Št. 4 V Gorici, v saboto 27. januvarja 1872. II. tečaj. »Soča" isb&ja vsako »afeoto iiv velja ^^^^ '1«».,«^ n< , • pošto prejel ali t Gorici m dora , - ^^^ , ^ _ 4. fn oznanillh se P^aJ° *a navadno pošiljana sa 0--------- ^H ^^B ^H ^H 1^1 ^1 JHF ^B fc'W* i> Goria, Contrada dolla croce 233, .. ... ,, . ^K ^H ^^L .^^B ^B ^H ¦^¦BI^^B poleg preture, kjer se nehaja tudi uprov- Fomomm itmlket w dobivajo p 10 ^^^ ^H ^^L^^^M ^B ,^V ^^^^^B «^tvo. - Rokopiai se ne vra&jo; dopisi soMot v Gorici pn Utornolhju in So- H^^^^^^m ^^^¦^^B^ ^H^^^^^F ¦¦¦ naj se blagovoHno frankujojo. — Delal-• WV ^&V ^Piv^ ,,Vi\fe!! ^B^^^^ ^^^^^F ^H^B^ ^B ^H cemindrugimnopremožnimso naročnina MfedtrellfrMo^Vm della «»#na* 60." ^¦1^^ ^^mmr ^^9Kmt^ mmW wm\ »niža, ako se oglase pri uredništvu. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Slovencem na Goriškem. III. Ker se je na lepo našo zemljo sčasoma naselilo toliko Italijanov, kteri so med časom naše sužne nedelalnosti do takega vrhunca dospeli, da so.; akopram v veliki manjšini, vendar v naši deželi zvon nosili in ga hočejo So nositi, treba je nam Slovencem neprenehoma pozornim in pogumnim biti, d* se nam no zgodi kaka Skoda ali sramota. Nezadovoljni s tem, da so vlsed nepravične volilne postave v deželnem zboru goriškem, istrskem in tržaškem v veČini iu v 'zadnjih dveh v ogromni petini, želijo te tri kronovino zediniti v eno veliko telo sebi v veliko korist, nam pa v neizmerno škodo, prav za prav v pogubo. V takem skupnem zboru bi bili v strašni večini in ker nam vsakdauja skušnja kaže, da so njih Tetina v vseh treh deželah nam trinožne, če in kader jim je le mogoče takim biti, lehko rečemo: Z Bogom potem naša svoboda, naša omika in celo narodnost! če smo jim zdaj komaj rep, potem bi jim bili smet. Oe nas hočejo »daj prekaniti, kjerkoli so jim zdi mogoč«, potem bi veČina le odločevala, a mi bi morali m ndati na, milost in nemilost. Vsi uradi bi postali italjanski, tudi vse šole, slovenščino bi poslali v hleve, kar bi uže zdaj radi storili. Kdo more tedaj misliti, da bi so Goriško dalo le s Trstom in z Istrijt zediniti v eno kronovino po mirni postavni poti, to je, z našim dovoljenjem! ffa bi se pa to skušalo storiti zoper našo voljo, hrabro bi se potem v bran postavili, kakor so Čehi branijo sile in nepravičnosti. Toliko ostrejše bi morali postopati, ker prej ko ne namarava ta predlog pripraviti te dežele, da bi jih Italija luže pograbila, ako bi se kedaj časi ugodno zavrteli, iu ker iu> moremo si misliti še enega dobička ne, ki bi nam mogel izhajat? iz toke zveze ni na duševnem, niti ni materjalnem polji. Pravijo sicer naši sosedje po svojih časopisih, da se mor-.no vsi poitaljančiti, ker je solnce laško ki nas greje, in je laško slovstvo in laški jezik krasen. Na prvi razlog smo uže popreje odgovorili, kar se pa drugega vzroka tiče, odgovorjamo vprašaje, kaj bi našemu ljudstvu koristilo, ko bi se poitaljaučilo? Mar hodijo naši} Slovenci na Laško si dela in dobička iskat, če ga doma ne najdejo? Ali ste slišali, da bogate" Slovenci v lepi Italiji! Ho, in posebno zdaj ne ko ny več Be-nečansko pod Avstrijo. Nasprotno so Italjani zapustivši svojo lepo domovino sem k nam prišli, obogatevsl so tu ostali in nočejo proč. In še dandenes jih hodi vsako leto tisoč in tisoč tudi skozi Gorico na Slovensko, Hrvatsko, Srbsko in Ogrsko, da si zaslužijo kak krajcar, ki ga vrnivši se domu po zimi doma vživajo. Tedaj ne na Laškem ampak proti vzhodu je zaslužka za Italjane pa tudi za goriške Slovence, saj jih vsako leto dosti hodi 4od naših gora ne v Italijo, nego v zgore omenjene kraje in celo" na Eusko so začeli Slovenci hoditi. Tedaj ne potrebujemo italjanskega jezika, doma ne, če smo čvrsti, ker smo doma tudi v Gorici in v Trstu; še manj pa ga potrebujemo proti vzhodu, nego zadosti je, da prav dobro znamo naš jezik, ker se potem brez težave naučimo hrvatski, srbski, poljski in celo ruski. Tam jo nam pot odprta za vsakovrsten zaslužek čo smo kmetje, rokodelci, obrtniki, trgovci ali učenjaki, posebno Če smo profesorji, zdravniki ali inženirji. Tedaj nij nam treba italjanskih temveč dosti slovenskih pa izvrstnih šol vsake vrste. Učeni stanovi naj se poleg Še kakega drugega jezika dobro učrf, njim bo to hasnilo; za naše ljudstvo je zadosti, če zna v tujem joziku za silo kramljati, Toliko so pa naši ljudje brez šol čudno hitro nanče", ker imajo posebni dar za te sorodne jezike. Pri vsem tem bi se dala misel o zedinjenji teh treh krouoviu uresničiti, n:un in vam v veliko korist, r nohoribmti v škodo. Toda popravka je treba, pogoja broz katerega ne bo nič, in ta bistveni pogoj je, da se združijo ne samo te tri kronovino, temuč da se vzamejo v društvo tudi Kranjsko, spodnje Štajersko in I slovenski del koroške dežele. Potem smo zdru-! ženi mi Slovenci, kar je nam tako potrebno j kakor zrak, da živimo; in zediujeni ste tudi vi, j česar želite. Potom bomo mi bolj združeni z | jadranski!