovnico drv, na bregu reke.
Petja je stal pred stričkom, brezbrižen in molčeč, ter gledal, ne da bi trenil z očesom. In kar mu je govoril Goršanin, ga ni najmanje zadelo, bilo mu je tuje in oddaljeno.
— No, zdaj pa imaš mamico, — je govoričil čevljar in stisnil Petjka med
kolena, držeč ’ ga za ozka plečica. ___________
A te je zapustila ničvrednica, a? In odšla ... V en moment! No? in kaj pa zdaj? Kako misliš, pasji sin? Živeti treba? Živeti bo treba, pravim? N-da .. Zdaj, moj dragi je vse eno — idi krast. A mati tvoja je daleč, je ne dosežeš! Doživela je, njuhala, tobak, polizala smetano, a zdaj, — konec.
Čevljar se je na nekaj spomnil in dvignil oživljeni obraz.
— Ah, zlodej... ? Veste, da jo bodo raztelesili... Trebuh ji bodo razmesarili, čreva preobrnili in bodo gledali kaj je v njih .. • Dasi itak vsakdo ve — kaj... Eh, ti malček! Razumeš? To, prijatelj, je življenje. Živela je, hudiče lovila, z bolhami se vojskovala in niti pasji sin se ni hotel spomniti, da je na svetu človek — Aksinja. Zdaj pa, ko je umrla, se pa vse za njo zanima. Še po črevah ji brzdajo, češ, ni li kaj otrovanega v njih ... Eh, malček! —
Čevljar je umolknil in se zamislil.
»8 O C 1 A L 1 8 T«
Str« ft,
mauda ukazala, da se razbije Vander-weldov shod. Komunisti pač ne preoeso kritike, njim je divjanje in razbijanje edin (argument Nam je letaka početje prav. Bo vsaj tem preje spoznal še oni del proletariata, ki sledi parolam komunističnih prvakov, da zanj v taki družbi ni mesta. Ravno vsled takega početja je večina delavstva uvidela, da komunistično početje ne gradi pota v socializem. — Pa, kakor je svoboda govora zabranjena socialistom v Rusiji, tako hočejo pritlikavi, brezpomembni jugoslovanski komunisti omejevati svobodo govora socialistom na delavskih shodih.
Preganjanje socialistov v Rusiji. Kakor poročajo ruski časopisi, je odšel te dni poseben vlak s 427 socialisti v gubernijo Vjatko, kamor so bili prognani na povelje državne policije. Med izgnanimi se nahaja mnogo zastopnikov svobodnih poklicev, dalje delavci, kmetje in vaški učitelji. Nedavno pa smo čitali oklic ruskih socialistov na mednarodni proletariat, ki pripoveduje, kako se godi v izgnanstvu ruskim socialistom. Brez obleke, ob nezadostni hrani prestajajo najhujše muke. Ni ga skoro jetnika, ki bi ne bolehal na jetiki, Nalezljive bolezni se širijo in skoro ni upanja, da bi se vrnil vsaj del onih, ki jih je komunistična vlada pregnala.
Program čehoslovaškegu parlamenta za jesensko zasedanje. Za jesensko zasedanje čehoslovaškega parlamenta je izdelala vladna večina že točen program, ki je v prvi vrsti gospodarske in socialno - politične nravi. V prvi vrati bodo nadaljevali z razpravo zakona o splošnem socialnem zavarovanju. Nato pa bo prešel parlament k razpravi o rednem proračunu za leto 1925 in vladni krogi upajo, da bodo spravili proračun še tekom leta pod streho. Kaj pa je z dnevnim redom našega jugoslovan-.skega parlamenta. Gonili bodo znova staro lajno o treh narodih, gonili in premlevali bodo državno - pravne za-
deve, interpeiirali o suspenzijah in kršitvah ustave, za gospodarska, socialnopolitična vprašanja pa naš parlament gotovo ne bo imel časa. Carinsko politiko bo vodil kak ministrski komitet, finančno politiko bo vodil kak borzni špekulant, premet pa bo urejeval — profesor. To so lepi, najlepši izgledi za l)odočnoet.
