vMim
CELOVEC SREDA 28. AVG. 1991
Letnik XLV. Štev.36 (2618)
izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Kiagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Kiagenfurt
Cena: 8 šil. din. 20
P. b. b.
^ %
t
Boris Jeicin novi prvi mož
Po spodletelem državnem udaru v Sovjetski zvezi se je Mihail Gorbačov sicer vrnil na položaj državnega predsednika, prvi politik, ki dejansko odloča o prihodnosti dra-ve, pa je predsednik Rusije Boris Jelcin (slika). Več o zdogovinskih dogodkih v SZ na 3. strani.
Zematto: ,,Ni več argumentov proti priznanju Slovenije!"
Deže/n/ g/a var s/oph Zematto
Koroški deželni glavar dr. Christoph Zematto je v ekskluzivnem intervjuju za „Slo-venski vestnik" v luči najnovejšega razvoja v razpadajoči Sovjetski zvezi in mednarodnemu priznanju treh pribaltskih republik Estonije, Litve in Latvije od avstrijske zvezne vlade zahteval, naj hkrati Cpp- s priznanjem teh republik prizna tudi republiki Slovenijo
in Hrvaško kot samostojni in suvereni državi.
„Po priznanju treh pribaltskih republik s strani prvih evropskih držav zame ne obstajajo več argumenti proti priznanju Slovenije in Hrvaške", je dejal koroški deželni glavar. Zematto je s tem v zvezi dejal, da je bil doslej glavni argument proti priznanju teh dveh republik prav ta,
da bi taka odločitev tudi prejudicirala priznanje pribaltskih republik, kar pa bi ogrozilo stabilnost v Evropi in predvsem v Sovjetski zvezi.
„Bliskoviti in dramatični dogodki v zadnjih dneh v Sovjetski zvezi pa so stvar povsem spremenili. Sedaj ni več mogoče govoriti o stabil-(Du//<? uu 2. .stran/)
Pred štirinajstimi dnevi razglašeno premirje se na Hrvaškem ne spoštuje. Spopadi ne le da niso prenehali, marveč so se celo razširili, tako po intenzivnosti, pogostosti kot tudi po širini, in prerasli v pravo vojno. Hrvaško vodstvo vse bolj ugotavlja, da s politiko čakanja samo izgublja. Jugoslovanska armada je v zadnjih mesecih postala večinsko srbska in vse bolj jasno podpira četni-ško in uporniško srbsko stran. V zadnjem tednu je
povsem odkrito uporabila svoj ogromni vojaški potencial za napade na položaje hrvaške narodne garde in policije, še huje, topove, tanke in letala je uporabila tudi proti civilnim ciljem in obstreljevala mesta v Slavoniji. Mrtve štejejo v desetinah, samo na hrvaški strani jih je preko 250, ranjenih okrog 800, s tega področja pa je pobegnilo že kakih 125.000 ljudi, od teh okrog 25.000 na Madžarsko.
Pogovori o vojni na Hrva-
škem v okviru predsedstva, zvezne vlade in komisije za nadzor premirja potekajo v smislu dialoga nemega z gluhim. Člani armadnega vrha ob tem molčijo ali kvečjemu zavračajo očitke o vplctnosti vojske, isti čas pa oficirji izdajajo nova povelja za vse globji prodor na hrvaško ozemlje. Zavzetje Korduna in nevarnost napada na Karlovac in pozneje celo na Reko postajata vse bolj verjetna. S tem bi Srbi očitno dosegli svoje zahodne meje, potem pa bi se
s teh pozicij začeli pogajati. Kostičeva komisija, ki jo je zvezno predsedstvo s privoljenjem srbskega bloka ustanovilo zato, da se je izognilo nadzoru opazovalne misije Evropske skupnosti in Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, je samo privid. Sam Kostič je naklonjen srbski strani, predlogov komisije pa nobena stran ne upošteva. Član komisije, podpredsednik zvezne skupščine Ajanovič je zaradi tega (Da//ena2. .sf/u/u)
Slovenske meie bodo temeljile na ljudeh
Slovenski notranji minister fgor Bavčar je povedal, da je novi koncept zavarovanja slovenskih meja oblikovalo ministrstvo za notranje zadeve, temelji pa na ljudeh, živečih ob meji. Na mejah bodo delovale tudi policijske enote, opremljene s sodobnimi tehničnimi sredstvi.
V prihodnje se bodo po Bavčarjevih besedah policijske patrulje pogosteje gibale tudi v notranjosti, saj bodo z zavarovanjem posameznih komunikacij skušali obvarovati meje. Slovenski minister je posebej poudaril, da bo najverjetneje dovoljeno gibanje v obmejnem pasu tudi za različne športnike, lovce, ribiče in za vse tiste, ki posamezno	območje
poznajo in bi lahko tako odgovorne organe seznanjali s spremembami na mejah.
Bavčar tudi meni, da bodo po izteku moratorija ljudje z obmejnih območij spoznali, da prehod slo-vensko-avstrijske oziroma slovensko-hrvaške meje ne bo nič drugačen kot prehod avstrijsko-nemške meje.
600.000 šil. za žrtve vojne v Sloveniji!