« morjem, vi pa še bolj v dotiki z i deželami, ki ležijo zadej morja, in to bo kori-• stilo obema. ' Hekli smo, dane bi to zedinjenjo nobene-j mu škodovalo zato, ker bi ^narodnostna postava natanjčno uredila narodnostne numore, postava i podobna oni, ki so je Oehi lansko leto osnovali, in katero so slovenski poslanci v obče uže o-dobrili in zahtevali. Prenarejjili bi jo po svojih okulnostih in z ozirom na tržaške razmere. ^ Ta skupina naj bi se zvala Slovenija, , katero neprenehoma tirjamo, ali če je bolje po ! godu, naj bi se jo.] dalo ime Ilirija; to nam je ¦ vse jeditako, nam gre za stvar, ne za ime. 1 Naš cesar ima tudi naslov: Knilj ilirski, toda Ilirije vendar nij; dala bi se pa lehko napraviti. Tako bi ta dva naroda v federo- vani Avstriji zedinjena, po svoje živela, postave in zavode bi si dajala primerne svojim potre- , bam, čutim, mislim, šegam in duhu svojemu, I in to je prava pravična svoboda, katera sreči narode. Če ste zares Avstrijanci stopite v kolo; DOPISI. V Gorici. (»Soča dvakrat kooftskovana*}. Prvi list našega tednika je bil konfiskovan prvič ker je manjkalo po računu gospoda c. k. državnega pravdnika i 1.25 pri kavciji, ki znaša 1000 gld. in drugih zarad dopisa iz Prage, grajajočega nemoralno postopanje ministerstva pri volitvah *»» Češkem.— Ta dopis je bil v tistem duhu pisan, kakor pišejo praška nPolitika" in drugi češki listi vsaki dan; bil je prav 2a prav posnetek iz praških listov in vendar nijso bili konfiskavani ti,zaduji.— Nočemo biti ovajavd še svojih sovražnikov no, in zarad tega molčimo o pisavi nekaterih italijanskih listov na Primorskem, Težko je zastopati »tovansko interese posebno pod Auerspergovim ministoretvom katero jo, kakor vse kaže, napovedalo vojsko sldvanstvu,— Dokler bodo tedaj poslovalo ministrstvo, prosimo gg. dopisnike, da nam pilejo bolj v zmerni obliki, nam poročajo same dogodbo in da se ne spuščajo v po* , litičiie reflektucije. 2. številka pa je bila knnfiskovana samo enkrat in sicer za rad prestopka, ker je uredništvo italijansko razsodbo, s katero |e tukajSna o. k. okrožna sodnija potrdila konfiskacijo t. številke, na slovensko prevelo in v slovenskem jeziku prineslo in tudi, ker je bilo v nekem dopisu iz Trsta omenjeno, da so so v Trstu čudili, ka je 1. št. „Soče* konfiskovaoa i. t. d. Zarad prestopki pomanjkanja kavcijo bila je obravnava pri takojšni o. k. mestni odredjeni sodniji "22, t. m. Urednik se j<* sicer trudil, dokazati z bon* ni m listom, da je o pravem času zadostno kavcijo položil; pa gospod državni pravduik je tožbo duhil in mredmkje bil krivega spoznati in globan f. 30.— Urednik je napovedal pritožbo, gospod drž. pravdnik tudi. Tudi tiskar g. Paternolli je bil kaznovan z 30 gld., ker nij poslal državnemu pravdništvu o pravem času dolži:?-ga iztisa. Druga obravnava zarad prestopka po §. 22 tiskovne postave bode 29. t. m.; toženi smo, da nij smo priocsli razsodbe v originalnem tekstu, kakor postava veleva in da smo grajali ono razsodbo. Prosili smo, da bi nam c. k. okrožna sodnija dovolila, da prinesemo razsodbo v slovenskem jeziku; a vse zastonj! In tako je prišlo, daje razsodba v 3. štev. ponatisnjena v italijanskem jeziku, katerega komaj 10. del naših čitateljev razumi. Naj še omenimo, da so vse zatožbe gosp. drž. pravdnika v slovenskem jeziku pisane in da se je 1. obravsava vršla v tem jeziku. Sploh moramo priznati, da gosp, drž. pravdnik v nam sicer grenki, a lepi slovenščini govori in piše in da je državno pravdništvo edino, katero spoštuje §. 19, med tem ko ste c. k. okrožna in okranja sohnja po italijansko sodili. V Gorici, dne 24. januvarji. (ho. dop.) (De Pretiš je šel, kdo pride za njim? — Bar. Pmo, Neicatere ura rini je v Gorici in §. 19. Baron Pretiš do zdaj c. k. namestnik v Trstu je postal takrajUtavski finančni minister. Tega pač nij nikdo pričakoval, in to tem manj, ker se nij do zdaj še ničesar slišalo o njegovi sposobnosti za ta velevažui in težavni posel. Nekateri pol uradni listi trdijo sicer, tla je Pretiš izvrsten narodni gospodar m pozdravljajo^ zavolj tega z radostjo njegovo imenovanje. Vebko večino nemških in nonemškib listov pa, :n ne samo liste, ampak clo razne državnozborske stranke je to nepričakovano imenovanje zlo osupnilo in še zdaj ne vedo, k iko bi si je raztolmačili. — Iz dosedanjega poslovanja kot namestnik v Trstu in deželni poslanec v Gorici je pač teško soditi o Pretisovih zmožnostih in o njegovih političnih nazorih. Glede drugih bi skoro mislili da nijma nobenih stalnih ali pa da se sploh za nje ne briga, ampak da spada v tisto vrsto državnih mož, kateri brez posebnega premislčkn in pridržka lehko služijo vsakemu sistemu, naj bo ttže ustavoveren ali federalističen, ali kokoršen si bodi. Nekdo nam je uže, pred letom dni o Pretis-u opazil, da je najbrže ud neke verige, katera ee v viših krogih vzajemno podpira v dosego mastnih in najmastnejih državnih služeb. V nuSem deželnem zboru nam nij mkdar dopalo, d* je nekako brezobzirno se Bvnjimi so« sedi šepetal, se na škofov aH na droge prazne sedeže naslanjal in se splch tako neskrbno vedel kakoc.M bil tu gospodar v hiši. Tudi način, po katerem se je hotel prihliniti slov. poslancem pri predzadnjih volitvah za državni zbor, da bi bil oa s katerim si bodi italijanskim ali slovenskim poslancem izvoljen, nij bil prav hvalevreden. In Če zadnjič pomislimo, da je stal ves čas njegovega tukajšnjega poslovanja, kot namestnik in poslanec, bolj na italijanski (če ne izključljivo) nego »a naši strani, da je spodbijal o svojem časa slovenske sejne zapisnike v dež. zboru, da so prihajali slovenski dopisi od namestmštva le kakor bele muhe, da niti nij skrbel za sp »sobno osebje pri našem glavarstvu in da se mu nijma-rao tudi v gmotnem obzira za nobeno koristno napravo in naredbo zahvaljevati, čo