Kongres komunistične balkanske federacije. Komunistična balkanska federacija, kateri pripadajo komunistične stranke Bulgarije, Jugoslavije, Rumu-nije in Grške, je imela sedaj v Moskvi svoj kongres. Na kongresu so ugotovili, da je politični položaj na Balkanu skrajno vznemirljiv. 'Po mnenju federacije je Bulgarija zrela za meščansko vojno. V Besarabiji, Sedmograški in Dobrudži pa da vre med prebivalstvom. Komunistična balkanska federacija je sprejela resolucijo, ki izraža, da se bo upo-stavilo kar najtesneje sodelovanje med balkanskimi komunističnimi strankami in angleško, francosko in avstrijsko komunistično stranko.
Manjšinska vprašanja na konferenci medparlamentarne Unije. Na plenarni seji medparlamentarne Unije sta govorila o manjšinjskem .vprašanju tudi predsednik bulgarske skupine, bivši minister Malov in jugoslovanski delegat Agatonovič. Nato je razpravljala konferenca o vpražanju parlamentarne kontrole zunanje politike. Za nemško delegacijo je govoril profesor Schilcking, ki je izvajal: Narodi nočejo vojne. Vojno si želi samo manjšina. Vsled tega morajo dobiti narodi odločilen vpliv na zunanjo politiko. Prvi predpogoj za to pa je demokratična ustava. Le Doyer je podpiral v imenu francoske delegacije Schilchingova izvajanja in je predlagal mednarodno volilno pravico, da se izvoli mednarodni parlament, ki naj bi razpravljal in sklepal o mednarodnih vprašanjih.
Tedenske vesti.
Kje je rudarska oblast?
Ves slovenski proletariat, posebno pa rudarski, živi še vedno pod vtisom grozne in strašne nesreče, ki se je pripetila v Jakilovem rudniku v Št. Janžu. Pa, zastonj je proletariat pričakoval, da bo rudarska nadzorstvena oblast z energično roko posegla vmes in odredila vse mere, ki so potrebne, da se zavaruje rudarjevo življenje. Zastonj je tudi proletariat pričakoval, da bo rudarska oblast pozvala na odgovornost krivce, in jih brez ozira na njihove visoke, z denarjem in špekulacijami dosežene socialne položaje, vtaknila v zapor. Zastonj je pričakoval proletariat, da bo vršila rudarska oblast svojo dolžnost.
Niso se še posušile solze po Št. Janški katastrofi, že je nesreča v rudniku pri Rogatcu zahtevala pet človeških žrtev. Pa, ker je proletariat brez odpora prenesel Št. Janško katastrofo, zato so meščanski časopisi sicer priobčili to vest, kakor priobčijo vest, da je poginil bogatašev konj na cesti. Pa ostalo je vse pri starem in kljub ponovni nesreči nismo slišali še do danes o nobenih ukrepih s strani rudarskih oblastev.
Rudniški katastrofi v Št. Janžu in Rogatcu sta pokazali, da je nujno potrebno, da se vsi rudniki, v katerih obstoja nevarnost ognja ali pa nevarnost eksplozij, najstrožje in najvestnejše nadzorujejo.
Zato pa sme jn m0ra rudarsko delavstvo od rudarskih oblasti zahtevati, da nemudoma in brez odlašanja pregledajo vse indnike in preiščejo, če so podjetja ukrenila vse varnostne, sedanjemu stanju rudarske tehnike odgovarjajoče mere za slučaje požarja in eksplozije. Prokleta dolžnost rudarskega glavarstva je, da nemudoma odredi, da iz-vrše podjetja vse one mere, ki so potrebne, da se nevarnost ognja, eksplozij in zastrupljeni prepreči.
Dr. Henrik Tuma v Ljubljani. _
S.	dra. Henrika Tumo poznajo socialisti v Sloveniji in tudi drugod že dolgo let. Po vojni se je naselil najprej v Trstu in pozneje zopet v Gorici. Dr. Tuma je prišel leta 1876 v Postojno kot učitelj. Z nenavadno marljivostjo pa je študiral dalje in je končno napravil gimnazijske in pravne izpite. Nato je služ-
boval pri sodniji v Trstu in Tolminu. Zaradi svojih političnih nazorov je moral pustiti državno službo, leta 1900 pa je otvoril v Gorici odvetniško pisarno, kjer se je gibal v narodnih krogih ter se posvečal gospodarstvu. V mlajš h letih je prepotoval kot domači učitelj mnogo sveta, se izobraževal ter priučil več modernim jezikom. Socialističnemu pokretu se je pridružil v Gorici ter je postal bolj pasiven šele po komunističnem razkolu. V slovenski socialnodemo-kratični stranki je imel ves čas v Ljubljani izredno velik vpliv. Nameraval je ostati v Gorici, toda italijanska vlada je odklonila njegovo prošnjo za opcijo, dasi je bival tam 46 let. Njegov prihod iskreno pozdravljamo, ker je vedno nastopal kot inteligenten in visoko-naobražen mož taktno in organizato-rično.
