Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna žleviina stane 1*50.
Slovenski
Državna Licejska knjižn.
Strosamajerjeva ul. 1
p. Ljubljana
(prej Avtonomist)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
$
	» in upravnifttvo v Ljubljani, Breg it. 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsak petek.	Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malili oglasih vsaka beseda 50 par.	
Št. 2.	Ljubljana, dne 9. januarja 1925.			Leto V.
Kandidatna lista
SRS za volilno okrožje Maribor-Celje je bila 30. decembra 1924 izročena okrožnemu .sodišču v Mariboru. Sodišče je listo že potrdilo.
Ista je na drugem mestu. Po stanu so naši kandidati: 10 kmetov, 4 mali obrtniki, 3 delavci, 1 invalid, 1 novinar, 1 trgovec in 1 književnik.
Kandidatna lista je bila sestavljena v smislu sklepov seje glavnega odbora SiRS in se je dopolnila po zahtevi večine krajevnih organizacij SRS na Štajerskem ter njenih zaupnikov. Zlasti je bil nosilec liste izbran soglasno na zahtevo vseh organizacij in zaupnikov.
Kandidatna lista se glasi:
Nosilec liste:
Štefan Radie, književnik v Zagrebu.
Okrajni kandidati.
Za volilni okraj Brežice:
Kandidat:	Andrej Kelemina,
posestnik, Grabe pri Središču.
Namestnik:	Emeran Stoklas,
ekonom, Leskovec v Halozah.
Za volilni okraj Celje:
Kandidat: Jožef Jeki, posestnik, Novaeerkov pri Celju.
Namestnik: Ivan Ivanuša, invalid, Zabukovca pri Žalcu.
Za volilni okraj Dolnja Lendava:
Kandidat: Jakob Hrupič, posestnik, Podturen.
Namestnik:	Štefan Pintarič,
pos., Šafarsko.
Za volilni okraj Konjice:,
Kandidat: Matija Potočnik, posestnik, Frankolovo pri Celju.
Namestnik: Anton Špegu, pos., Sp. Dolič pri Vitanju.
Za volilni okraj Laško:
Kandidat: Andrej Avsenik, pos. in obrtnik, Loke pri Trbovljah.
Namestnik:	Pavel Pondeljak,
obrtnik v Dravogradu.
Za volilni okraj Ljutomer:
Kandidat: Roman Bende, novinar, Gornja Radgona.
Namestnik: Jožef Segel, posestnik, Vič pri Dravogradu.
Za volilni okraj Maribor-desni breg:
Kandidat: Alojz Lutz, delavec, Studenci pri Mariboru.
Namestnik: Štefan Kmetič, posestnik, Račje.
Za volilni okraj Maribor-levi breg:
Kandidat:	Franjo švikaršič,
pos., Krčevina pri Mariboru.
Namestnik: Franjo Ivanuša, mizar v Krčevini.
Za volilni okraj Murska Sobota: Kandidat: Ivan Tisaj, posestnik, Goričane.
Namestnik: Štefan Baksa, pos., Belica.
Za volilni okraj Mozirje: Kandidat: Jožef Jeki, posestnik, Novacerkev pri Celju.
Namestnik: Ivan Ivanuša, in-volid, Zabukovca pri Žalcu.
Za volilni okraj Ormož: Kandidat: Ivan Rojs, posestnik v Ormožu.
Namestnik:	Josip Kunej, po-
sestnik, Rogatec.
Za volilni okraj Prevalje: Kandidat: Andrej Avsenik, pos. in obrtnik, Loke pri Trbovljah.
Namestnik:	Pavel Pondeljak,
obrtnik v Dravogradu.
Za volilni okraj Ptuj:
Kandidat:	Andrej Keleminu,
pos., Grabe pri Središču.
Namestnik:	Emeran Stoklas,
ekonom v Leskovcu v Halozah.
Za volilni okraj Slovenjigradec: Kandidat: Roman Bende, novinar, Gornja Radgona.
Namestnik: Jožef Segel, po«., Vič pri Dravogradu.
Za volilni okraj Šmarje: Kandidat: Ivan Rojs, posestnik v Ormožu.
Namestnik: Josip Kunej, pos. v Rogatcu.
Republikanske skrinjice bodo torej na Kranjskem na četrtem mestu, na Štajerskem pa na drugem mestu.
Prepričani smo, da se bo naše kmečko-delavsko ljudstvo tega v polni meri zavedalo in glasovalo republikansko!
Apeliramo na vse somišljenike, da gredo z vnemo na agitačno delo. Morda enemu ali drugemu ta ali
ona oseba kandidata ne bo povseči. Toda to je treba preboleti z zavestjo, da ne bomo 8. februarja 1925 volili posameznih oseb, ampak republikansko stranko! Za idejo gre, ne za osebnosti.
Volite torej republikanci 8. februarja v strnjenih vrstah za liste SRS, to je na Kranjskem v 4. skrinjico, na Štajerskem pa v 2. skrinjico.
Zgodovinski dokument.
V	noči od starega leta na novo leto je minister za notranje zadeve g. Boža Maksimovič poklical k sebt zastopnike belgrajskih časopisov. Izročil je vsakemu v roke prepis važnega zgodovinskega dokumenta, da ga za novo leto objavijo vsak v svojem listu. Ta važni zgodovinski dokumeiit je „obznana“ proti voditeljem hrvaške republikanske stranke in proti hrvaški republikanski stranki sploh.
Ta dokument je jako obsežen in zato ga mi ne moremo objaviti v celoti. Minister najprej našteva neke dokaze, da so voditelji hrvaške republikanske stranke stali v zvezi z ruskimi boljševiki in z revolucijo-narci v Bolgariji in na podlagi teh dokazov, ki pa še niso nikaki dokazani ,.dokazi“, odreja sledeče:
1. Takojšen razpust hrvaške kmečke republikanske stranke,
2. Prepoved vseh shodov in sestankov in sploh vsakega delovanja stranke, zlasti prepoved
izdajanja njenih knjig in časopisov,
3. Uporabo člena 18. zakona o zaščiti države proti hrvaški kmečki republikanski stranki,
4. Zaplembo vseh arhivov, publikacij in korespondence hrvaške kmečke republikanske stranke, in
5. Uvedbo kazenskega postopanja proti vodstvu hrvaške kmečke republikanske stranke.
Ta dokument je največje zgodovinske važnosti. S svojo novoletno obznano je namreč vlada že doslej dovolj globok prepad med Srbi in Hrvati poglobila tako, da ga stoletja ne bo mogoče premostiti!
Značilno je, da vlada v svoji novoletni obznani niti z besedo ne omenja niti srbskih niti slovenskih republikancev. Še bolj značilno pa Je, da ne omenja niti z besedico pravih komunistov. To je dokaz, da je hotela vlada udariti z obznano Hrvate kot narod. To pa je velikanska politična napaka, ki je nobena vlada ne bo mogla več popraviti.
Slovenski delavci! Kdaj boste spregledali ?