vso to pomislimo, nam je skoro žal, da smo o njem toliko prostora potratiii. Da je postal Pretiš finančni minister, to nas more pač malo brigati. Dokler bo rodila Avstrija toliko stalne vojske, dokler se bode vsake kvatre nova vojaška obleka in druga priprava zmišljavala in oinišljavala, dokler so bodo vedno nove puške, tdptivf in drugo ljudomorsko orožje pripravljalo in prekladalo, dokler bodo ministri le od danes do jtttri ter se drug drugemu umikali, da se le število mastnih plač in nezasluženih pokojnin množi i. t. d. dokler ne bodo konečno vsi avstrijski narodi na podlagi popolne enakopravnosti v duševnem in gmotnem oziru zadovoljeni; naj le bo finančni minister Peter ali Pavelj, državna bremena ostanejo velika in clo neprenesljiva tistim narodom, katerim se na korist nndvladajo-čega naroda državljanski užitki kratijo. Vpraša so zdaj, kdo bo Pretis-ov naslednik v Trstu? Marsikdo bi prišel rad na to važno mesto iu dunajski, tržaški in drugi liati so našteli uže celo vrsto mož, o katerih se v viših in nizih krogih govori, da utegnejo postati. Fidlcr, Ce-sonr, Alesani, Lapenna, Taaffe, vsi ti so kandi-datja zfr namestnikovo službo v Trstu in zadnje dni se jim je pridružil še baron Pino, bivši naš okrajni glavar inpropali deželnozborski kandidat. Med vsemi imenovanimi namestniki in spe nij ednega, o katerem bi mogli reči: Bog nam ga tlaj, saj bo Slovencem pravičen! Sicer no moremo kaj tacega pričakovati, dokler soAuersperg in tovaruši na krmilu. O zadnjem kandidatu - o Pinu — bi radi kaj bčljšega trdili, toda zadnje skuši.je in njegovo postopanje v Bukovini nas je prevariio. Zanimivo je, kar pišo o njem nek, kakor vse kaže, dobro podtičen dopisnik iz Dunaja tržaškemu Citt&dinu in kar tukaj priobčujemo: »Jako nevaren, in clo najnevarniši kandidat za* namestnikovo službo v Trstu je baron Pino Friedensthalski, sedanji polit, načelu k bukovinskt, katerega je najbrže Depretis odločil za svojega naslednika. Pino, kateri ima veliko upanja, da se mu posreči, je osoba vseh bar\r. Pod Petri-nora je dognal v Bukovini deželne volitve v federalističnem smislu, pod sedanjim min iste rstvom pa v ustavovernem. S kratka, on zna dobro bro-dariti, zna boriti se z uma bistrim mečem. On bi utegnil biti dober pridobitek vaši gimnastiki. In tukaj naj vam povem zanesljivo resnično pripovedko. Ko je ubogi mož slišal o ministerski krizi, razodel je svojo bojazen kuj ne-kemu visoko nameščenemu uradniku pri pi jšnjem ministerstvu za notranja opravila, in je obžaloval, da je tako naglo palo ministerstvo m da so se s tem razsule njegove nade, po tem ko si je toliko prizadel in Bukovino na vse strani od vasi dO vasi predirjal v dosego zgore omenjenega uspeha. Visokonameščeni uradnik je govoril o tem z nekim znancem in je pomiloval ubozega moža. Toda oni mu odgovori prav pomenljive, naj se ne boji za barona Pina kateremu ne treba dru-zega, da si zavaruje svoje stanje, nego da z nova začne s tem, da podpiraje tudi novo ministerstvo dožene novim razmeram primerne volitve.- Tako Cittadinov dopisnik. To pa moramo vendar priznati, da je bilo okr. glavarstvo v Gorici pod njim veliko bolje urejeno nego zdaj, da so se vloge hitreje reševale in da je bar. Pino sam občine v njihovem delokrogu rajši in zdatniše podpiral, kakor so zdaj godi. Tudi se je po mogočnosti skrbelo, da so dobivale občine slovenske — če ravno ne vselej korektno iu razločno pisane - dekrete in okrožnice. Zdaj prihajajo občinam in slovenskim stra&kaui čedalje; bolj redko slovenski dopisi - čemur se sicer; nij zlo čuditi glede na mlačnost in nepotrebno prepohievnoat večine naših županstev in na drugi strani pa na to, da ga nij več ednega u-radnika, niti kencipijenta, niti manipulanta pri našem, glavarstvu, kateri bi pravilno govoril in pisal jezik cele, goriške okolice. Bhši okr. komisar in pozneje referent deželni komisiji za uravnavo zemljiščnega davka, g. Mah, je bil zadnji čas tako rekoč edini, kateri je poskusil sem ter tje 8to$L P^cej slabe moči v kakem slovenskem cir- kularu ali dekretu. Zdaj odide šota. Kdo bo od-sihmal prestavljal nemške koncepte za trmoglavega župana v Solkanu, in »še za katerega druzega prenapeteža, kateri nočejo po nikakem razumeti v državnem jeziku pisanih ukazov? Morda bo pa Ceschi, Alesani, Lapenna ;:li kdor pride te luže mož za namestnika v Trst, skrbel, da lobiroo pripravno osobje za naše glavarstvo; vsaj tako, kateremu bo mogoče se slovensko okolico poslovati. (ri) čakaj o . . ., da ti trava zraste I Nu, pa saj so sploh ne ravna predciikatno z glasovitim §. 19. Tukajšnja c. k. okrožna sod-uija jo ukazala priobčiti v zadnji naši številki lep dokaz, kako da spoštuje omenjeni člen naša ustave, na katero so vsi njeni svetovalciprisc?!i. Da-siravno dobro ve, da je Soča glasilo slovenskega političnega društva za hrambo narodih pravic, dasiravno poaluje državni pravdnik sam z uredništvom Sočo v slov. jeziku, da iiravno je večin« sodnikih svetovalcev Slovanov, kateri znajo slovenski pisati, dasiravno smo uže Bog ve, kol.ko-krat o takih poveljih vi§;h obiastnij brali, vsled katerih imajo cesarske oblastnije na Slovenskem slovensko poslovati iu zlasti v slovenskem jeziku spisane vlogo — v istem jeziku reševati — pri vsem tem je naša c. k. okrožna sodnija konfiskacijo naše 1. številko z italjansko razsodbo potrdila in ukazala, ter ukaz ponovila, da se ima njena razsodba v italjanskem jeziku v n.i',em slovenskem listu ponatisniti. T*ko spoštuje naš.i e. k. okrožna sodnija narodno enakopravnost zapovedano po §. 