Nedeljski koncert za žrtve vojne v kongresni hiši v Beljaku je prinesel lep izkupiček, preko 600.1MM) šilingov! Dvorana je bila polna, vsak obiskovalec pa je za vstopnico odštel 1(11111 šilingov. Za dobrodelni koncert sta se dogovorila koroški deželni glavar dr. Zematto in slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle, ki sta sc ga tudi udeležila. Nadalje so bili med gosti deželni kulturni referent dr. Peter Ambrozy, predstavnik biroja Slovenije na Dunaju Karel Smolič in tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm.
Likovna kolonija miadih
Radiše so bite pretekh teden gostitelj likovne kolonije mladih iz Trsta, Porabja, Slovenije in Koroške. Srečanje, ki so ga prvič organizirali na Koroškem, je povsem uspelo, sodelovalo pa je 63 oktrok. Tajnik SPZ dr. Janko Malle in predsednik domačega slovenskega prosvetnega društva Tomaž Ogris sta sc zahvalila vsem, ki so prispevali k uspehu letošnje prireditve, posebej še „duši" kolonije Lojzetu Gobcu.
Avstrija na ceiu pobude za priznanje Stovcnije in HrvaŠKe
Dramatični dogodki v Sovjetski zvezi ter mednarodno priznanje treh pribaltskih republik so Avstrijo le prisilili, daje v ponedeljek storila prvi korak k priznanju Slovenije in Hrvaške. V zunanjepolitičnem svetu avstrijskega parlamenta je bil sprejet osnovni sklep, naj Avstrija prizna obe novi državi, vendar naj to stori v skupni akciji z drugimi evropskimi državami. Avstrijska diplomacija bo v to smer v naslednjih dneh navezala stike z nekaterimi državami, da bi jih čim več pridobila za to dejanje.
Avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock in vice-kancler dr. Erhard Busek
sta za tako prizadevanje postavila rok 14 dni, pri tem pa nista izključila, da bi v primeru neuspeha avstrijske pobude naša država sama priznala suverenost in samostojnost Slovenije in Hrvaške.
Kancler dr. Franz Vranit-zky pa se o roku za dokončno odločitev ni hotel izjasniti, očitno pa je, da socialdemokratska stranka ni pripravljena storiti osamljenega koraka. Za takojšnje in brezpogojno priznanje obeh republik pa se je izrekla poslanka Zelene alternative mag. Marijana Grandič, ki je pred nedavnim kot članica avstrijske misije potovala po Jugoslaviji.
2 28. avgust 1991
Politika
SLOVENSKI VESTNIK
HEUTE !M
SLOVEWSKJ
VESTNIK
Die Seite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
LH Zematto: S!owenien und Kroatien Hand-in-Hand mit Baitenrepubiiken anerkennen!
Hrvaška se pnpravtja...
Der Karntner Landes-hauptmann Dr. Christoph Zematto hat sich in einem Exklusiv-Interview im „Slo-venski vestnik" fur eine An-erkennung S!oweniens und Kroatiens Hand-in-Hand mit den Baitenrepubiiken Estland, Lettland und Litau-en" ausgesprochen. Zematto meinte, daB in der bisherigen Argumentation, warum man Slowenien und Kroatien nicht anerkennen konne, ge-rade diese drei Baitenrepubiiken immer eine sehr we-sentliche Rolle gespielt hat-ten. Es wurde immer wieder betont, daB man mit einer Anerkennung dieser Repu-bliken die Stabilitat in Enro-pa, insbesondere in der So-wjet-Union, nicht gefahrden wolle.
„Offensichtlich hat hier die Weltgeschichte wesentlich
Zweisprachige Amtstafetn an Crenziibergangen Seeberg und Loibttunne!!
Mit einer Verspatung Jahr-zehnten werden die Amtsta-feln an den Grenzkontroll-stellen Loibltunnel/Ljubelj und Seeberg/Jezersko nun doch zweipsrachig! Wie In-nenminister Dr. Franz Lo-schnak auf eine parlamentari-sche Anfrage der Minderhei-tensprecherin der Grunen, Mag. Terezija Stoisits nun dem Prasidenten des Natio-nalrates Dr. Heinz Fischer ferner mittielt, sei die ent-sprechende Erganzung der Amtstafeln von ihm daher bereitsveranlaBtworden.
Die Hagelschlage der ver-gangenen Tage und Wochen haben im mittleren Gailtal nicht nur die Ackcrkulturen zum Teil vollig vernichtet, sondern auch das Grunland betrachtlich geschadigt.
Der Vcrtrctcr der Gemein-schaft der Sudkarntner Bau-ern/Skupnosti južnokoroških kmetov, Kammcrrat Janko Zvvitter, spricht sich fur so-fortige HilfsmaBnahmen insbesondere fur die Gemcin-denNotsch,Fcistritzi.G. und
rascher zugeschlagen als dies viele erwartet haben, so daB dieses Argument heute fiir mich nicht mehr zutreffend erscheint", betonte der Karntner Landeshauptmann.
Er kundigte in diesem Zu-sammenhang an, daB er am kommenden Wochenende bei der OVP-Herbstklausur in Gmunden massiv auf eine raschestmogliche Entschei-dung innerhalb der OVP in der Anerkennungsfrage drangen werde.
Jugos!awien— Resgiution der OJG
Das Prasidium der Oster-reichisch-Jugoslawischen Ge-sellschaft (OJG) hat in seiner lctzten Sitzung unter dem Vorsitz des Prasidenten Ing. Willi Sereinig folgendes fest-gestellt:
„Mit Sorge verfolgen wir die Auseinandersetzungen der Volker unserer Nachbar-republiken und bedauern vor allem die Opfcr dieser Kampfhandlungen.