V	svoji novoletni obznani proti hrvaški republikanski kmečki stranki navaja minister za notranje zadeve kot dokaz, da so voditelji hrvaške republikanske kmečke stranke res stali v zvezi z „boljševiki“, tudi sledeče:
„Hrvaška republikanska kmečka stranka je začela sodelovati s ko-
munistično stranko, ki je v naši kraljevini prepovedana, in pa z „Neza-visno Radničko Partijo Jugoslavije", ki je z odlokom ministrskega sveta (Poverljivi broj K R 786 od 2. julija 1. 1924.) ravno tako prepovedana. Cdavni odbor „Nezavisne Radničke Partije Jugoslavije" (= komunistične stranke v Belgradti), v katerem
Radič je zaprt!
(Napisano po starih bukvah za »jugoslovanske politike«.)
Na svetili treh Kraljev dan je bilo v Ljubljani zelo grdo vreme. Zato po kosilu nisem vedel, kaj bi celo dolgo popoldne začel. Za kvar-te nisem imel denarja, ker mi ga je bila žena že na starega leta dan pobrala, v stari ji tudi nimam nikjer več kredita, zato mi ni kazalo drugega kakor da ostanem doma.
Zlezel sem za peč in začel prebirati stare svete bukve. Žena je štri-kala, maček je predel, jaz sem pa bral stare judovske zgodbe.
Bral sem vse natanko, kako se je judom nekaj časa dobro godilo v Egiptu. Ko so -se pa preobjedli vsega dobrega, so se zaceli puntati. Med judi so se pojavili hujskači, ki so jim obetali vse najboljše na svetu, če odpovedu pokorščino Faraonu in gredo ž njimi v obljubljeno deželo.
Judje s° se dali pregovoriti in so šli. Prišli so pa v puščavo namesto v obljubljeno deželo Palestino. V Palestino so prišli šele čez mnogo let. Tam so si uredili življenje tako, da so ljudje delali, pismarji in fa-
rizeji so pa jedli, kar so pridelali drugi. Tako so prišli judje izpod oblasti enega Faraona pod oblast drugega Faraona, ki se je pisal Mojzes Lowy, pri hiši pa se je reklo pri Herodeževih. Herodež pa ni bil vrhovni poglavar vseh judov, ampak je bil sam podložen P.-P. vladi. Tako so judje na kratko imenovali po začetnih črkah vlado Poncija Pilata, ki je bil zastopnik samega rimskega cesarja v Jeruzalemu.
V	Jeruzalemu je takrat živelo tudi precej Slovencev. To je ne.po-bitno dokazal naš slavni zgodovinar g. Župan-zanič. Slovenci so bili \ Jeruzalemu visoko obrajtani kot zvesti hlapci, nekaterim pa se je posrečilo priti tudi med pismouke. Največ jih je pa avanziralo za farizeje. Ti so izdajali v Jeruzalemu tudi svoj slovenski list, ki se je imenoval »Slovenski Narod«. Ti so bili najzvestejši podporniki P.-P. (Pon-cij-Pilatovoga) rečima in hujši kakor sam Herodež.
#
Zgodilo pa se je takrat, da je pri-šel^ v judovsko šolo otrok, ki je bil baje sin revnega tesarja Jožeta. Ko so začeli pismouki fanta izpraševati, kaj zna, so videli, da zna mnogo
več kakor oni! Pismouki so kar z glavami zmajevali, ko so ga poslušali. Eni so celo rekli, naj ga pošljejo kar na univerzo za profesorja!
Temu predlogu so se pa uprli slovenski farizeji in so zakričali: »Za boga, ali se Vam mešal Ubijte ga, zlodja, kajti ta nam bo ves sedanji red zmešal, ker je prepameten!« Potem so šli še k samemu He-rodežu, ki se je fantove pameti tako ustrašil, da je zapovedal fanta umoriti !
Pri očetu Jožefu pa je stanovala dvorska dekla, ki je vse povedala, kaj je Herodež sklenil. Ves prestrašen je ubogi tesar z vsem svojim skromnim premoženjem in s svojo rodbino pobegnil v Egipt. Slovenski farizeji pa so takrat napisali v »Narod«: »Poglejte ga figovca! Je že pobegnil! Sramota! Škandal!«
V	Egiptu je sin Marije dorastel v bogaboječnosti in modrosti. Ostal je v tuji deželi, dokler ni Herodež umrl. Po Herodeževi smrti pa se je vrnil v svojo domovino in je učil:
»Ne ubijajte! Ljubite svojega bližnjega kot same sebe!«
In ko so ga. vprašali, ali naj plačujejo davke ali ne, je pogledal de-
nar, ki ga dotlej še poznal ni, ga parkrat obrnil, potem pa je rekej: »Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!«
Ti nauki so na ljudi silno učinkovali. Posebno na slovenske farizeje. Ti so šli in so napisali v »Slovenski Narod«:
»Ta človek je boljševik! To je republikanec! On pravi, da ni treba armade! On pravi, da-ni treba davka plačati! Kje je državna oblast? Kje je cesarska policija?«
Tako so pisali tako dolgo, da se je zganil sam Ponči j Pilat, Ta je poklical slovenske farizeje pred sobe in jih vprašal: »Kaj pa hočete pravzaprav? Ali ne vidite, da je že toliko lumpov in barab v deželi zaprtih, da tega človeka, ki mu vi pravite Kristus, že nimam kam dejati?«
Takrat, pa so zavpili vsi judovski pismouki in vsi slovenski farizeji so zatulili: >vPa barabe izpusti! Daj nam barabe! Tega pa ubij! Križaj ga, tega boljševika in republikanca!«
Poncij Pilat se je udal. Takoj je poslal komisarje, da preiščejo Kristusovo stanovanje in njega samega primejo. Komisarji pa niso našli
je nastal razkol zaradi vprašanja sodelovanja s hrvaško kmečko republikansko stranko, je 10. decembra 1. 1914. naslovil na organizacije In na člane svoje stranke tajno pismo, kjer pravi o svojih sodrugih, ki so nasprotnega mišljenja, sledeče:
„Med člani opozicije (v komunistični stranki, (op. ur.), ki so se najodloč-nejše borili proti vsem predlogom, kar jih je bilo stavljenih in sprejetih (glede sodelovanja s hrvaškimi republikanci, op. ur.), so nekateri s posebno odločnostjo nastopali proti predlogom hrvaške republikanske kmečke stranke za sestavo kmečko -delavskega bk)ka“.
*
Kar stoji v tem pismu, ki so ga napisali (po zatrdilu g. ministra) bel-grajski komunistični ..voditelji44 na svoje organizacije, je prvovrstna politična lumparija belgrajskih komunističnih voditeljev!