19 državnih osnovnih po3tav od 21. decembra 186?! Toda K»Ir besedi,oko državnega prav-dnika čuje zvesto nad nami! Iz Vrtovina, - (hv. dop.) Dne 20. januvarja t I. je „Soča* prinesla načrt ljudske banke za Goriško. Ta načrt je prav dober, a za nas posestnike ajdovskega in vtči del goriškega in ko-menskega okraja bo brez koristi, ker noben posestnik no bi mogol pri omenjeni banki denarja na posodo dobiti, zato ker nij v gruntnih knjigah vpisan. Namenil sem se o zcmljiščnih knjigah pisati in razložiti, kakošna škoda se nam godi, zato ker nijmamo gruntnih knjig. Glede na davščino (odstotke) ima naš okraj prav veliko zgubo; na priliko: posestnik podari svojemu sinu nepremakljiv j premoženje, od katerega premoženja mora 178% vpisnine plučati; ako se pripeti da obdarovan sm v štirih letih umrje, morajo tudi njegovi dediči P/,% vpisnine plačati; ako bi bil pa pokojni v gruntuih bukvah vpisan, bi dediči po kolkovni postavi tarifna št. 106 G d le Vs °/o Pečali. Posestnik tukajšnega okraja, ako hoče denar si udolžiti, ga ne dobi drugači, kakor da mora grunt proti rešilu prodati. Torej če posestnik potrebuje denarja, mora taistemu, kateri mu domu* posodi, kupno pogodbo s pravico rešila narediti. Od kupnega ali bolj rečeno udolženega zneska mora davščino 3%% in 25% poviška plačati, in ko prodajalec po enem ali v dveh letih kupo-valcu denar povrne, mora on kakor rešivec spet od zneska 3727o 'u 25% poviška davščine plačati. Ako bi bil v gruntuih bukvah vpisan bi od znezka le 1% in 25% poviška plačal, ali pa, ako bi posojavec za posojeni znesek le v gruntnih bukvah se vpisal bi le >/t % in 25% poviška plačal. Zdaj pa naj se preračuni koliko tisoč goldinarjev škode imajo sami posestniki našega majhnega okraja od dne 2. avgusta 1850, kar je ta davščina veljati začela l Res je, da uže leta 18G2. in tudi pred tremi ali štirimi leti je goriški deželni zbor, za napravo gruntnih knjig peteetjo ministerstvu predložil, pa žali bože, še zdaj je ministerstvo nij res .in. Prepričan sem, da vsi posestniki ajdovskega in goriškega jjP-aja prav željno pričakujejo napravo gruntpMtejig. Za tega del deželnemu odboru na srce potožim, da* br se trudil, da bi naprava ^U^nih bukjg^^dsyninisterstva kma-li bila dovwJenaf' taj uPH^BFako ravno nam je vlada mačeha, * e bo naše prošnje pod klop vrgla. Ako bi vis. ministerstvo ustanovitev gruntnih bukev proti temu dovolilo, da se morajo na deželne stroške napraviti, mislim, da zdaj ko se bodo zemljiški davki uravnali in nova mera, bi tudi za napravo zcmljiščnih knjig dežela tako velikih stroškov ne imela, posestmkam bi pa to vendar prav veliko koristilo. da ne planiti v njih živi ogenj domovinske ljubavi i zavednosti; znamenje, da še sedaj robuje naš prebrisan kmet tujim privandranim elementom. A, kakor kaž>», kočo se i to kmalu popraviti. Srečen jaz, da zamorem že danes veselo novico naznaniti, kojp sem slišal slučajno v Komnu za- rad opravkov pri soduiji bivajoč iz ust onega, kojš spada v rubriko zgore omenjenih elementov. Hodeč mimo Živčeve krčme, v kterej je cvetela, \ ali boljo rečeno: crkala, dokler nij crknila ko- - meuska čitalnica, zapazim dva gospoda stopivša I iz gostilne med seboj v živahnem razgovaranji. , Dobro sem slišal besede, kuje je bradast gospod ; svojemu tolstemu drugu z čudnim glasom rekel: ¦ „Requiescat in pace." Ne vem, ali je hotel no- ¦ trati jo žalost ali veselje izraziti. Ker so v istem treuutji mrliča mimo nesli i so i zvonovi žalostno zadoueli, tulmačim si one besede, da veljajo mrtvecu. A temu nij bilo tako, kakor sem pozneje zvedel. Veljalo so res mrtvecu, da, i gicer komki (Bukovinec) je hotel naslikati ustavoveruo Bnkoviao; nij se posrečilo, dejal je, Petrinu, vitega žalostnega spomina, iz Bokoviue napraviti mal» 1'tsko. Tomasczuk fllukivinec) j« le na vidi z govoril zoper adre»(»; a zakaj? Zdi se mu, da premalo poudarja centralistične namene. Tisti dan je tireuter »zvonec nosil," kakor bi Novice dejale, Ž neizmernim sarkazmum jim je najneljubše stvari v obrn* povedal. „Vi ž«it« ob naši milosti; Vata želja po miiu, po spravi jo hinavstvo, kajti le dokler so narodi v prepiru meti saboj, imate Vi gospodarstvo i. t, d. Škoda le, da se je naposled v verskih vprašanjih tako zgubil. Miniftterski predsednik je tudi govoril; vidi se mu, da nij govornik; poleg tega jo Se tako kratko govoril, da nijso njegove besede nikomer jasne. Samo to hočejo vedeti dunajski listi, da hode vlada povsod sama inicijativo poprijela. 4. sej* je bili». v pone leijek, l;j. t. m. Na dnevijem redu *|- ijalna deh..ia. Najzanimivejši jo amendameut (popravek) k il. odstavku, kU-rega je terkamkt stavil. Naj se namreč enkrat po-Ijsko vprašanje konično uredi iw glede i.a volit-vino reformo. Temu soposcbno ogovarjali Mende Knoil, Kus, SeUH, Brandsletter, ljudje, ki hočejo vedno govoriti. Tudi ua§ Pokiukar je povedal, uli IhiIjo bral, da bodo on iu njegovi tovaruit ie pod tem pogojem t.