Die OJG fordert in Anbc-tracht unserer freundschaftli-chen Gefilhle zum Nachbar-volk: kcine wcitcren militari-schen Aktionen, sondern Verhandlungen auf demo-kratischer Basis um diese schwierigen Probleme der Volker Jugoslavviens auf friedliche Weise zu losen. Wir hoffen, daB wir in Balde wiedcr unsere kulturellen und wirtschaftlichen Kontakte auf frcundscahflicher Basis vertiefen und ausbauen kon-nen.
Hohnthurn aus.
Die Gcmcinschaft der Sudkarntner Bauern/Skupnos) južnokoroških kmetov fordert daher die Landwirt-schaftskammer und die Lan-desregierung auf, die unver-schuldct in Not geratenen Gailtaler Bauern durch HilfsmaBnahmen wie - den Kata-strophenfond, die Rticker-stattung der Dungemittelab-gabe und durch vcrbilligte Heuaktionen zu unterstut-zen.
( An	van/c 3 7. stranij
že odstopil. Na Hrvaškem se skoraj dobesedno uresničuje porogljiva napoved enega od opozicijskih veljakov, da bo ta republika kmalu samo tolikšna, kolikor seže oko z Tudjmanovih Banskih dvorov. Ob tem pa je še zanimiv obisk delegacije italijanskih ncofašistov v Beogradu, kjer se je z nekaterimi srbskimi politiki pogovarjala o vrnitvi Istre in dela Dalmacije z otoki Italiji. V tem primeru bi Hrvaška res segala samo od Zagreba do madžarske meje.
V taki situaciji je hrvaško vodstvo postavljeno pred zid. Prejšnji teden je Tudjmanov državni svet sprejel ultimat in ga poslal predsedstvu Jugoslavije, zvezni vladi in geneal-
LJUBLJANA. (STA) -Vodstvo Demosa je na tiskovni konferenci predstavilo nove pobude o razdružitvi Republike Slovenije ter urejanju odnosov z ostalimi udeleženci jugoslovanske krize. Konference so se udeležili dr. Jože Pučnik, dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bučar, Franz Zagožen in Vitodrag Pukel.
Predstavniki Demosa so zatrdili, da si mora Republika Slovenija izoblikovati jasno stališče o odnosih z drugimi deli bivše države Jugoslavije po preteku moratorija na slovensko osamosvojitev. „Kon-
(Anc/n//crn/;/c .s 7. .strani)
nosti Sovjetske zveze in njeni ogroženosti, zato tudi ni več vsebinsko upravičenih argumentov, ki bi nadalje zavirali priznanje Slovenije in Hrvaške" je dejal koroški deželni glavar. „Avstrija naj s priznanjem Estonije, Latvije in Litve, ki ga sedaj lahko pričakujemo, hkrati prizna tudi samostojnost in suverenost Slovenije in Hrvaške", je menil Zematto.
S tem v zvezi je tudi napovedal, da bo na jesenski klavzuri Avstrijske ljudske
štabu vojske. V njem postavlja 3 L avgust kot čas ustvaritve vojne, v nasprotnem primeru pa bo odredil splošno mobilizacijo in prešel v osvobodilno vojno na vsem zasedenem ozemlju. Bati pa se je , da bo ta ultimat naletel na gluha ušesa in da generali komaj čakajo odkrit in legalen spopad.
Srbska stran še bolj hiti prav zaradi evropskega preobrata v zvezi s priznanjem pribaltskih republik in vse bolj pogostimi vestmi, da bi nekatere države utegnile še pred iztekom brionskega moratorija priznati tudi neodvisnost Slovenije in Hrvaške.S tem bi se problem Hrvaške v največji meri internacionaliziral, kar pa ni po želji Srbov. Prav
zaradi tega je potrebno Hrvate čimprej spraviti na kolena.
Poskusi Evropske skupnosti so bili torej za Jugoslavijo doslej le malo uspešni. Državni prevrat v Sovjetski zvezi, ki so ga v uradnem Beogradu tiho podpirali, in vrnitev Gorbačova nista imela posebnega vpliva na položaj v Jugoslaviji. Sovjetsko zvezo je pretreslo do obisti, Jugoslavije kot da se ni dotaknilo. Boji so trajali med Gorbačovovo odsotnostjo, po njegovi vrnitvi pa so se še bolj razvneli. Na tem področju je zavladalo brezvetrje, v katerem mirno govori orožje, odločajo generali, padajo žrtve, ljudje bežijo, mrtvi skoraj več ne vznemirjajo nikogar.
Evropa bo v naslednjih dneh poskušala znova. V Beograd pošilja svojega odposlanca, nemški zunanji minister Genscher je včeraj pred zasedanjem evropskega ministrskega sveta sprejel srbskega zunanjega ministra Jovanoviča, Avstrija se z nekaterimi evropskimi državami dogovarja o skupnem priznanju Slovenije in Hrvaške, Italija pa preučuje nove odnose do Jugoslavije. Vsi ti glasovi pa se v nemirni Slavoniji in Krajini ne slišijo, močnejše je grmenje tankov, topov in letal.