Bernotova morala.
Svoj čas je imel Bernotov Naprej za odgovornega urednika dijaka Antona Podbevška. — Kot odgovorni urednik je imel dolžnost, da je nosil kazensko odgovornost za vsebino Napreja — seveda pa ni imel nobenega vpliva na vsebino lista, ki jo je določal edinole Bemot. — Podbevšek je bil kot odgovorni urednik večkrat tožen zaradi žaljenja časti in zaradi zanemarjanja uredniške pazljivosti. Pri eni taki razpravi je bil obsojen na plačilo kazenskih stroškov. Naravno je, da bi te stroške moral plačati Bemot kot lastnik lista. Ker pa se je Bernot med tem sprl s Podbevškom, ni hotel prevzeti plačila teh stroškov in se je raje pustil tožiti pred meščanskim sodiščem, ki je razsodilo tako, da mora dotične kazenske stroške poravnati — dijak Podbevšek. — Tudi značilno za moralo Zvonimira Bernota. da pušča plačevati stroške za grehe svojega Napreja druge ljudi, ki dotičnih grehov sami niso zakrivili. —	<
Mariborske občinske volitve se vrše že v treh tednih, a kljub temu še ni opažati pravega volilnega boja, kar je končno popolnoma naravno. Kako naj agitirajo orjunaši za klerikalce in nasprotno. Sklenili so voditelji strank za občinske volitve pobratimijo in določili
r
i
&
Pridiga na peto nedeljo po Bin-ko Štih:
»Proti božji milosti grešiš ubogi kmet če hočeš da se ti bo dobro go-
dilo na svetu sedaj, ko so prečastiti gospod Korošec na vladi.« Trpite sedaj in molite, na drugem svetu pa boste prejeli zasluženje
skupno kandidatno listo, ne da bi bili vprašali volilce ali pa računali s prepričanjem njihovim, dasi bi morali vedeti, da se nahajajo te stranke v strastnem boju med seboj. Blok, ki so ga sklenili orjunaši in klerikalci, ima pa še drugo značilno potezo, namreč to, da hočejo demokratski orjunaši mariborsko občino izročiti klerikalcem, to je stranki, proti kateri kličejo boga in vraga na pomoč ter o katerih vedno pišejo, da so največji sovražniki države in napredka naroda. Zaraditega se ne bomo prav nič čudili, če bo ta blok igral v zgodovini mariborske občine precej klaverno vlogo. — To so načela — Pavlihe, ne pa resnih strank!
Živinsko mučenje trgovskih vajencev. V torek popoldne je peljal mlad, nedorasel vajenec mimo pošte težko naložen voziček proti kolodvoru. Na vozičku je bilo par težkih bal blaga, kaj čuda, če je ravno pred pošto fantiček obtičal in se mučil, da bi spravil voziček naprej. Voziček je spravil naprej šele, ko mu je prišel mimoidoči pasant na pomoč. Imamo policijo, da prepreči trpinčenje živali. Naj bi tudi pogledala, kako se dnevno trpinčijo po cestah mladi trgovski in obrtniški vajenci, ki vlečejo in vlačijo težke, za mlada, šibka telesca pretežke tovore. Da je lahko vsakdo videl, čegav je bil dotični voziček, je bil označen s firmo i. s.: Pre-melč, manufakturna trgovina v Dalmatinovi ulici. Kedaj bodo vendar učni gospodarji videli tudi v vajencu človeka! Človeka, ki tudi zasluži obzirnosti!