\ Czerkavrskega glasovali, ako se bodo (a načeta na vse dežele raztegnila. Se vr, da je1 bil zaradi tega smeh na levici. Zybl:ki in pi ijateijstvo z Nemčijo; le v Nemčji je še i\*»lev Avstrije. Tnke neslanosti je gutord, da je Tagespresso drugi dan rekla: »ttliuiu.d je. Lta; z& njo so gi»*»tali vsi ustavoverci, Italjuni, m Kusinec JU^^vski; zo,>ur nj-> Poljub, Tirolci in 5 Slovencev: okolo L•* glasov. Politični pregled. Zadnje dni se nij ni«' poM-lmo važnega godilo v naši državi. Y državnem zboru se je volilo več odsekov, med kfrriitii je najbolj važen ustavni ftteek. Pravilnost ustavovereev seje zopet pokazala v svojem svitu; v omenjen odsek so volili razna m par Poljakov, same ustovo-verce. nobenega Slovenca, ni Tirolca. Od poslancev tako imenovanih južnih dežel je samo goriški grof Coronini v tem »odseku; nas grof pa jo menda dobro dešel v ustavovernem taboru. Ta odsek ima pretresovati vse predloge, ki merijo na kako prenaredbo ustave; zatorej mu je bila izročena tudi poljska resolucija. Kakor smo uže zadnjič omenili, hočejo ustavoverci Poljakom samo nektere drobtince vreči; s temi se baje' ne bodo zadovolUi. Da jim ustavoverci ne bodo dosti ponudili, kaže nže govor grofa Antona Auersperga v gospodski zbornici, kateri je skoro naravnost rekel, da morajo vsi narodi s tem zadovoljni bify kar jim dad6 Nemci, kateri so kulturono-sni in tedaj previlegovan in izvoljon narod. Zgo- dovina nam kaže, da sj taki izvoljeni narodi večdel propali in da nže ošabnost sama na sebi znači slepoto in začetek propada. To nam je v' tolažbo, ko slišimo bombastične fraze naših ustavovercev in sploh prusomauov. Minister Auersperg je tudi razkril nekoliko svojega programa, rekel je namreč v adre-snem odboru ali odseku, da vlada noče sprejeti cele poljske resolucije, pa tudi je omenil, da hoče vlada „z volitvami za silo" državni zbor napolniti, potem pa še direktne volitve vpeljati, da bo držami zbor neodvisen od deželnih zborov. Na tak način nas hoče tedaj novo ministerstvo nove svobode učiti in ustavo s tem utrditi, da uniči njeno podlago, kajti deželni zbori so bili dozdaj podlaga ustavi, potem pa bi postali postranska reč brez vsace-ga, npljiva in z jako omejenim delokrogom. Novo ministerstvo bo imelo veliko težav so svojim programom iu če si jo knez Auersperg res kaj tacega v glavo zatepel, potem so šteti dnevi njegovega ministerstva. Opozicija se je zdaj na Dunaju nekoliko okrepčala in bolj ozko zvezala. Poljaki, Kranjci, Tirolci in drugi federalisti, se uže napravljajo na tisti dan, ko bodo ustavoverco zopet na cedilu pustili in ta prilika se ponudi morda"; uže v kratkom. Pod čozzimskim ministerstvom jo Avstrija skoro i zmrznila; treba je, da pride drugo, da bode Avstrija spet oživela in da so enkrat jenjajo ustavo versko pustno norčije, katerih smo siti, ker želimo, da se naši ljubi Avstriji uže kma-lo pomaga. Zadnjič smo • omenili, da so je hrvatski dež. zbor sešel 15. t. m,; a danes moramo užo povedati, da ga nij več. Komaj so- se zvrstilo navadne ceremonije pri odporu parlamentov, ko ban Bcdakovič prebere renkrint od 11. t, m,, s katerim se razpušča zbor zato, ker so narodni poslanci 20. septembra 1. 1. razposlali oklic do svojih voiilcov, v katerem Izreku jejo, da postava o poravnanji z Ogri nij postavna in veljavna, in ker tedaj od tacega zbora nij pričakovati uspešnega delovanja. Tu-\ di onkraj Litavo si pomaga ministerstvo z jako čudnimi sredstvi in misli kaj opraviti z teroriz-I mom in zvijačo, a Hrvatijo so se menda spametovali : in bodo edini postopali, ko jo njih narodnost v no-j varnosti. O razpuščenji hrvatskega sabora govore* \ vsi časopisi, in trosi se o Hrvatih mnogo laži in ; bedarij. Tako je neumno, da bi bili radikalci i grajali one može ki so se dogovarjali z Lon-yay-em. Kavno tako je laž, kar se o notranjem : razdoru narodno stranke govori; narodna stran-; ka je r»d;ua v postopanju proti Madjaronom in | oholim Madjarom, Na Francoskem so prestali novo krizo. Predsednik Thiers je hotel naložiti davek surovim pridelkom. Narodna skupčina tega davka nij dovolila. Zato jej jo Thiers naznanil, da on \ in njegovo ministerstvo odstopi od vlade. V tej ; zadregi je narodna skupčina poslala k njemu \ deputaoijo, ki ga je v imenu skupčine prosila, ; naj obdrži oblast. Thiers jo tedaj svojo odpust-1 nico preklical in ostano so naprej predsednik francoske republike, katera ima po tem takem ; jako slabo podlago in je v nevarnosti od dne* do dne*. RAZNE VESTI. (Kiittt prlkasen v ttorlet). Stari fanetje hodijo pri na3 v šolo; to je gotovo kaj novega in kaj lepegi. Hodijo namreč v kmetijsko šolo poslušat gospoda Povzeta, kateri vsako nedelji kmetijstvo slovenski razlaga od 10. do 11. ure zjutra. Poslušalcev je vsakikrat več, in zbirajo se stari in mladi kmetj-3 iz goriške okolice; videli smo može iz Vrtojbe, Štanderža,Mirne, Solkana i. t. d. Vsi so veseli tega nauka, posebno ker zdaj gospod Povše vinorejo prav praktično in lahko umevno razlaga. Kadar bo čas za to, bode na zemljišču kmetijske šole tudi djansko pokazal vse, kar uči. Da bi se tedaj tega poduka udeležil vsak, kdor le more iz bližnje okolice! Eno uro hoda je malen pot za zdrave kmete, torej na noge posebno vi, mlajši gospodarji! Pomislite, da se bosto naučili pridelovati ali kaj več, ali kaj boljšega, in to je gotov denar. Kmetijska šola stane deželi vsako leto lep denar, zato pa naj jo porabi v prid vsak, kdor le utegne. - Mi bomo storili, kar je naša dolžmst ; pritožili se bomo in |po-prašuli na pravom mestu, uli so tako spoštuje §. 