Jože Rovšek
Slovenija pripravlja priznanje Pribaitika
LJUBLJANA (STA). -
Na razširjeni seji predsedstva Republike Slovenije so obravnavali vpliv dogodkov v Sovjetski zvezi na položaj baltskih republik in na položaj Republike Slovenije. Predsedstvo je izrazilo zadovoljstvo ob mednarodnem priznanju pravice baltskih narodov do samoodločbe in samostojnosti njihovih držav in ugotovilo, da jc RS že maja 1990 obravnavala vprašanje priznanja baltskih republik Estonije, Latvije in Litve, podprla njihovo državnost in predlagala Skupščini SFRJ, da Jugoslavija prizna navedene države. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je ministrstvo za zunanje zadeve RS uradno zaprosilo tudi tri baltske republike, naj priznajo Republiko Slovenijo. Predsedstvo je ugotovilo, da jc s tem korakom Slovenija tudi sama že priznala njihovo državnost.
Predsedstvo jc sklenilo pregledati skupščini RS, da sprejme posebno izjavo o naših odnosih z baltskimi republikami in da RS takoj začne postopek za navezavo diplomatskih odnosov z Litvo. Sklenili so tudi, da RS pošlje v baltske republike posebnega odposlanca. Predsedstvo je sklenilo, da mora Slovenija tudi v odnosih z drugimi državami nadaljevati intenzivno dejavnost za pridobitev mednarodnega priznanja R Slovenije.
Helfen Sie S!owenien!
Der Zenfratverhand shnvenischcr Orgamsatumcn in Karnfen/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem hat fur die Opfcr der brutalen mililarischen Aggression der jugoslaivischcn Armec gegen den neuen Staat S!owenien ein Spendenkonfo eingcrichtet. Helfen Sie die Nof unserer Nachharn zu iindern, spenden Sie auf das Konto 1,047.107 bei der Posojiinica-Bank Klagenfurl/Celovec. Die Spenden wcrdcn dem Rotcn Kreuz S)owenicns uhergeben, svelches die gerechte Verteiiung der Spen-dengeider vornehmen wird. Danke/Hvala!
OD BESED K DEJANJEM

Mini - KEVS" o Jugosiaviji
paj.
„Ni več argumentov
cept konfederacije", je ugotovil dr. Pučnik, „je zaradi vojne v Sloveniji in na Hrvaškem mrtev.
Dr. Rupel je predstavil predlog o organiziranju t.i. Konference o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji. V tem ..mini-KEVS" bi vsekakor sodelovala tudi Slovenija, a samo kot suverena in samostojna država. Na novinarsko vprašanje, zakaj Slovenija ne pomaga Hrvaški v času agresije, je dr. Bučar odgovoril, da „mi priznavamo Hrvatom, a tudi Srbom pravico do samoopredelitve. Rešitev problemov morajo najti sku-
((
stranke konec tedna v Gmun-dnu na Zgornjem Avstrijskem konkretno predlagal, naj člani avstrijske zvezne vlade iz vrst OVP pospešijo odločitev v vprašanju avstrijskega priznanja republik Slovenije in Hrvaške.
Ekskluzivni intervju s koroškim deželnim glavarjem z vprašanji o koroški deželni in narodnostni politiki ter politiki do Slovenije bomo objavili v prihodniji številki Slovenskega vestnika.
!van Lukan
SJK fordert SoforthitfsmaBnahmen fur von Hagetschtag betroffene Bauern
SLOVENSKiVESIMK
PoHtika
28. avgust 1991 3
PANORAMA
Sovjetska zveza razpada-Jetdn je prvi mož!
Se bo Gorbačov obdržat? - BHskovit razpad Komunistične partije SZ - Popotna zamenjava v sovjetski vtadi - Prtbattske repubtike v samostojnost
Državni ;;Jar, &i ga79. avgusta izveJ/a „oy/nerica" najh/i-ž/i/; ^o<r/<?/avccv .sovjetskega državnega predsednika In partijskega voditelja Mlkalla Gorbačova na čeltt s podpredsednikoma danjajevlnt, je v samno 72 arak klavrno propadel, kkratl pa v državi povzročil sprentemnke, ki jll; k rez pretiravanja lakko ocenjnjento kot velikanke, zgodovinske/
Novi močni mož v Sov/efsk! zvezi; ruski predsednik Boris Jelcin na zborovanju pred „Be/o bišo" v Moskvi
Piše JVAN LUKAN
Ko se je pretekli četrtek zjutraj strmoglavljeni predsednik Mihail Gorbačov vrnil v Moskvo, je prišel v novo državo, v kateri so v naslednjih urah in dneh razpadle in propadle ustanove in sistemi, ki jih skozi desetletja ni mogel nihče omajati.
Nosilec velikanskih sprememb je bil tudi nosilec odpora proti državnemu udaru, največji kritik, hkrati pa rešitelj Gorbačova, ruski predsednik Boris Jelcin. Po neuspehu državnega udara, ki je terjal pet človeških življenj, in vrnitvi Gorbačova na položaj državnega predsednika je odbržal krmilo v svojih rokah.
Jelcin prevzel krmilo
Zamenjal je ministre, ki jih je Gorbačov imenoval le nekaj ur prej, svojega ruskega ministrskega predsednika Silajeva je postavil za novega ministrskega predsednika SZ, na zasedanju skupščine republike Rusije pa je šel tako daleč, da je v prisotnosti državnega predsednika in generalnega sekretarja KP
Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova javno podpisal prepoved Komunistične partije Sovjetske zveze v ruski republiki. Hkrati je ukinil tudi glasilo KP SZ „Pravdo" ter s tem dejanjem v enem dnevu uničil mogočno komunistično partijo z nekaj milijoni članov.