Ti ljudje — ali zaslužijo še to ime? — se predrzne jo pisati, da je hrvaška	kmečka republikanska
stranka njim predlagala neko „so-delovanje“, katero pa da so oni odklonili! Ali je mogoča še večja svinjarija?	Hrvaška republikanska
stranka, v kateri je organizirano okoli 90 procentov vseh Hrvatov, in ki je imela že doslej 70 poslancev, naj bi bila ponujala svoje „sodelova-nje“ peščici belgrajskih hohštaplar-jev, ki nimajo med Srbi niti pet pristašev? Ta je tudi za najbolj zabite možgane	že nekoliko predebela!!
Ali je že kdaj miljonar ponujal kakšnemu beraču, magari le političnemu, naj stopi ž njim v kompanijo?! Resnica je ravno nasprotna! Bel-grajski komunistični „voditelji“ so bili tisti, ki so se začeli sukati okoli hrvaških in v Sloveniji tudi okoli slovenskih republikancev, da bi stopili republikanci ž njimi v kakšno zvezo! Mi smo to zvezo z vso odločnostjo odklonili (glej zadnje številke „Slov. Republikanca"), ker smo
Št. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo 4. t. m. se je vršil tu javen volilni shod SRS po zgodnji službi božji na trgu, ki je bil poln kmečkega in delavskega občinstva. Shod jo otvoril kandidat SRS za krški okraj g. Jože Horvat. Besedo je prevzel g. A. Prepeluh, ki je v jedrnatih stavkih razložil današnji politični in gospodarski položaj v naši državi, katerega označuje najbolje vlada, ki je glavno so-cijalno breme kmečkega in delavskega ljudstva, ki hira pod bremenom prevelikih davkov, slabega zaslužka in občega propadanja gospodarskih panog v obče. Izhod iz tega je le v tem, da pride kmečko-de-lavsko ljudstvo do vlade nad samim seboj. V tem znamenju bo i
nič, no »dokumentov« in tudi ne Kristusa.
Kristus se je bil .namreč skril v park Getsemani. Tam jo rekel svojim zvestim: »Moja ura še ni prišla! Moje delo še ni končano! Svoje delo moram dopolniti!«
Našel pa se je izdajalec, ki je policiji povedal, da je Kristus v parku. Hrabri vojščaki so takoj udrli v park in eden med njimi je bil celo tako pogumen, da je neoboroženemu hlapčku z velikansko sabljo odsekal uho!
Ko se je po mestu raznesla novica, da so Kristusa prijeli, je priredil »Slovenski Narod« posebno izdajo, kjer je poročal, da so Kristusa izvlekli iz grmovja za ušesa, judovski časopisi pa so pisali:	»Po-
glejte ga, strahopetca, kako se je skrival! Izdal in prodal vas je, ta lump, te baraba, ta boljševik, ta republikanec! Na križ ž njim, na križ ž njim!«
Pobesnela hlapčevska masa pa je tulila za njimi: »Na križ, na križ!«
Iz nekega starega magacina so privlekli dva trama, jih naložili Kristusu (na rame in so ga gnali 14 postaj daleč na goro Kalvarijo. Tara so postavili križ in so Kristu-
že takrat slutili, da prihaja ta ponudba od strani raznih belgrajskih komunističnih hohštaplarjev, ki so nam ponujali nekak „kmečko-delav-ski blok“ po naročilu in skoro gotovo tudi za dober denar belgrajske vlade, ki je hotela na ta način kar čez noč spremeniti vse republikance
v	„boljševike“. Tako so pomagali belgrajski vladi plesti vrv, s katero naj bi bila vlada zadrgnila vse republikance na Hrvaškem in v Sloveniji!!
To je jasno razvidno iz obznane, ki jo je izdal sam minister notranjih zadev g. Boža Maksimovič!
Žalostno je, da voditelji slovenskih komunistov te umazane in ostudne belgrajske igre niso spregledali! Tu je mogoče samo dvoje: Ali so oni vedeli za svinjske načrte svojih belgrajskih komandantov in so se jim ali zastonj ali pa tudi za umazan vladinovski denar slepo pokorili, ali pa tega niso vedeli in niso razumeli! Mi verjamemo poslednje, ker slovenskih ljudi še nočemo imeti za popolne lumpe. Zato pa pričakujemo, da bodo voditelji slovenskih komunistov — če jih je še kaj — svoje stališče do svojih belgrajskih komandantov enkrat revidirali in se postavili na lastne, poštene slovenske noge, da se otresejo enkrat za za vselej belgrajskih političnih lumparij!
Mi slovenskih delavskih glasov ne lovimo in slovenskim delavcem prav nič ne zamerimo, če so komunisti. To je njihova stvar. Odločno pa se bomo vedno upirali temu, da bi s pomočjo slovenskih delavcev belgrajski komunistični sleparji pletli vrvi za vratove slovenskih republikancev! Zaradi nas so slovenski delavci lahko najhujši komunisti na vsem svetu, ampak enkrat naj spregledajo in naj se organizirajo kot slovenski komunisti, ki se ne bodo dali raznim »mednarodnim11 in od vseh mogčih vlad podkupljenim lumpom vleči za mošnjo!
hrvaški i srbski kmet ter delavec pri volitvah 8. februarja volila republikansko. Tudi slovenskih kmetov in delavcev dolžnost je, da se priključita temu velikemu socijal-nemu pokretu. Zato zaključuje svoj govor: Živela republika! Ogromna množica je pritrdila z enoglasnim: Živijo! — Za njim je prevzel besedo g. kandidat Horvat, ki je v ognjevitih besedah povdaril socijalni in politični pomen bodočih državnih volitev, pozivajoč ljudstvo, da spusti volilne krogljice dne 8. februarja v 4. skrinjico. Ne gre tu za osebe, ampak za zmago ideje, ki ži-
vi	v srcih ljudstva. Nato je bil ob splošnem zadovoljstvu shod zaključen. — Na to je na istem prostoru otvoril volilni shod navzoči tajnik
kakoršne je zmo/Jia le največja človeška podivjanost. Kristus pa je rekel: »Oče, odpusti jim, saj no vedo, kaj delajo!«
Potem so ga pribili na križ. Ko pa je Kristus čutil, da bo umrl, je rekel velepomembne besede:	»Do-
polnjeno je!«
Njegovo delo na zemlji je bilo dopolnjeno z njegovo smrtjo.
Njegova smrt pa je rodila tisočere plodove. Poncij-Pilatov rimski režim je sicer dal poklati še na tisoče Kristusovih privržencev, tedanjih boljševikov, republikancev in prevratnih elementov, na tisoče jih je dal zmetati divjim zverinam, ampak Kristusov čas je prihajal in je prišel.
Zmagal je Kristus, sin revnega tesarja, bleščeči rimski cesarski tron pa so je žalostno sesul v prah in pepel!
Tako sem bral na svetih treh Kraljev dan v svetih bukvah. Ko sem pa bukve bolj natanko pogledal, sem opazil, da te bukve niso prave svete bukve, ampak vražjo bukve, še posebno vražje za tistega, ki hoče spoznati njihovo vsebino in njihov nauk!