10. („<» preriiiitM«, «1 riu presneti!") Goriška čitalnica napravi danes, 27. jan. v Bvojih prostorih veliki plos. Soditi po vseh pripravah, ki se delajo, bode veselica juka lopa in živubna. Tudi plesovna zabava V), januvarja je bila kuj prijetna. (Umniij»u«> iiniMtvo gorita«) bodo napravilo razstavo vinskih pridelkov našo kronovine ID. Iti. in najbrže tudi 17 iebruvarja t, leta. Namon to razstave je, da se nozvo po prosojevanju i/:vede-nih mož, katodna vina bi so lehko »pravda v kupčijo, kakošna vina "so napravljajo po navadnem načinu in kakošua boljša vina so do sedaj na-pravljali umni vinorejci. Tudi. se bo -skrbelo določiti, po kakem poti bi se naša sedanja vina uspešno prodajala. Ob enem bode tudi razgovor o načinih, ki so im.ijo vpeljati pri napravi vina, to joprivinovrooju in vinobranitoljst^u. Nadjati so je, da so bodo udeležilo to važne razstave mnogo naših slovonskih yinorejc«v in tla bodo dobro zastopana navadna vina, poleg tega pa tudi hutiljskii vinu, posebno pikoliti, kateri bi so lehko po daljnem svetu prav drago prodajali. Naši vinski pridelki bo izvrstni, a način'kako jih' delamo, je še po Noetu podedovan; treba nam tedaj napredka v napravljanju, vrenju vin in v kletarstvu, da postanejo naša vina stanovitna in da se bodo držala leta in leta; potem bodo kmalu našla vhod tudi v daljno kraj?. Železnice so od dno do dno mn<>ze in ta okolščina sama nas sili do napredka v vinoreji, če nočemo zaostati in božati, namesto bogateti. Program razstave se dobi pri vsaki županiji in tudi pri tulujšnem uradu kmetijskega društva. (Imenovanje) G. France Pitamic je imenovan za notarja v Sežani. (ctazpi»»iin služim) Na goriški gimnaziji je razpisana služba profesorja za fiziko in matematiko /. nemškim učnim jezikom. Pro&ilci se motajo oglasiti do 15. lVbtuarja. (Ndhfu* novice.) Postavo ob učnem jeziku v kranjskih ljudskih šolah in učiteljskih izobraževa-liščih, ktero je kranjskih zbor sklenil, cesar nij potrdil. — Tudi šjle v kaznilnicah in pohoriltiicah bodo od sedaj dalj »j nad,:oravali deželni in okra-nji šoUki nadzorniki. - Na spodnjem Avstrijskem s(; je po vseh šolah odpravil šolski denar. V celi tej deželi niti enega učitelja nij, ki bi imel manje nego 500 il. letne plače. Obojo hvale in posnemanja vrednot — Slovensko učitvljslco diru-šteov Ljubljani, ktero ima namero pod svoja krila zbirati, podpirati in izobraževati vse Oloveriske ljudske učitelje, ravno kar razpošdja vabila k pristopu tega društva. N;tj tudi učitelji v Primorja to društvo krepko podpirajo 1 Ze združenimi močmi se več štor. I — Postava, ktera uravnava$lačo Ijtulskih učiteljev na Kranjskem, še zdaj nij potrjena. To je vendar malo preveč 1 Vse se zahteva od ljudskega učitelja, da bi bil naroden, izobražen, učen, tudi v sadje- živino—svilo — vino —čebelo-reji popolnoma doma i. t. d. samo lega .nihče ne pomisli, od kod bo za vso to potrebno učenost pripomočkov dobil, kajti plače so večidel take, da se ž njo komaj borno prerodi, vzlastičeima družino. Ali jim ^boljšajte plače, ali jih pa že v učiteljskih pripravnicah navalile ua post in s časoma celo jim zažugajte: ljudskim učiteljem so želodci prepovedani! — Odbor slovenskega učiteljskega društva uže zdaj dela priprave m veliki učitelj*, ski zbor, ki ima septembra biti v Ljubljani. . je bil te dni v veliki nevarnosti. Ostreljen medved je na lovu 16. t. m. nenadoma pridivjal proti njemu, kjer je prav sam Btal, in bi ga bil gotovo pokončal, ako bi ne bil car hladnokrvno nanj pomeril ter ga srečno zadel tWanderer* opazuje o tem dogodku prav dobro: .Ostreljen medved bi bil kmalo z enim udarcem svoje tace raztigal ni.jskrbnišo račune evropske diplomacije. Znano je, da se zdaj ne da reč podoba medenega orjaka na lončenih nogah tako lehko primerjati severni velikanski državi, nego najnovejši stvaritvi Pruske, katera je v marsikaterem vprašanji svoje načrte in račune na osebno simpatije zdaj vladajočega čara naslanjala in jih Se naslanja." Car Aleksander je znan prijatelj nemštvu, katero tudi na svojem dvoru in na Ruskem splon sdatno podpira. V severnih pomorskih deželah lluske se je med slovansko prebivalstvo naselilo veliko nemškega plemstva, katero, dasiravno sejo odpravilo robstvo, tamkaj Se vedno vsaj dušuvno gospodari, tako da imajo tudi tam, kakor pri naši med slovenskim ljudstvom vi č uem&kih sol, večidel nemško poslujoče uradnike m sem ter tje duhovnike, kateri so nemškim plemenitašem privrženi. V novejšem času se je še le ojačilajneka slovanska stranka v ruskih viših krogih, kaien stoji na čelu nekda carevič (prihodnji car) sam. Ta stranka vzbuja > najzdutnišimi sredstvi slovansko zavest na Ruskem, podpira in skrbi da ao množe slovanske Šole po raznimi državi in iHMpeSuje slovansko literaturo in znanosti sploh. Pod naslovom »Odbor za vzajemno podporo" dela neutrudljivo to društvo in žrtvuje vrl.ko v dosego blazega namena. Se smrtjo čara Aleksandra, kateri se nikakor ne zlaga s temi prizadevami, bi Slovunstvo tedaj nič ne zgubilo, marveč bi smelo zaupljivo pričakovati boljše prihodnosti. Poslano. V rajnkem .Primorcu* in sicer v zadnji številki je bil pod naslovom »Poslano" članek podpisan od nekega Janeza Mohorčiča, kteri nijma druzega opravila, nego klatiti se od kraja do kraja i krasti poštenim ljudem čast i dobro ime. Napad v tem članku je grozovit na banko .Slavijo in na njenega glav. zastopnika in tako nesramen, da se še kaj tacega v nobenem, uujumnjc slovenskem listu, nahajalo nij. Jaz