Uničena KP SZ
V televizijskem intervjuju za sovjetsko televizijo v nedeljo zvečer pa je Jelcin šel v morda celo zadnji obračun z Gorbačovom. Obtožil ga je za sokrivca državnega udara, saj je po njegovih besedah bil prav Gorbačov tisti, ki je v svoj najožji krog sodelavcev poklical osebe, ki so ga 19. avgusta skušali strmoglaviti in v Sovjetski zvezi zavrteti kolo zgodovine za nekaj desetletij nazaj.
Usoda Mihaila Gorbačova je po agresivnem, deloma celo poniževalnem in tudi nedemokratičnem postopanju novega močnega moža v Rusiji in Sovjetski zvezi povsem negotova. Toda Gorbačov, ki je v soboto zvečer odstopil kot generalni sekretar KP SZ in ukazal razpustitev njenega Centralnega komiteja ter konfiskacijo par-
tijskega premoženja, še ni obupal.
Gorbačovov boj za politično preživetje
Sicer se skuša čim hitreje prilagoditi razvoju v državi, njegove izjave, da je deloma sokriv za državni udar, ker je podcenjeval konzervativni tabor, pa je treba jemati za poskus političnega preživetja. Njegova napoved čimprejšnjih neposrednjih predsedniških volitev v SZ je le še potrdilo, da boj za oblast še traja. Gorbačovova politična usoda pa bo v veliki meri odvisna tudi od zadržanja zapadnega sveta, saj mu le-ta še vendar bolj zaupa kot Jelcinu, ki je znan kot politik, ki z radikalnimi ukrepi in potezami lahko povzroči tudi zaplete, ki jih je težko razrešiti.
V boju za popolno oblast pa je Boris Jelcin Gorbačova postavil še pred druga dejstva. Pribaltskim republikam Estoniji, Litvi in Latviji je kot predsednik republike Rusije priznal status samostojnih in suverenih držav. Posledice niso izostale: republiki Ukrajina in celo Belorusija sta na ta ukrep že reagirali in napo-
vedali, da nameravata prav tako izstopiti iz Sovjetske zveze. Enake novice prihajajo tudi iz južnih in južno-vzhodnih republik hitro razpadajočega velikega rajha.
Usoda „osmerice"
Še nekaj besed o usodi ..osmerice" in drugih, v puč vpletenih osebnosti: Sedem
M/ba/7 Gorbačov se je s/cer vrni/ na po/ožaj državnega predsednika SZ, n/egova po/ifična usoda pa je povsem nejasna

#
Skoraj m;7;)on i/udi se je ude/eži/o pogreba freb m/adih fantov, ki so s svojimi fe/esi skuša/; preprečiti napad tankov na ruski par/ament
članov ..kriznega komiteja", med njimi Janjajeva, so aretirali in jim bodo sodili, osmi, notranji minister Pugo, pa je storil samomor. Pot v samomor pa sta si izbrala tudi najbližji vojaški svetovalec Gorbačova, bivši šef generalštaba Ahromejev ter poslovodja Centralnega komiteja KP SZ Kučina. Odstopil pa je tudi predsednik	Vrhovnega
sovjeta Lukjanov, katermu je Jelcin očital, da je bil prav on „glavni ideolog" spodletelega državnega udara.
..Osmerica" je s spodletelim državnim udarom dosegla, kar je hotela preprečiti: pospešila je razpad Sovjetske zveze, povzročila je popolno polarizacijo taborov v državi oz. reuplikah in v samo nekaj urah je odstranila komunistično partijo in njene strukture tja do državne tajne službe KGB. ki jim perestrojka ni bila kos.
Nejasna prihodnost
Sovjetska zveza oz. republike in narodi na njenem sedanjem ozemlju stojijo pred prihodnostjo, ki pa je povsem neznana. Na Zapadu ni vzroka za evforijo, saj bo moral prevzeti precejšen del odgovornosti za nadaljnji razvoj te veledržave oz. držav, ki bodo nastale na sedanjem teritoriju Sovjetske zveze. Ali bo to nova zvezna država, ali konfederacija oz. zveza suverenih držav, ali celo tretja oblika, še ni jasno. Politiki in države Zapada so vsekakor poklicani, da nadalje podpirajo proces demokratizacije, nudijo nujno potrebno gospodarsko pomoč, prispevajo svoj delež k izgradnji nove „hiše Evropa", ki jo bo po velikanskih spremembah preteklega tedna treba deloma na novo koncipirati.
Pomembno, toda še vedno odprto vprašanje za prihodnost Evrope pa ostaja usoda Jugoslavije. Po zaostritvi mednacionalnih spopadov na Hrvaškem sc postavlja vprašanje, ali bo konzervativni del te prav tako razpadajoče države doletela usoda po sovjetskem zgledu.
Likovna koionija mtadih prvič na Koroškem ^
Pretekli teden je pred kul-turnim domom na Radišah vihrala zastava likovne kolonije mladih Vuzenica. Otroci in mladinci iz Trsta, Porabja, Slovenije in Koroške so se za štiri dni preselili na Radiše, kjer so pedagogi in umetniki z njimi risali in oblikovali. Popoldnevi pa so bili namenjeni rekreaciji; obiskali so Minimundus in Bleščečo.