Demokratske stranke, g. Majcen. Prve njegove besede so bile: »Tudi Prepeluh je škric.« Toda ljudstvo mu ni pustilo do besede, temveč so ga množice prerile od mesta za tam stoječo kapelico in tako je ta demokratski shod žalostno — umrl. Ljudstvo je stalo ta dan pod globokim vtisom sijajno uspelega shoda SRS.
Kostanjevica. Isti dan ob 11. uri dopoldne se je vršil javni volilni shod SR>S v Kostanjevici pred gostilno g. Kržišnika. Poleg kmetov in delavcev je prisostvovala temu shodu tudi skoro vsa tržka gospoda, ki je dobro kar vstala, toda mirno poslušala govornika g. Prepeluha. Govornik je započel svoj govor z razlaganjem zgodovine od oktobra 1918 do danes. Ko je omenjal nastop Radiča v »Narodnem Veču« v Zagrebu v znani ponočni seji, se je navzoči g. okrajni glavar iz Krškega, ki se je pripeljal z tajnikom Demokratske stranke g. Majcenom iz Št. Jerneja na ta naš shod, razburil in jo zagrozil, da bo shod prepovedal, ako se še enkrat imenuje Radičevo ime. O. govornik je na to navzočim kmetom in delavcem pojasnil, da je to gospod okrajni glavar, katerga zahtevam se hočemo brezpogojno pokoriti, ker SRS je strogo legalna stranka, ki se bojuje za svoje politične in socijalne cilje le v okviru obstoječih zakonov. Shod se je na to mirno nadaljeval. Končno je povzel besedo še g. kandidat SRS za ’ krški okraj, Jože Horvat, kateri je lepo uspeli shod tudi zaključil z pozivom, da volilci 8. februarja spuste svoje krogljice v četrto škrinjico, ki je skrinjica »Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev«. — O obeh sho-.dih je šel po lepi krški ravnini kar najboljši sloves.
Naši shodi. Na novega leta dan se je vršil javen volilni shod SRS v Šenčurju pri Kranju. Shodu je predsedoval kandidat za kranjski in radovljiški okraj, g. Jernej Bohinc. Shod je bil zelo dobro obiskan. Poročal je na shodu g. A. Prepeluh, ki je podal izčrpno poi*očilo o političnem in gospodarskem položaju kmečkega in delavskega ljudstva. Zlasti je orisal pogubne gospodarske posledice militarizma in prenapetega oboroževanja. Navzoči so bili pristaši raznih strank, vendar ni mogel nihče oporekati zgodovinskim navedbam govornika ter številkam o trošenju ljudskega denarja po slabi upravi. Velika večina poslušalcev je pritrdila govorniku, a splošna sodba je bila, da tako stvarnega in temeljitega govora Šenčur doslej še ni slišal. Na shod
Pred nami leži cela vrsta pisem, pisanih s trdo in okorno kmečko roko, toda pisana od srca in naravnost, vsaka misel brez zahrbtnosti in zvijačnih ovinkov. Človeka gane, ko ta priprosta pisma bere, ker vidi iz njih jasno, kako mislijo in kaj hočejo naši kmetje.
Svojim kmečkim naročnikom bomo gotovo ustregli, če objavimo nekaj teh pisem. Mi smo jih samo slovnično popravili, misli pa smo pustili neizpremenjene — naj govori kmet kmetu. Mi si samo želimo še več takih pisem in dopisov, ker bomo najbolj zadovoljni takrat, ko bo kmet sam pisal za kmeta. To je izvrstna politična šola.
Tako nam piše kmet od Sv. Petra: Spoštovani! Priprave na bližnje volitve gredo nevzdržno naprej in vse stranke morajo danes dajati račun od svojega delovanja. Bodoče volitve bodo zelo odločilne. Odločilo se bo namreč, kdo bo nad kmetom vladal, ali kmet sam ali vladna gospoda. Osmega februarja mora slovensko ljudstvo temeljito obračunati z vsemi slovenskimi izžemal-ci in političnimi sleparji in voditelji. Vsi, ki so vodili Slovence tekom zadnjih šestih let, morajo dati račun, ker so nam obljubovali zlate gradove in vse mogoče na svetu, dali nam pa niso niti najmanjše stvarce. Vse stranke, ki jih ni postavila splošna volja slovenskega
<io prišli tudi ljudje iz drugih bližnjih vasi. Tudi po Gorenjskoin se širi republikanska misel.
Sv. Vid niže Ptuja. V prostorih našega vrlega somišljenika tov. Maroha se je dne 30. pr. m. Vršil polnoštevilno obiskan, dobro uspeli sestanek po § 2. shod. zakona. Tov. Emeran Stoklas nam je v nad 2 urnem govoru jasno orisal današnji politični položaj ter razložil naš program. Na to se je ustanovila krajevna organizacija za vse občine fare sv. Vid. V odbor so bili enoglasno izvoljeni sami prepričani in delavni republikanci in to: Gg. Zem-ljak Jakob, predsednikom; Krajnc ■ Andrej, kmet, namestnikom; Štrucl Franc, invalid za tajnika; Marolh Avgust za blagajnika; odborniki: Bedrač Martin, Novak Ivan, Štra-fela Rudolf in Zatler Jožef. Vsi so možje od pljuga in motike. Obenem so se vsi navzoči prijavili kot člani. Govornik je med drugim še prav posebno povdarjal, da raztrgani in neorganizirani ne pomenimo ničesar. Naše cilje in popolno zmago dosežemo le, ako smo organizirani v krepkih krajevnih organizacijah. Slednjih dolžnost pa je, da delujejo požrtvovalno z agitacijo od moža do moža, z nabiranjem prispevkov za tiskovni in volilni fond ter širijo naš list. K besedi so se oglasili tovariši Zemljak, Novak in drugi. Med zborovalce se je neopaženo vrinil neki orjunec-iinteligent, ki je za pečjo skrit bil za špijona. Ni čutil v sebi vsaj toliko poštenosti in možatosti, da bi se bil oglasil k besedi in bi jo tudi dobil, ker naša stranka ne pozna terorja. Potem so navzoči soglasno sprejeli sledečo resolucijo: 1. Dne 30. XII. 1924 pri sv. Vidu niže Ptuja zbrani štajerski republikanci odobravajo program SRS ter vidijo v njem edino rešitev družabnega zla. 2. Izrekamo vodstvu SRS popolno zaupnico in zagotavljamo, da bomo napeli vse sile, da steremo vse škodljivce narodne suverenosti. 3. Poslance, ki bodo izvoljeni, poživljamo, da dajo sebe celega narodu, ki jih bo volil.
4.	Obsojamo nesramno in očividno lažnjive napade SLS časopisja na našo stranko in njene borce, ki jo smatramo kot edino pravo stranko narodne večine, t. j. kmetov in delavcev. Po zaključnih besedah in pozivu tovariša Stoklasa vsi •neustrašeno na delo, so se zborovaloi mirno razšli.