sem vložil pri sodniji tožbo zoper prevzetneža i tedaj oddal vse spise, ki se tičejo tega osramočenja odvetniku, da bi varoval v prihodnje banko, sebe i sploh pošteno človeštvo proti škandaloznim napadom tega bandita. Obžalovati je le to, da slovenski politični list, kteremu bi morala biti naloga zagovarjati naroda pravice, jemlje v svoje prostore umazane, lažnjive članke i nezaslužene napade od cestnih »stravancarjev," in da na tak način misli zadostiti tirjatvi svojih naročnikov. Ob svojem času bom uže še natunjčno razložil vse početje Mohorčičevo od njegovega prvega vstopa v službo banke „Slavijea do zdaj, v „Sočiu, da bo občinstvo zamoglo presoditi, kako nesramno, nehvaležno je ravnal ta človek. Sploh pa ne bi bilo ugodno siliti me, da sodniji predložim nekovi dokument, kteri utegne odločiti osodo Mohorčičevo dosmrtno! Na opazko ^judovska banka* naveden „par exempel" tu bankine ustanovnike, kteri bi morali po izreku »štravancarja" biti vsi „ zidovi." itetanovniki banke ; BeHedu češka t LibercL Bondi Buhumil veliki trgovec v Pragi. Bub*niček C. veliki trgovec v Pragi. Castellain L. lastnik pivo-varnice v Pragi. Cermak Jože. inženir vPragi. Cerain Otokar grof. Chleborad L. Dr. veliki posestnik. Cifta posestnik v Pragi. CiiekAJDr. advokat v Pragi. Dank C. tovaraik „ Ditrieh Frc župan „ Ditrih Jož. lekarnik „ . DubAdolf M.: Dr. „ PiflgerhtttPeM. lastnik pi-vovarnice v Pragi. Frie Jože J. Dr. Facks Nace lastnik tiskar-nice v PragL Fižr Potr župan na Srai-chovi. Goldfos F. lastnik pivovar-nice v PragL rije" na Češkem. Gregr Julius J. Dr. v Pragi. Harach Ivan, grof. Haulild D. J. Dr. v Pragi. Haupt Jože, lastnik pivo-varnice v Pragi. Jangman vitez J. Dr. advokat v Budcjovicah. Kittel J. E. lastnik pivo-varuice in veliki posestnik v Pragi. Klofcc Ivan J. Dr. v Pragi. Klouček M. posestnik v Be-rovna. Knap M. last. tiskar. Kar-linu. Kolovrat-Krakovskv Hannš grof. Eousek A. lastnik pivovar-niee v Pragi. Kratochvil A. J. Dr. advokat. Kriše V. veliki trgovec v Pragi. lana Vojta veliki trgoce Pragi. Lobkovic Jurij, knez in veliki deželni maršal na Crsken. Hikulaš Jože last tiskar. ˇ Karlinn. Milittij Nace last. tiskar. Možnij F. posestnik v Pragi. Neff Ivan veliki trgovec v Pragi. Nostic Albt grof. Navetnv K. lastnik mlina v Pragi. Ouldelalsko društvo v Pragi. Oni delalsko društvo v T»- himovu. Palacfcv F. Or. hfctorijograf. kraljevine C«?ske. Palackv Jan. veliki posestnik. Pokomv Mart. 'profesor v Pragi. Pstros F. tovornik v Pragi. Itvich Jože posebtnik v Li- berci. Keitler J. last pivovarnice v Pragi. Rieger Lad. Or. veliki posest Bihter F. J. Dr. advokat v Pragi. Bradač V. Vanovik metro- politijeccškcvPragi. Bott J. trgovec „ Beniidek A. M. lastnik po- vovarnice v Pragi i veliki posestnik. Šfinborn Ervia, grof. Bkrejšovskij J. S. lastnik tiskarnice i posestnik v Pragi. Thun F. grof pl. Hohensk-in Tomsa Ank H. Dr. v PragL Trmal Er. J. Dr. lastnik ti-skamice in posestnik. v PragL Tepfr J. posest, v LibercL Tasar P. vel trgovec v Pragi Urban J. trgovec „ Urbanck Ferd. veliki trgovec v Pragi. Vavra C, lastnik Hfjnovlte v Pragi, Vcela, delabko dro&tvo v Liberci. Vsaka Krni. l*»tnik e. kr. dvorn* pivovarn«-«.- v Pragi. VUimek h. S. itasebnik v Pragi. Viliani Dragotin, baron Vutlitcljstvo oladk. v Ulici. „ „ v Peruti. Zatožna v Jicinu. „ v Pordtbicih, Zdenka J. trgov, v Pmtivini. Zak J. zoHfbnik v Ljubljani. Zaruba Drag, v (JradiMu. Židlikj Dragotin veliki posestnik v Pragi. Na Slovenskem i v Istri. Arhova Urša posestnica v Bohinj i. Barbo-Vakscnštajnski Josip grof v Rakovnika. Bleiwris;Janez;Dr. v Ljublj. Gosta K. H. Dr. advokat v Ljubljani. Cucek J. Dr. advokat v Št. Lenartu. DominiknS Fr. Dr. advokat v Mariboru. Držecnik Luka županov Ribnici na Stajcnkvin. Grasulli Peter posestnik v Ljubljani, Golmavcr Urban, župnik v Breseču. Janič Jakob, trgov, v Žalcu. Ipavec (J. Dr1 Št. Jnrij.pod Kifnikom. Knez Slavoljub, bitježnik St, Lenartu Kotnik Franjo, veliki posestnik na Vrhniki. Hočevar Matija, posestnik pod Turjakom. Korošec Jože, kmet in posestnik v Boliinji. Lipold Josip, veliki posestnik v Mozirji. Lukan J. okrajni .zdravnik v St. Vidu. Murrik Ivan tajnik kupč, zbornice v Ljubljani. ; Mkknrova M. posestnica v j Buhiriji. ! OftuaM Oavatd, knt-t in po- fifstitik v Lehmi. i Poklukar Jvan l>r. v Lu-[ bljani. \ PodpiniL-Vii Ne*». posei*m« | piisestnica v fiohinji, f Rapoc Franc«*, v Mariboru. ( Razlag J Radoslav Dr, atl-I vukat v Ljubljani. ] Roblek Fr. veliki posestnik j v Žalcu. Skubic Franjo, okraj />lrav-;| nik v Vatciii. '. Šentak Franjo, vfhki po-stnik na ViAnjskem, Skale P. živ. zdrav, i posestnik v Ljubljani. Šumnik g. stotnik avditor v Josefuvem na CVskein. Švcututr L. trgovec i posestnik na Vranjskem. Turek Hugo, trgovec v Ljubljani. Tarbaner Josip, M. Dr. v Žalcu. Toman Lovro, Dr. f Vošnjak J, Dr. v Šmarji na Stirskeni, Žan Jvan, duhov, v Boliinji, ; Žuža Jvan, \vliki posestnik j v (irizah. j Stafti M. posest«, v B t>hinjt Ta imena, moju kteri m i so prvi boritolji naroda češkega i slovenskega, gotovo naj boljšo pričajo, da banka n»j judovski zavod. Da banka 98lavija,* izvrstno umtovani Ust »Sočo* maierijehio podpira, je ostudna laL, kajti „Primorec* je dobil i sprejel od banke ravno toliko inseratov in" ravno toliko na to spadajufih ssneskov, kakor mSoea* i drugi hrvatski i slovenski list L Čujem pa tudi, da jo gosp. Uaič, bivši urednik ^Primorca"*, kot nadzornik madjarske zavarovalnico »Viktorije* razposlal (kot darilo za novo leto menda) več stotin iztisov zadnjega škandaloznega »Primorca" vsem zavarovalnim agentom*), kar jasno kaže, da je vsa ta umazana historija le izmišljena intrigua, po kteri bi so banki „Slayijiu vzelo dobro ime i j* j delalo fo>»-kureficol Želim temu narodni »ku veliko srečo k temu podvzetju. Konečuo moram Še op: žiti« da je gospod Raič o svoji nazoeuosti v Ljubljani meni osobno v čitalnici djal: nVse'tose je godilo, ko mene v Trstu nij bilo in konijsem mogel sam uredovati svojega lista in bree moje pritrditve so se vsdi oni škandalozni članki v moj list; ko bi bil jas doma,zagotovil bi gosp. Čemtjmu, da bi se to ne bilo nikdar zgodilo.