V nedeljo so ob velikem pikniku razstavili svoje umetnine ter oblikovali kratek kulturni spored.
Skupno je v tej koloniji sodelovalo 63 otrok. Duša vseh teh kolonij je ravnatelj Lojze Gobec, ki je doslej organiziral že dvajset kolonij, v katerih je sodelovalo že okoli 1000 mladincev.
Letos se je kolonija mladih umetnikov prvič preselila na Koroško, na Radiše, drugo leto pa bo na Tržaškem. Lojze Gobec, tajnik SPZ dr. Janko Malte in predsednik domačega društva Tomaž Ogris so se zahvalili vsem sodelujočim, zlasti pa mentorjem in družinam, ki so
mlade rade sprejele v svoj očitno dobro počutili. Vsi pa dom.	se že veselijo svidenja prihod-
Mladi so se na Radišah nje leto v Italiji na Tržaškem.
Po //vajsc/Zcmcm /7/Z)/Zcj;/ m/a/ZZ Z/k/u/a a.s/rarja/c/ z/o6rc //kovne kc/omje v Vazcmc/, k/ počno//. ,&ev//we /Zraž/zrc no ono ga praznova// /an/, je njeno Z?a/ZZža6 so se /zkaza/e kor nar/a/jevanje - 2/. srečanje - /zrer/no prZjaz/rZ /n /Zo6/Z ///<-'r'kr/a Zn/o prv/č na koroškem, srne///, /n prav za/o, ker so ko/ona /Zar/Zsa/; Zcma n/so 6o/ro- /njo krep/Z/ č/ove.fk/ o/Znos/, je va// po/Začn/ /Zogo/Zk/ v .SVovcn/- 6//o a.s/t-arjaZao vz/Začje na// /n/ j/, /emveč o/Z maogZ/! a/Zc/cžc/!- Pa/Z/saZ; z/vo h/ pes/ro. 06 /e/n cev ko/on/je /zračena če/ja, /Za 6/ p# - /o .s/no opaža// že v Taze-
ZARAD! VOLJE DO ŽIVLJENJA
Z/kovz/o ko/on/jo /z/neno/na pr/-rejaZ/ v kraj/Z/, o/Zko/Zer pr/Z;a-jajo ///ZeZeženc/. 7b pa sp po/eg Vnzen/ce Tržažko /n /'ora//je.
Zzka.Vajc /Zvajsc/ZZr /e/ v Tnzen/77 so 6/Zc ze/ospoZu/z/ne. 3'povezovanje/n o/rok /z vse/; prez/e/ov s/ovenskega knZ/nr/u'ga pro-s/ora je ko/on/ja o/Zpr/a po/ k z6//ževanjn, razamevanjn o/; Z/kovne/n ns/varjanjn. Tako pa je /n/o Ze/os /n/Z/ na ZZazZ/s'aZ;, kjer je /Zo/nače prosve/no /Zrnž/vo skopaj z ž/ev/Zn/nn /Zo/načZnZ vzorno p/Mkr6f/o , /Za so se
n/c/ - se prep/e/ajo ž/ev/Zna poznans/va me/Z mZa/ZZm/ n/ /n/Z/ s/arejž/nn, pre/Zvse//; n/e/Z gos/Z /n gzM///f/j<. ZVa.s/ajajo pr/ja/eZj-s/va /ne/Z .S/ovenc/ z vseZ/ s/ran/, kar končno ns/varja večjo vse-s/ransko zavze/os/ za /ZeZova/rje v ko/on/j/.
Z.e/o.s7;ja koZo/nja /n/ Pa/Z/.faZ; je 6/Za za neka/ere prvo /ovr.smo srečanje z //kovno /M/rarja/a/M-/jo, n<ars/ko/nn se je po svoje oz/pr/ vpog/e/Z v <///rc//rZ.škZ sve/ es/e/ske vzgoje. ZZa/Z/če pa so s svojo naravo n/ panoramsko
/zrez/no /ep/m oko/jem omogo-č/Ze ve/Zko možnos/Z za razvoj o/roške ja/r/az/jc:	sZ/kov//os/
oko/ja, aca/ra/Z/j/vo^/ organ/za-/orjev /n pr/srčnos/ /Zomač/nov-gos/Z/eZjev so 6/Ze okv/r, k/ je .spoz/6n/a/ /Zo6ro počn/je /n vese-/je /Zo //kovnega /Ze/a. ZVa /ak/6 .srcča/rjZZr s/ o/roc/ č/r//o o6zorje /n knZ/nrno ras/ejo, o/Zkr/vajo //kovno kn/anno /ZezZ/šč/no /n /</po;e /n/rave,' z opazovanjem oko/ja /n Zepo/ narave se j/m es/e/sk/ ča/ os/r/ /n z nj/m o6čn/-.//7vos/ /Zo vse/; Zepo/, k/ nas o6z/aja/o.
Tose6ej pa nas je 06 vsem /en< prese/te/ZZo pe/Zagofko /ZeZo men/orjev. .Sp o/Z6 n ja Z/ so, /Za je 6rez v.sakr.s7;e 7.s'o/.ske) pr/s/Ze ras/a /n se raz v/ja/a o/ro.tka ns/za/jaZ/nrs/. Z za/Zovo/js/vom sem opaz/Z, kako vo/Z/jo n/ asmerjajo o/rokovo //kovno as/varjaZ/ros/ ne pre/Zvsem zara/ZZ amc/aos/Z, pač pa zra/Z/ ž/v/jenja, zara/Z/ Zjn6ezn/ Za voZje /Zo ž/v/jenja.