Najnesramncjši lažnjivec je klerikalni poslanec ZebQt. — Po poročilu »Slovenca« je na shodu v Mariboru trdil brezvestno laž, da je sodr. Divac v narodni skupščini glasoval za Pašiča. Kdor je v Radničkih Novinah bral prekrasen govor s. Divca, ki ga v prihodnji številki priobčimo v izvlečku, je spoznal, kako pravilno stališče je s. Divac zavzel in bo vedel tudi pravilno oceniti brezvestno Žebotovo lažnjivost. Obžalujemo tiste mariborsike železničarje, ki kakor backi nasedajo nesramni Žebotovi demagogiji.
Na smrtno uro se bodo kesali. Tajnik Bernot je napisal v »Napreju«, da se bodo kapitalisti na smrtno uro kesali, ker niso plačevali progresivnega davka. Manjka še samo to, da napiše, koliko bodo trpeli v vicah ali peklu taki nespokorni grešniki. Ja, ja, to je socialistična učenost.
Prva polomija narodnega bloka.
V Mariboru in okolici so se združile slovenske meščanske stranke pod firmo nacionalnega bloka. To združitev opravičujejo, češ, da je treba, da se obvaruje Maribor in njegova okolica nemškega vpliva in onemogoči Nemcem, da bi dobili Maribor ali pa okoliške občine v svoje roke. V Mariboru so se pobratili samostojni demokrati s klerikalci, klerikalci z narodnimi socialisti,
skratka: vsa mešana in sprta družba se je znašla na skupni kandidatni listi, — V Studencih pri Mariboru je prestal ta mešani in zmešani nacionalni blok svojo prvo preizkušnjo. Reči pa moramo: to preizkušnjo je nacionalni blok slabo prestal. Pogorel je na celi črti in občina bo kljub skrajnemu napora vseh zvezanih meščanskih strank še vnaprej — rdeča! Za narodni blok slabo znamenje, za socialistični proletariat Maribora pa naj bodo volitve v Studencih nova spodbuda, da bo tudi v Mariboru doživel nenaravni in za vsako pozitivno delo nesposobni nacionalni blok svoj neizogibni fiasko. Zato pa: Krepko na delo za rdeči Maribor!
Slovesnost v Surdulici. V mestu Sur-dulici, ki leži ob bolgarski meji, so priredili zadnjo nedeljo veliko slovesnost. Izkopali so kosti onih, ki so bili v vojni po bolgarskih vojakih ustreljeni in umorjeni. Slovesnost je bila aranžirana po beograjski vladi1 in treba je pripomniti, da se je slovesnosti udeležil tudi slovenski klerikalec dr. Kulovec. Take slovesnosti so povsem neprimerne. Kaj je Inaše razmerje do Bolgarije že predobro, in zato je treba znova osvežiti skeleče rane, vsekane po kruti vojni vihri? Kaj je to »slovanofilsko«, da Ise z vsem pompom in šumom oznanja in spominja, kako je klal Slovan Slovana? Kaj bi ne bilo bolje, da se žalostna zgodovina sedaj ne odpira in naj čas iz-leči rane, čas izuči zapeljano ljudstvo? Morda bo ta slovesnost rodila ta učinek, da Im tudi macedonski brat videl, kako strašna je grozota vojne. Slovesnost v Surdulici naj bi izvenela v apel za mir, apel za pomirjenje. Ker pa je bila prirejena, da se znova neti sovraštvo, mesto ljubezni, zato je bila neprimerna in odnošajem do Bolgarije kvarna.
Ugotovitev. »Tabor« je poročal, da je iKomavli govoril v imenu »neodvisnih« komunistov, oziroma socialistov, kar seveda ni res, ker teh v Ptuju sploh ni. Sodruga Šegula in Komavli sta l govorila kot pristaša Socialistične stranke Jugoslavije, v smislu zahtev in načel, ki jih stranka v vprašanju oblastnih samouprav zavzema.
Originalna kontrola. Na Grškem so za volitve pogruntali originalno kontrolo, da preprečijo vsakršno goljufijo pri volitvah. Pri volitvah bodo namazali vsakega volilca, ki bo prišel volit, z neko patentirano snovjo, ki je ne bo mogel nihče izbrisati in se šele v dveh dneh posuši. Tako bodo skušali preprečiti, da bi kdo dvakrat volil. Pri nas /take kontrole ne nameravajo uvesti, pač pa so že proučevali, če bi ne kazalo, da se uvede za volitve taka kontrola, kot so jo izvajali v stari Avstriji pri cesarskih konjih, katerim so vžgali na stegna ne bedra cesarsko začetno črko.