Pošljite naročnino!
naroda, morajo zginiti za vselej. Le poglejmo jih po vrsti. Glavna stranka v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka. Oglejmo si jo dobro. Dr. Korošec je bil podpredsednik vlade 1. 1919., ko so urejevali Jugoslavijo. Kaj je dosegel takrat? Nič? Pri zadnjih volitvah je nam Slovenska ljjudska stranka obljubila avtonomijo, znižanje davkov in slovenske vojake v Slovenijo. Obljuba pa dolg dela. S temi obljubami je stranka dobila precej mandatov. Pozneje so se z Radičevo pomočjo vsedli tudi na vladne stole. Ko so se pa vsedli, se niso zganili ne za kmete, ne za vojake, sploh za slovenski narod nič. Ko so se jim začela tla izpodtikati, so prosili Radiča, naj da za božjo voljo od sebe kakšno besedo, ali je za monarhijo. Dal jim je par pobarvanih izjav za monarhijo. Ko so pa zgubili vladne sedeže, so začeli kričati: Ne volite Radiča, češ on nas samo slepi z republiko, a v resnici da je monarhist! — Samostojnih ne bomo jemali v poštev, ker ti so že itak na mrtvaški postelji. Socialisti in komunisti so za nas brez važnosti.
Najdalje so se mastili na naš račun demokrati, ki so imeli tudi ministre. Dosegli pa niso za Slovence prav ničesar. Obljubovali so vsega vraga, naredili pa nič, Vsi so obetali, kadar je bilo treba pomagati; če je pa bilo treba dati, so bili vsi
Iz naše organizacije
sa začeli mučiti z vso surovostjo,
Kaj nam pišejo kmetje?
Republikanci
v
na Štajerskem!
Vaša skrinjica na Štajerskem je edino le
To je šhrinjica Slov. republikanske stranke kmetov in delavcev.
Republikanci na Kranjskem!
Vaša škrirvjica na Kranjskem je edino le
To je skrinjica Slov. republikanske stranke kmetov in delavcev.
tiho.
Vsi, kar se jih je doslej pokazalo na političnem polju, so jo temeljito zafurali. Kakor pa se vsi oni potapljajo, tako se po vsi Sloveniji širi zmagovita misel republikanizma. Ta ideja bo in tudi mora enkrat zmagati! Tudi za slovenskega kmeta in delavca mora enkrat priti dan odrešenja izpod jarma pokvarjene gospode. Zatorej širimo republikansko misel do zadnje koče pa do visokih palač v mestu. Vse mora prepojiti en duh: Za republiko! Ker se pa nobena reč ne doseže brez truda, zato širitno to misel z vso vnemo in pridobivajmo narod za našo sveto idejo! Združite se vsi na dan 8. februarja 1925. in vrzite kroglice v škrinjSco SRS.
Zatorej vsi v boj za idejo re-
publikanstva! Bog živi vse zveste republikance! (Podpis).
Kmet iz Kraške vasi nam piše: Priznanje g. A. Prepeluhu. Na razna podtikanja in obrekovanja monarhističnih in militarističnih strank proti g. A. Prepeluhu pribijam sledeče: Da nas g. A. Prepeluh ni nikoli prosil niti časopisa zastonj pošiljal kakor delajo vse druge stranke in nas ni nikjer iskal, da naj gremo za njim v stranko. Ampak mi sami smo ga poiskali in pojdemo ž njim vse dotlej, dokler bo šel to pot, ki jo hodimo sedaj. — Vse, kar smo sklenili na Zidanem mostu, smo sklenili iz vsakega okraja trije. Koliko je to, bomo pa prešteli dne 8. februarja. Z republikanskim pozdravom (sledi podpis).	(Dalje	prih.)
Republikanci! Kvišku srca, Kvišku glave!
Vso to je dognala stroga, natančna in nepristranska uradna preiskava.
Zato pa se nam tudi ni treba bati prav nobenih preiskav!
Če pridejo pa kljub temu orožniki ali drugi oblastveni organi h komu v hišo, jih sprejmite prijazno in vljudno in mirno! Pokorite se njihovim poveljem brezpogojno in odprite jim vsa vrata in pokažite jim vse, Kar hočejo videti! Bodite prepričani, da bodo orožniki vestno vršili svojo dolžnost pri morebitnih preiskavah in kdor ima čisto vest, kot jo ima gotovo vsak republikanec, temu se nobene preiskave ni treba bati! Če bi pa kje le kak preveč vnet orožnik nastopal pregorc-če, se nikar ne upirajte, ampak potrpite! Tudi tega bo kmalu konec!
Pazite povsod na red in mir, dne 8. februarja pa storite svojo dolžnost in oddajte svojo kroglico na Štajerskem v drugo, na Kranjskem pa v četrto Skrinjico!
Pretekli teden je vlada razpustila hrvaško kmečko republikansko stranko in nekaj njenih voditeljev, med temi tudi Stefana Radiča, zaprla in izročila sodišču.
V	zvezi z razpustom hrvaške republikanske stranke je vlada preiskovala stanovanja tudi slovenskih republikancev, ker je iskala tudi v Sloveniji obtežilen materija! bodisi proti Radiču, bodisi proti slovenskim republikancem.
Kakor je bilo za pričakovati, uradni organi niso našli doslej nikjer ni<$ protizakonitega in kakor opravičeno upamo, tudi ne bodo -našli, ker v celi Sloveniji takega »materijala« ni in ga po naši vednosti tudi biti ne more! Mi nismo nobeni »boljševiki«, kar smo opeto-vano že zdavnaj pred obznano na-glašali, nismo nobeni nasilneži, ker ■smo vedno svetovali ljudem, naj nastopajo v političnem boju mirno in 8 postavnimi sredstvi, in tudi nimamo nobenih Kvez s tujino.
^epubURanci! Agitirajte od hiše do hiše, od moža do moža, od vasi do vasi!
Dnevne vesti.
Na shodu, ki ga je bil priredil g. A. Prepeluh v Zagorju, je nastopil tudi g. 7/orga, ki je dolžil g. Prepeluha »izdajstva«, ker je g. Prepeluh odkloni) svežo s komunisti. (1. Žorgo prosimo, naj prebere obzna-no zelo natančno, ali pa današnjo številko »Slov. Republikanca«, da bo videl, kje je »izdajstvo: Ali na strani g. Prepeluha, ali pa na strani njegovih beigrajskih komunističnih Komandantov! In če je pošten, naj srtorjeno krivico popravi!
Zakaj »republikanec« g. iMnrn še ni vložil svoje liste? Zato no, ker mu jo noben pravi republikanec ne podpiše, ker je vsakega_ resničnega republikanca sram, da bi padel svoji lastni repu bi i kanski organizaciji v hrbet!