Janko Malte
SPORED za soboto, dne 31. avgusta 1991
10.00:	Sv. maša na površini avtodroma fa. ..Prechtl"
z duhovnikom razstavljalcev Josefom Franzlom
14.00: Slavnostni sprevod s sejemskim znamenjem in odhod z vprego in spremstvom (zbirališče Grenzlandheim)
14.30: Postavitev sejemskega znamenja in razglasitev sejma po sejemskem referentu
15.00: Simbolična otvoritev sejma na travniku z
načetjem sodčka piva v šotoru Libuške godbe
21.00: Velik ognjemet v bližni sejemskega travnika
Jtf
cobra
Šmihe!
pri Piiberku
proizvodnja in prodaja najkvatitetnejših brusov prodajamo v Avstriji in izvažamo na vse kontinente
POSOJILNICA-BANK
Pliberk
Bančne	H vse vrste
posle	**^**^^ naložb
urejamo	menjava
kvaliteno - hitro - tajno ugodna posojila
Poslovalnice v Globasnici, $ntiheln in Žvabekn
/\- 4LPE7"OL/f?
SPED1TION - TRANSPORT-GES.M.B.H. ŠPEDICiJSKO - TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J.
A-9150 Bleiburg/Pliberk, LastenstraBe 6 Postfach 15
Telefon (0 42 35) 22 60,22 61 - Telex 42-2156
S PODRUŽNiCO MANNHAtM
*	organizira redne prevoze na reiacijah Avstrija-Jugosiavija-Nemčija
*	opravija mejno odpravo in carinjenje
*	uvaja kombiniran transport
*	vabi prevoznike in jim nudi doigoročno zaposiitev
*	nudi zanesijiv in hiter servis
Od teta 1393
Piiberški sejem na travniku
Največje in najstarejše tjudsko stavje južnih predetov Koroške
od sobote,
31. avgusta, do ponedeijka, 2. septembra 1991
V soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo.	V nedeljo množično srečanje sejemskih gostov z vseh strani,
Domači župan mag. Raimund Grič bo načepil prvi sodček piva.	od blizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča.
Zvečer velik ognjemet.	Na sejmu živahna prosta zabava.
V ponedeljek jubilejna razstava Živinorejske zveze Velikovec
BLE!BUR6
HtM K
Stotem!
L AW
AL- KRR
		
	-	s
	HOTEL - RESTAVRACi JA
Dragu//'	BREZNIK
koroškega	PLiBERK-BLEiBURG
gosf/nsfva	
Pr/poročamo	
našo /zvrstno	
kub/n/o z	* Tujske sobe z vsem
n/en/m/	komfortom
spec/a/ke-	
tam/	* idea!na hiša za Vaš
	zimski aii ietni dopust
PLESKARSTVO - BARVE - UREJANJE PROSTOROV MALERE! - FARBEN - RAUMAUSSTATTUNG
598. PHberški, jormak" za staro in mtado
:hnMi
RudoM
BredschnčMer
BLEIBURG/PUBERK Dammweg1 Tel. (04235)21 23
Priprave za najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške, za pliberški sejem na travniku, gredo h koncu. V soboto, 31.avgusta, se bo s povorko skozi mesto namreč začel že 598. „Pliberški jor-mak", kot ga imenujejo domačini.
Tudi letos se je k sodelovanju prijavilo nad 300 razstav-Ijalcev, ki bodo ponujali raznovrstno robo, od sladkarij do blaga, od gostinskih uslug do vrtiljakov in gugalnic. Tudi letos pričakujejo velik obisk, h kateremu naj bi seveda pripomoglo tudi zabavišče z več kot 20 šotori, ki so
postavljeni na 40.000 kvadratnih metrov veliki površini.
Na letošnjem pliberškem sejmu na travniku se bodo z bogatim izborom blaga spet predstavila slovenska gospodarska in trgovska podjetja.
V dneh pliberškega sejma pa bodo obiskovalci iz bližnje okolice ter drugih predelov Koroške in Slovenije imeli seveda tudi možnost ugodnega nakupa v pliberških trgovinah, vabljivo ponudbo pa so pripravila tudi gostinska podjetja.
Že v prejšnjih letih je bil
Lomschek
Tihoja 2 (Šentiipš) 9141 Dobriavas Te!efon (0 42 37) 22 46
#	popravtjatnica
#	trgovina	se pr/poroča
#	nadomestni deti
#	vozita
#	eiektrični šivatni stroji
obisk sejma množičen, morda pa bo letošnji sejem privabil celo toliko gostov, da se bodo po sejmu lahko pohvalili s številom 50 tisoč obiskovalcev.
PLESKARSTVO BARVE AVT0LAKI- TAPETE PODI - ZAVESE MALEREI - FARBEN AUTOLACKE. TAPETEN. B0DEN - VORHANGE
Bogat program v šotoru SPD Edinost
SPD ..Edinost" Pliberk vabi ob jormaku na bogat program v svoj šotor: Sobota,31.8.1991
od 15. do 16.ure godba na pihala Šmihel, od 16.00 dalje ansambel Drava;
nedelja, 1. 9.
od 10. do 14. ure ansambel Korenika, od 14.00 dalje ansambel Vinoteka s pevcem Edvinom Fliserjem;
Prisrčno vabljeni!