Obsevanje s kremensko svetilko. —
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v svojem ambulatoriju Gradišče št. 2
Strt* 4
priredil štacijo za obsevanje s kremen-sko svetilko. Obsevanje se vrši vsak delavnik od 11. do l^^ i^»e«‘r.9t> ponedeljkih, sredah in petkih za moške, ob torkih, četrtkfi in sobotah zal ženske člane in svojce. Obsevanje je zlasti uspešno pri rahitičnih obolenjih (angleški udnici otrok) kirurgični tuberkulozi (jetiki kosti, sklepov, žlez, kože) in skro-fulozi. Člani in svojci, ki žele biti deležni tega zdravljenja, se imajo zglasiti pri pristojnem uradovem zdravniku.
Celje. — Dvodnevni izlet na Mozirsko planino. Opozarjamo vse sodruge, ki se zanimajo za planinske izlete, da priredijo celjski sodrugi v nedeljo dne 7. in 8. septembra na Mozirske planine dvodnevni izlet. Odhod v nedeljo zjutraj ob 3.40 uri s Savinjskim vlakom do Paške vasi (cena 10.50 Din). Nazaj iz Šoštanja v pondeljek ob 18.50 uri (cena 14 Din). Seboj je vzeti za dvakratno skupno kosilo 30 dkg mesa in pol kilograma koruznega I zdroba, Čebulje, paprike, soli in eno žlico masti. Obleka navadna, poleg tega vsak en plašč ali pa lahko odejo. Prvi dan prenočišče na Mozirski planini, drugi dan pa izlet na sv. Križ. šoštanjske sodruge vabimo, da se nam na sv. Križu pridružijo. Na planini je dobro preskrbljeno; namesto vina bo dovolj dobrega in zdravega mleka in proste zabave. — Natančnejša pojasnila še dobe pri s. Korenu.
Svoboden hrib.
Prijetne veBti za revmatike.
Po svetovni vojni trpi tisoč in tisoč ljudi od težkega revmatizma in išče le-ka po raznih kopališčih. Medtem je znano, da je iznašel mladi ruski zdravnik in bakteriolog dr. Rahlejev lek Radio-Balsamica, I iizvanredno sredstvo proti revmatizmu vseh vrst. Lek dr. Rahleje-va temelji na principih proteinove terapije, napravljen pa je kot zunanje zdravilo. Pri vporabi leka Radio-Balsa-mica revmatične bolečine takoj prenehajo in nastopi popolno ozdravljenje.
Radio-Balsamica ima tudi to prednost, da je absolutno neškodljiv za srce, ne pušča nobenih sledi ne na koži, ne v organizmu iii po njegovi vporabi se cel (organizem popravlja, o čemur svedočijo priznanja tako profesorjev, kakor zdravnikov in izlečenih bolnikov. Bolniki, ki so se zdravili cela leta z raznimi zdravili in po kopališčih, so se ozdravili z dvema do tremi steklenica-
mi tega čudotvomega leka. Lek se izr delava in dobiva v laboratoriju dr. Rah-jejeva, Beograd, Kosovska ulica 43.
Opozorilo brezposelnim! Državna borza dela v Ljubljani naznanja vsem brezposelnim brez razlike spola, če so oni ročni, duševni ali navadni (nekvalificirani) delavci, da se kot taki osebno ali pismeno priglašajo pri Državni borzi dela. Osebno se je priglašati Onim, ki bivajo v mestu ali okolici one Borze dela, v katere delokrogu bivajo in jim je pri vpisu predložiti potrebne isprave (delavsko knjižico, spričevala, domovinski list i. dr.) Onim pa, ki javijo svoj priglas pismeno, je navesti natančno ime in priimek, bivališče, rojstno leto, stan (samski, oženjen), število nepreskrbljenih otrok, pristojnost, poklic (da-li je specijalni delavec in v čem), kakšno plačo zahteva, koliko časa je brez dela ali službe in kje želi detto. Nepravilne navedbe brezpo-slenca izključujejo od posredovanja
dela- «« _______________________________
Is stranke.