* Kavno to je rekel g. Raič tudi na ljubljanskem kolodvoru, ko se je pripeljal z žoleznico proti g. Gabršku i g. Ivanu Vrtniku. Jan. ti»d. Iternjr nt. p. ___________ gen. zastopnik „Slavije." *) In tndi drugim znanim narodnjakom, p. v Gorici. _____________________ UBED. Trgovske in kmetijske ve9ti. .Soča" je postala tednik; z našega stališča nas to jako vesel*, v prihodnje nam bodo mogoče natančno poročati o stanju in spremembi našega trgovstva m ž njim v tesni zvezi stoječega kmetijstva. Da pa našo nalogo popolnoma zvršimo, da bi zamogii zihtno delati, se mun nw obrniti do naših rodoljubov v kupčijskih nvstih in trgih, da nas v tej z:u\evi podpirajo, da nam poročajo, vse dogodke, kt v trgovstvo in kmt»tijst\o sp:,da-jo, namreč o postopanju trgovskih zbornic, o sem-njilu o prodaji in izvažanju deželnih pridelkov, o letinah i. t. d. Naj bi nam tudi nase trgovsko občinstvo naztiautlo, v katerem oddelku kupčtjst- \ va l>i mu naj več koristili. fckoro vsaki narod inn svoje trgovske čas- ' nike, ijaroluo t(g>v»tvo, in le m t Slovenci smo zu drugim? /aos»tih in ravno mi imamo imenitni poklic biti faktor velike mednarodne kupčije, kajti lega Slovenj jo tako važna, da m bodo v njej ; po dokončanih in m proj.-ktovaa^i črtah v ne glavne železnice konceutrovale, o t vzhoda proti za-padu, od flevt-ra proti jugu; ddjo pi \nh naša dež-la prek obal jadranskega morja, ima torej velik pomen za pomorsko kupčijo. — Nad tre-tjino nagega ljudstva se peča s trgovino in obrt-nij o, in kaj se je storilo in se stori, zn povz» d,g<>, posebiu) nagega trgovstva iu za duševni ptduk v tem ox:ru? — Nič! Nasledki t»o, da so nam tako imenovani „ arediiji stiin'* vedno bolj i/,iKVfrja, ker nijma oarodiH^a vira, v kojem bi zajemal moči za razvoj trirovtrkfga uma >n dlani; isro g>« torej pri tujcu Nmtcu ah l>nhu, — naravno jo todaj, da postane odpadnih, ali vsaj so Slovtmi te h«/.o le mlačni. Zadnji čas je, da se zbrro trgovtk« moči in /ačio det»ti vsaj v „&hV nekoliko in kar j) potrebm&r, dokler nan nij osoda nulej^a; po* tem se bodo naši trgovci bolj »Slovane*1 čutih v svoj in v korist nftL<; drage domovine. — Imamo toiiko hvalevrednih gospodarskih listov, ki skrba za kmetijstvo, zakaj bi so mi m potrudili tu* dt za trgovstvo, S pomočjo trgovsta so je povzdignil t Hamburg Trs?, London, Genova in brvi števila driuih mest na sedanjo velikansko stopinjo, tuko tudi Amerika in indija. Kusija ravno napenja vse svoje zde, da povzdigne' zunanjo kupčijo in zboljša notranji blugor, napravija novih žele/nic po vsej državi, pridobila si jo prosto roko rui Črnem mor-jo, kjer je popn.nl grški in taljanski iivelj vladal, dalje ustanov tja nove trgovske šole in ima vedno vtč trgovskih časnikov. Pumsgajmo si tudi mi kolikor je v na&h. močeh! Ceulk raznega blaga i trn goriškem trgu. Pšenica polonik i»o g'- 3.30 do gl. 3M Ki 2.30 2.50 Tu rži ca , 2 50 • ti.m t Ječmen, pehan « 3.30 „ 3,40 • cel , 2.30 * 2.— Feiol » * 3/20 • ZM Oves 1.40 » i.eo Ajda « 2.~- • U.20 * IIjijž prve vrste cent m U..V) , 12.50 . druge „ w 9 io.;»o # U.— , ««MI0 n LVO 2.10 J51ama # 1.20 1.40 : Slana:a (špeh) « n 33- • 3H.- Krompir , n 2 50 ». - Vtno, belo briAk» kvin j. 13. - 13.50 m čsno furlansko „ m I3.0V) • 14.30 Mi&c mlinov r Straticah. M«'ka panična A . N. 11 12.50 .Iti * * 11.50 , IV 10.20 . V '* l « 9.10 Moka, rž-»R» cent po S . 7.50 do gl. 10.50 » turštčiia B 6.50 7*50 , ajdova . 9.50 * 3.50 Otrobi drobni » 3.60 B - .- m debeli „ * 3.20 • —... \ E.I«tMl«>fa nrpdialMvHv f (J. Vpisnika is Komna: Kw *« tiče etaonjeneg* otlbtsrDtks j sm-> mi prav Vaših misli: ,.t*k*j. še on H bet «ra, naj hx" l Mi.in lucnia tali Vi, nijmam^ nič softer ta sioar nekaj ia- i dni okus. ČuJi:n.> p*»k s«? s Vatui vk<1, da h>.»t<* drugi «>d- I bontiki s takim m»*em v jami s*ji i« občevati, po»«bno : ker so si prej obljubili, da ne pridejo nikdar več v *«jo, ako bode on poltfg. „An draifibot" botle ..stannaSoča" prat ra^ia VaS dopU „br«x popravka got vxeta»** »rao varujte *\ da na boste p»več pikali, ka^ti osli, ki hodijo po dr«h nogah, io nara-lno jako oW iljivi, in tla neljubo bi nam bilo. »ko bi nam tak dolgo ati moi uradi taljena tasti driavne^ prardaika na glavo nakopal. G. dop. iz Kanala: Prav radi popravimo napako na-iega poročevalca o be&di kanalsko čitalnice (Bog mn gr«h tvlpusti—in kanalske gospiee!) in konstatejcnio, da nij de-klamovaU predsednikova mlada hčerka .niti igrala gospo* dičina 6-, nego da sto obe častni nalogi pohvalno iivrsili domorodni C-jevi gospicL Bog ji liri!—6. Čudeia: Prosimo, mulo potrpite, pride na vnto; zdaj srna preobloženi.