Kaj smo republikanci? Republikanci smo čist« navadna »republikanska sodrga«! Ta častni naslov nam je dal v soboto »Slov. Narod« v svojem poročilu o republikanskem shodu v Kostanjevici na Dolenjskem, kjer pripoveduje: »Radičev
eksponent Albin Prepeluh je bil včeraj na agitaciji ena Dolenjskem. Priredil je več-shodov v kostanjevi-ški okolici in nadlegoval ljudi s svojimi zmedenimi izvajanji ponaj-več v trenotku, ko so prihajali iz cerkve. Povsod jo imel nekaj svojih oprod, ki so mu pomagali. Na ljudske mase njegova agitacija ni napravila nobenega vtisa (To vedo naši vrli republikanski Dolenjci že nekoliko bolje! op. ur.). Tudi v Kostanjevici jo g. Prepeluh priredil shod. Pri shodu je interveniral okrajni glavar iz Krškega Svetec. Značilno za predrznost Prepeluho-vih hujskačev je, da so zahtevali, naj se vladni zastopnik odkrije pri klicu »Živela republika«. (To ni res; tako je poročal v Ljubljano g. velikemu županu pač tajnik demokratske stranke g. Majcen, njegovo poročilo pa še ni sveto pismo, op. m-.). Da je glavar na to drznost primerno reagiral, je jasno. Prepričani smo, da bo državna oblast to nesramnost zapeljane republikanske
sodrge odgovorila s prmerno odločnostjo. Ta bi bila lepa, da bi ti s tujim denarjem plačani hujskači terorizirali sedaj še naše državne or-
fane! Državne oblasti, ukrenite, ar vam veleva zakon!« — Upamo, da se bodo zavedni slovenski republikanci dne 8. februarja za naslov »sodrga« primerno zahvalili. Na Kranjskem štiri, na Štajerskem dve! V te skrinjice bo »sodrga« metala svoje kroglice!
Za kratek čas. Žena možu pozno
ponoči: »Ti, meni se zdi, da so v kleti vlomilci!« — Mož (kandidat): »(Pokliči jih v sobo in daj jim jesti in piti, kar hočejo! Jutri so volitve!« (Po monakovski »Jugend«).
Nesramnost »Slovenskega Naroda«. »Slovenski Narod« naj jasno in točno pove, kakšen »tuj denar« so dobili slovenski republikanci in odkod!
Špekulacije z republiko. Danes ga ni več človeka v Sloveniji, ki bi se ne zavedal, kako silno se je po celi deželi razvilo republikansko gibanje. Vsak tudi ve, kako močno bo vlekla beseda »republika« pri volitvah. To dejansko stanje so začele izkoriščati že razne politične stranke v svoje namene, in se imenujejo danes prav izrečno »republikanske«, čeprav so doslej o »re-publikanstvu« dosledno molčale. Tako so n. pr. sklenili komunisti, da ne bodo nastopili pri volitvah s svojim pravim imenom kot komunisti in tudi ne pod svojim poznejšim imenom »Nezavisna rad-mička partija Jugoslavije«, ikakor so se morali imenovati na belgraj-sko komando, ampak so sklenili nastopiti kot »Kmečko-delavski republikanski blok«. To so sklenili zato, da bi lovili volilne republikanske glasove za komunizem, ki ga pri nas že največji butec več ne mara! — Kakor nam dalje poročajo z dežele, se tudi pristaši Slovenske ljudske stranke prav pridno poslužujejo »republikanskega« volilnega gesla, seveda ne javno. — »Slovenec« pa poroča v nedeljo dne 28. decembra, da se je na Dolenjskem oglasil tudi neki g. Muren s svojo »republikansko« volilno listo! Mi g. Murnu ne odrekamo pravice, da kandidira, mislimo pa, da se bo s svojimi računi na republikanske glasove nekoliko zmotil. Če bi bil hotel g. Muren nastopiti kot pravi republikanski kandidat, bi bil imel časa in priložnosti dovolj, da bi bil v svojem okolišu republikance zbiral in jih organiziral. To bi bil storil toliko lažje, ker je premožen. On pa tega ni storil. On ni ustanovil niti ene politične krajevne republikanske organizacije! Kar je na Dolenjskem organiziranih republikancev, so jih organizirali drugi! Ker pa g. Muren ni prav nič delal za republikansko stvar, ga tudi noben republikanec ni poznal in zato ga republikanski zaupniki tudi niso mogli predlagati za kandidata! Ker pa mož ve, da bo republikanska misel pri prihodnjih volitvah »vlekla«, je začel računati na nevednost republikanskih volilcev, češ: eden ali drugi bo že vrgel kroglico v njegovo skrinjico, ki se bo tudi imenovala »republikanska«! V tej veri so moža potrdili tudi nekateri skrahirani nekdanji komunisti in pa nekaj pristašev Slovenske ljudske stranke, ki bi naravno silno radi videli, da bi se republikanski glasovi cepili na dve strani. Če bi se namreč republikanski glasovi cepili, bi niti ena niti druga republikanska lista ne dobila količnika in gospodje nasprotniki bi se po volivah nam vsem skupaj prav deltelo smejali! Tega veselja pa mi naš1’m dragim ^prijateljem ne bomo napravili, ampak bomo glasovali za tisto listo in za tiste kandidate, ki so si jih postavili zastopniki in zaupniki slovenskih republikanskih organizacij, ne pa za našemljeno »republikansko« listo, na katero bi rad g. Muren s svojimi komunističnimi skrahiran-ci vred lovil republikanske glasove! Republikanci l>omo nastopali složno kot en mož in bomo metali na
Kranjskem svoje kroglice v četrte skrinjico!
Za pošteno delo pošteno plačilo. Vlada je razpustila hrvaško kmečko republikansko stranko, češ da j« »boljševiška«. Prepovedala je hrvaškim republikancem tudi njihove časopise. Ni pa prepovedala bel-grajskim »komunistom« njihovega res komunističnega časopisa! Vlada ima sicer prav, če dovoljuje kolikor mogoče veliko tiskovno svobodo, in tudi komunisti naj je bodo deležni kot vsi drugi, ampak čudno je le, da smo srbski boljševik izdajati svoj list, hrvaški republikanec pa ne, čeprav ves svet ve, da hrvaški republikanci niso »boljševiki«. Zato je popolnoma opravičen sklep, * da obstoje med vlado in med bel-grajskimi komunističnimi »voditelji« gotovo zveze in da je vlada dovolila belgrajskim komunistom izdajati lasten list za nagrado, ker so vladi na ljubo razposlali na svoje organizacije dopis, v katerem ci-ganoviči trdijo, da so hrvaški republikanci njim ponujali svoje sodelovanje, dočim je ravno nasprotno res, ker doslej je še vedno navada, da berači »fehtajo« za politične milodare, ne pa politični miljo-narji! Če so dobili belgrajski gospodje komunisti od vlade za svojo umazano in grdo zahrbtnost tudi kaj dinarčkov, nam ni znano. Znano nam jo pa, da gospodje komunistični voditelji v Belgradu prav nič ne delajo, znano je tudi, da od svojih srbskih »organizacij« ne dobe niti ficka, ker srbski delavec ni tako zabikan, da bi s svojimi žulji gospode voditelje mastil in redil, a vendar gospodje belgrajski 'komunistični voditelji vsak dan v ze
lo	dragih belgrajskih gostilnah prav dobro večerjajo, tako da se vsak z začudenjem vprašuje, odkod imajo ti gospodje denar? Delajo ne, beračijo ne, delavci sami jim nič ne dajo, pa vendar žive krasno in brezskrbno življenje! Odkod in kako to!