SEJA pokrajinskega načelstva in nadioMva Sfe bb vršila v sobbto dan pred pokijajinskim 'zborom 4. oktobra 1924 v Mariboru.
OBRAČUNI pokrajinskemu tajništvu SSJ za Slovenijo priključenih organizacij za čas od septembra 1923 do inkl. julija 1924.
Organizacija:
1. Braslovče
2. Breg pri Ptuju
3. Celje
4. Guštanj
5. Križe pri Tržiču
6. Ljubljana 7 Ljutomer
8, Marenberg
9. Maribor
10. Muta
11. Oplotnica
12. Pobrežje
13. Prevalje - Leše
14. Ptuj
15. Radvanje
16. Ruše
17. Studenci
18. Sv. Miklavž
19. Šoštanj
20. Štore
21. Tržič
22. ViČ-Glince
23. Zagorje
24. Krnčevi na
25. Org. posameznih
Obračunala Din 24.38 ' * 331.30 3508.15 1066.50 78— 4101.78 170— 313— 7148.80 2501.88 902— 160.87 805.45 877.09 333.90
128.75 230.37 269.42 276— 556.25
242.75 262.60 977— 282.40 105—
vcffifas. v )n£>at.u,, rejte$f®J« % Sfravs. 2. izgraditev organizacije in razširjenje našega tiska, referent š. Koren; 3. razno. Sodrugi in sodruŽice! "Pridite sigurno vsi, ne zanašajte se, da sd bo vse tudi brez Vas izvršilo, odločali boste o važni taktiki našega nadaljnjega delovanja. V skupnem sodelovanju in v strogi disciplini zmagujemo. Pripeljite seboj svoje tovariše in jih organizirajte! Vstop brez strankine legitimacije ne bo dovoljen.
Franjo Koren, predsednik.
Skupaj Din 25.653.64
Krajevne politične organizacije Braslovče, Križe pri Tržiču in Tržič si prenehale delovati.
Celje. — Člansko zborovanje se bo vršilo v nedeljo dne 31. avgusta ob 9. uri v dvorani pri zelenem travniku, s sledečim dnevnim redom: 1. občinske
Palma podpetnlki in podplati so najboljši
Od slel se
Proda se skoraj nov
pletilni stroi
St 8/60 znamke Wedermann. Kje, pove uprava.
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi i FRANČKOV s kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno Izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: im-' »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 —38, telefon štev. 32*. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
•■aaaaaaaaaaaamiaa*
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Mak s o Hrovatin.
.	„
2 <i	>
>Ni Z5 dl > uj *
ajj v z ,
2 n 3$ „
nzit
Bniu, —  ,z<u
§5
„ , > "T
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE. družba z o. z., Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta štev. 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249 Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom.
.Uinocet*
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z. Ljukljana
Veletrgovina usnja
brata Moskovič, Ljubljana
priporoča svojo veiiko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah	Us_anovljeno	leta	1888
Ill|lllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll>l>l|l|l||llll,l,lll,ll,ll|1|llllllllll,lll,l,lll1lllll,lllll,l,ll,llll,lllll,lll,l,l,l|l|l|l>l|lllllllllllllllllllll14
Zahtevajte povsod
,JADRAN*
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni
pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121.
Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6.
ia.
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari & Fanninger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
iiiiiii!i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Dobiva se v vseh podružnicah Konzumnega društva za Si >v.
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrrbšči-ne, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pii zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
LjnliljaDa, Kalodvorska ulltalS
Telefon štev 729
Šfampilie
iz kovine in gumna izih !u|e graverski za;©d
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta '3
Danite v Juho In pr kuhe krepčilo hrane
„JUHAN“
Imate iz preprostih jedil izvrstno, zsravo l«v redilno hrano.
Prva mariborska pr-^du -tlvna zadruga čevljarskih Izdelkov r z z o. z. v M i- ' born, Oražnova ulica štev 4. 1
Izdelovalnica moških in ženski, ji čevljev. - Popravila se točno in i solidno 'zvrše.
Slekel Sz drug
d. z o. z.
tkalnica, ;pla/toe:n.e in	"tol 3 gpa,
LjubljHi "i,	g. 31
Svitavj	Wien
(Č, S. R.)	(Nem	Av*tr.)