Oblasti preiskujejo. Po vsej deželi so te dni izvršili orožniki ne-broj hišnih preiskav pri somišljenikih SRS, tako pri funkcijonarjih Jsrajevnih organizacij, 'kakor tudi pri kandidatih in njihovih namestnikih. Navadno so se te hišne preiskave vršile v zgodnjih jutranjih urah. Seveda so te hišne preiskave zbudile zlasti po manjših krajih veliko pozornost. Nepoučene žene in otroci so se mnogokje zelo prestrašile, ker tega postopka niso bile navajene in so se doslej — zlasti pa na deželi — vršile hišne preiskave navadno le proti zločincem in podobnim ljudem. Kaj je oblast pri naših kmetih in delavcih na deželi pravzaprav iskala, nam ni umljivo. Ponekod so orožniki zaplenili le nekatere brošure, ki so izšle z vednostjo cenzure in se lahko kupijo v trgovinah s knjigami in papirjem. Mislimo, da je namen teh preiskav bil predvsem ta, da ljudstvo prestraši, da bi na dan volitev ostalo doma ter bi sploh ne šlo volit. Toda .učinek bo ravno obraten. Zaradi teh persekucij bo ljudstvo 8. februarja še bolj kompaktno glasovalo «a Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev ter bo zmetalo volilne krogijice v četrto škrinjieo!
»Republikanska konkurenca«.
Pod tem naslovom poroča nadelj-sko »Jutro«: »Prepeluhov »Slovenski republikanec« (vulgo »Avtonomist«) je dobil konkurenco novomeških »Republikanskih Novic«, ki jih je za svojo »Kmečko republikansko stranko v Sloveniji« začel izdajati Josip Murn v Kandiji pri Novem mestu. Listič zastopa »najčistejše« republikanstvo, kakor je v takih rečeh običajno. Kandidatne liste pa še ne priobčuje.« — Mi smo že zadnjič povedali, kdo stoji gospodu iz Kandije za hrbtom,namreč tisti, ki bi silno radi videl, da bi se republikanski glasovi cepili! Račun je zelo priprost. Če namreč republikanci nastopijo enotno in složno, dobe količnik in še kaj po vrhu. Če pa se posreči republikanske glasove cepiti, je prav lahko
mogoče in verjetno, da ne dobi nobena republikanska lista niti količnika, tako da bi obe obsedele na veliko veselje in korist nekega tretjega! To grdo in umazano politično Spekulacijo pa podpira »republikanec^!!) iz Kandije! Zakaj ,on tako dela, si lahko vsak sam mi-misii. Upamo pa, da bodo pošteni slovenski republikanci to umazano igro spregledali in da bodo gospodu iz Kandije in njegovim splošno znanim »tajnim« pomočnikom pošteno zmešali njihove politične sle-
Erije. Zavedni slovenski republi-nci so si postavili svoje kandidate sami potom svojih organizacij in izbrali so si može, katerim oni sami najbolj zaupajo. Zato pa ne potrebujejo prav nobenih vsi 1 jen-cev. Če bi bil gospod iz Kandije za republikansko stvar kedaj kaj delal in če bi bil ustanavljal republikanske organizacije, bi ga bili že v teh organizacijah organizirani člani v njegovem okraju sami postavi-
li	za kandidata. Ker pa se ni nikdar ganil, ga pač ni nihče imenoval! Organizacijsko delo prepuščati drugim, sam pa se vsesti na mehko, to bi marsikdo zadel! Zato pa bodo zavedni in organizirani republikanci volili 8. februarja svoje kandidate, ki so si jih sami postavili, in bodo metali volilne kroglice v Novem mestu in po vsem Dolenjskem in Kranjskem v četrto, na Štajerskem pa v drugo skrinjico!
Policijske hišne preiskave. V petek zjutraj so nas obiskali policijski uradniki. Izvršili so v našem tajništvu, kakor tudi pri posameznih funkcijonarjih hišne preiskave. To je v zvezi z razpustom HRSS. Policijski organi niso pri nas našli ničesar, odnesli so le nekaj knjig in brošur. Kakor čujemo naša SRS ne bo razpuščena, ker manjka celo bel-grajski vladi vsak povod za to.
Volilni shodi. Tistim somišljenikom, ki zahtevajo od nas govornikov za shode sporočamo, da ne moremo ustreči vsem zahtevam, zlasti, ker so nekateri naši najboljši govorniki zadržani vsled policijskih nadzorovanj. Zato na je treba, da
somišljeniki vnše intenzivno agitacijo od moža do moža, od hiše do hise, od vasi do vasi. Na sedanji pritisk bo ljudstvo odgovorilo dne 8. februarja s tem, da bo zmetalo volilne kroglice v skrinjico edino prave republikanske stranke.
Naša zmagovita republikanska misel. Nedeljsko »Jutro" poroča v svojem uvodniku, da se je „dne 22. decembra vršil v Borovnici zaupni sestanek, na katerem je izjavil klerikalni kandidat, da se vse to, kar dela Kadič, godi v sporazumu s klerikalci (podčrtalo „Jutro,“ op. ur.). Ce govori Radič na shodih drugače, da je to stranskega pomena. Sloven,-sko ljudstvo da je do 99 procentov republikanskega mišljenja ter da je republika cilj Slovenske Ljudske Stranke (podčrtalo „Jutro“ op. ur.). Ramo ob rami gre SLS v boj z Radičem (podčrtali mi, op. ur.).“ — Ce je to res, da je ..klerikalni kandidat*4 tako govoril v Borovnici, je to za nas samo dokaz, da politika SLS ni taka, kakor bi morala biti. ^Če je „klerikalni kandidat" res rekel, da je „99 procentov slovenskega ljudstva republikanskega mišljenja", — kar tudi je — potem je več kot čudno, zakaj se Slovenska ljudska stranka javno, odkrito in pošteno ne izjavi za republiko? Stranka, ki hoče biti „stranka slovenskega ljudstva", mora vendar jasno priznati tudi mnenje slovenskega ljudstva! Ali pa so te besede — če so resnične — preračunane samo za vor lilno agitacijo in na špekulacijo z re-publikanstvom na korist doslej še vedno monarhistične SLS? Če je temu tako, moramo že reči, da je taka špekulacija za poštene ljudi jako nedostojna, kajti poštenjak pove, kar res misli. Kakor pošten monarhist lahko pošteno pove, da je monarhist, tako tudi pošten republikanec lahko pove, da je reoublika-nec! Slepomišenje pa ni pošteno in nepoštenih ljudi pošteni in zavedni republikanci ne bodo volili! V splošnem pa je za nas to, kar pnooveduje „Jutro“, samo dokaz, da je republikanska misel med Slovenci že takb močna, da se mora pred njo pripo-
gibati tudi monarhistična Slovenska ljudska stranka! Ni pa lepo, da se pripogiba SLS pred republikansko idejo tajno in prikrito, da bi na ta
način dobila za svoj monarhizem tudi nekaj republikanskih glasov!
To ni lepo, in zato bodo vsi odločni republikanci metali svoje kroglice dne 8. februarja na Kranjskem v četrto, na Štajerskem pa v drugo škrinjico!
Osebni napadi. V zadnjem »Socialistu« je prav na debelo napadel osebo g. Prepeluha neki gospod (g. ČobaH), ki je napisal poročilo o shodu v Zagorju. — Ravno tako tudi glasilo onih, ki plačujejo g. Murna, kar mrgoli osebnih psovk na g. Prepeluha. Obema bodi povedano še enkrat, kar smo že stokrat povedali, da se z napadi na osebe ne da uničiti ideje.
Značilno. Novoletna številka »Domoljuba« nič več ne napada ne g. Prepeluha in tudi ne republikancev. Ta gnojniški posel opravlja sedaj g. Murn iz Kandije.
Hišne preiskave. Oblasti so izvršile hišne preiskave pri vseh naših kandidatih in zaupnikih SRS. Iskale so ponajvee korespondence, ki bi se tikala razpuščene HRSS. Preiskave so ostale seveda povsod brezuspešne, ker takšne korespondence v obče ni. Domnevamo, da je povod teh preiskav bil ta, da se ljudstvo preplaši. Toda tudi ta cilj ne bo dosežen. Ljudstvo se zaveda, da je sedaj volilna borba, v kateri se porablja mnogo laži in tudi druga sredstva, d'a bi se ljudstvo odvrnilo od SR-S. To ljudstvo pri nas v Sloveniji dobro ve, zato bodo naši somišljeniki v tekoči volilni borbi svojo tiho in postavno dovoljeno agitacijo od moža do moža pomnožili.
Naši shodi. -Politične oblasti in orožniki imajo nalog paziti na naše shode in na govore, izrečene na njih. To nam agitacijo z javnimi shodi skoro onemogočuje, zakaj govornika često zanese ognjevitost na polje, ki bi lahko, dalo povod za preganjanja. Zato je treba več tihe agitacije od vasi do vasi, od moža do moža.
»Slovenska republikanska stranka. kmetov in delaveev« ni razpuščena! Informirali smo se pri obla-stvu kako je z našo SRS. Izvedli smo, da naša SRS ni razpuščena, ker ni za to nobenega povoda. SRS temelji in deluje Je v okviru obstoječih aakonov. Zato nam je postopanje nekaterih okrajnih glavarjev, zlasti onega v Ptuju, ki je prepovedal naše javne volilne shode, češ SRS je isto kakor razpuščena HRSS, neumljivo. Ta razlaga je gotovo krivična in pričakujemo od okrajnih glavarjev, da se bolj točno informirajo pri svojih »vikših«. Prepovedovanje naših volilnih shodov je vsaj danes še nezakonito dejanje.
Tov. Roman Bende, novinar v Gor. Radgoni je bil aretiran baje zaradi tega, ker je nagovarjal aktivne vojake, naj se ne vrnejo v službovanje. Z ozirom na Bendeto-vo izobrazbo mi ne moremo verjeti, da bi bil kaj takšnega zakrivil. Poroča se nam tudi, da je njegovo aretacijo povzročil nek obmejni komisar, ki ima dovolj povoda, da Ben-deta sovraži, pa ne iz političnih vzrokov, ampak zaradi tega, ker je Bende dotičnega komisarja baje žigosal v časopisih zaradi njegovega službenega zadržanja.
Občina in župani. Občinski uradi so javna ustanova za vse, kakor državni uradi. Pripetilo se je ponovno, da občinski sluga ni smel na povelje župana raglasiti naših shodov po maši, pa čeprav so naši somišljeniki plačali predpisano takso Din 15.— Zvedeli smo, da je SLS prepovedala županom, ki so njeni pristaši, da bi razglasili naše shode, pa čeprav se plača predpisana taksa za to. Občinski uradi niso nobena ekspozitura te ali one stranki1, zato smatramo tudi to postopanje nekaterih županov za kaznjivo.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
TT
Izšla je Blasnikova Velika
Pratika
ja narad-	Ak
no leto
ki Ima
365 dni.
«*>
..VELIKA PRATIKA- Je najutarejši Blovenaki kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpostevan že od na&ih pradedov. —- Tudi letošnja obširna Udaja »e odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slov. rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniti in stane 5 Din; kjer bi Jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika nasled.
tiskarna in iitograf. zavod Ljubljana, Breg št. 12.
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5’— so dobi najboljši Kellerjev roman
Inkasiranje
terjatev in opominjanje prevzema
.Posredovalec4*, Ljubljana
Sv. Petra cesta 23.
Komisijsko trgovino In trgovsko agenturo
obavlja
»Posredovalec"
Ljubljana,
Sv. Petra, ossta *«•«. 23.
Upe
Zlatnina
LJUBLJANA
Za Din 15’— najlapši roman srbskega pisatelja iNušiča
in za Din 14" —■ se dobi knjiga
ki vpisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske iu razsula Avstrije — v tiskarni
1 Blasnika nasled. v Ljubljani,
Breg; St. 12.
Denar je poslati naprej.
Ščipaloi Očala
Bimim* Dunajski in Ljub-nUPim. ljanski Zvon, Kres, Slov. BCelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR
antikvariat knjigarna Ljubljana, Stari trg 34
♦
P
Br
p 2
p ST
§ dr*«
<n	kok«
^ angleiki premog
a ilezljske brikete
£	dobavlja	<
-:ilirija|
6-1 Ljubljana, Kralja Petra trg 8. •
FR.SLOVHIK
Ljubljana, Stari trg 2
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek In manufakture.
Obleke po meri se točno izvrfiujejo.
KIKBH
K
EDINI TIHI PISALNI STROJ
L. C. SMITH & BROS
MOD. 8, BREZ NAJMANJŠEGA ROPOTA
Popolnoma varno naložite denar v
fjjubfjuutt/to §>o*oJilttico
Mestni trs 6
ki posluje ▼ novopre-urejenih prostorih
v Ljubljani
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
r. z. z o. z.
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z
odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
ZASTOPSTVO: LUDOVIK BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica 6|I. i«bi^i
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
prodaja premog
iz slomnskih prEmogoonihoo vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor ju« tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo »UU
zemshi premog in koks
vrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
■ NASLOV: Prometni zavod za ppsmog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15 II. nadstropje
Splošno kreditno društvo v Ljubljani | hranilne vloge po
Ustanovljeno 1898 registrov...»dr«*««»meje.,me«, Tele,„„ St. 367 I Šmefbrez'
Aleksandrova cesta 5 c  	š	vsakga odbitka.