ZA PLIBERŠKI JORMAK VSI V

NUDttVtO VAM
IZREDNE SEJEMSKE PONUDBE
MU*
Konus, proizvodna in trgovska dejavnost, Pliberk Konus, Produktions- und Handelsgesellschaft, Bleiburg
A-9150 PLiBERK/ BLEiBURG
Votkermarkter StraRe 11
Telefon (0 42 35) 36 50
Obvestita
6 28. avgust 1991
SLOVENSKI VESTNIK
Datum		Kraj	PR!RED!TVE	Priredite))
Petek, 30.8. 20.30		pri Hlehofu v Kotmari vasi	BLUESPUMPEN - koncert	tllehof
Sobota, 31.8. 15.00		na sejmišču v Pliberku	OTVORITEV 598. PLIBERŠKEGA SEJMA NA TRAVNIKU	Mestna občina Pliberk
Nedelja. 1.9.		od doma v Tinjah	OGLED PASIJONA V ŠMARJET! NA GRADIŠČANSKEM	Sodalitas
Nedelja, 1.9. 8.00		zadruga v Bilčovsu	POHOD NA MAČENSKO PLANINO Vodi: Toni Valentinitsch	SPD Bilka
Četrtek, 5.9. 20.00		v domu v Tinjah	KONCERT igrata: Rok Klopčič (violina), Vlasta Doležal-Rus (klavir)	Sodalitas
Petek 6.9. 20.00		vkulutrnemdomu na Brnci	ČRNA KOMEDIJA/SCHVVARZE KOMČDIE Avtor: Peter Schaffer Režija: Iztok Vatič Ponovitev: v soboto. 7.9., 20.00	SPD Dobrač
Nedelja, 8.9. 10.00		pri Tišlerju v Šentjanžu	VAŠKI PRAZNIK otroške igre. srečolov, kegljanje, po-skušnja mošta Sodelujejo Radišani in Bilčovščani	SPD Šentjanž
Sreda. 11.9. 19.30		v domu v Tinjah	KOROŠKA IDENTITETA - POSEBEN EVROPSKI PROBLEM Predava: univ. prof. dr. Anton Pelinka (v nemščini) Vodja diskusije: dv. sv. dr. Reginatd Vospernik	Sodalitas
Petek, 13.9.	in Sobota, 14.9.		pri družini Marko v Horcah pri Šentprimožu	SIRARSKl TEČAJ Vodja tečaja: siraski mojster VValter Munster Začetek: vedno ob 9. uri Prijave: KIS (0463/382438)	Kmečko izobraževala skupnost
Sobota, 14.9.		v Tinjah	ZDRAVSTVENA MASAŽA Vodi: mag. dr. Christian Kobau (Beljak) Donedelje. 15.9., 15.00	Sodalitas
Nedelja, 15.9. 14.00		v farni dvorani v Šentjakobu	KULTURNA PRIREDITEV Nastopajo: MoPZJepa-Baško jezero. Smrtnikovi fantje, trio Siavček, Franci in Micka	Društvo upokojencev
				
	RAZSTAVE			!
				
CELOVEC -	Dom umetnikov - 10 Jahre Brucke - dokumentacija kulturnega ustvarjanja na Koroškem, odprtje 2. 9., traja do 12. 9.1991 -	Mohorjeva knjigarna - Miha Maleš, grafike -	Galerija v stolpu - Irena Polanec, slike -	Galerija v Mestni hiši - Joseph Beuys, zasebna kolekcija -	Pri Joklnu - Fe!ix Cumpel, (akti do 30. 9.) TiNJE -	Galerija Tinje - Margarete Mischkulnig, mešane tehnike (do 3. 9.); Miloš Lavrenčič, likovna dela (odprtje 5.9., 19.30)				
VELIKOVEC - Mestni stolp - Anton Mahringer, pasteli (do 31.8				)
	OSOJE - Galerija Carinthia - Gunter Damisch, nova dela (do 1.9)			
BEGUNJE - Galerija Avsenik - razstava slik znanih jugoslovanskih avtorjev, dela je dala na razpolago galerija LM v Mariboru. Ogled del je možen vsak dan od 11. do 17. ure.				
Zbiralna akcija pianincev za Zvon prijateljstva s Slovenijo
„Vsak izraz sočutja in prizadetosti ob vojnih dogodkih v Sloveniji ter njenim priza-devanjen za mednarodno priznanje je prav zdaj zelo potreben. Zato smo se v našem krogu dogovorili, da kot planinci, ki gojimo prijateljstvo s kolegi v sosednjih deželah in državah, zberemo denar za Zvon prijateljstva. Zvon, ki smo ga že naročili v Innsbrucku, bomo predvidoma ob koncu septembra ali najkasneje v prvi polovici oktobra predali našim slovenskim prijateljem na družabnem in prijateljskem večeru v eni izmed planinskih koč v prelepi Logarski dolini", je dejal Herbert Guttenbrunner.
Skupina slovensko in nemško govorečih planincev s Koroške organizira posebno zbiralno akcijo v znak solidarnosti s svojimi kolegi v Sloveniji, ki jih je prizadela vojna. Kot viden in trajen znak povezanosti med planinci prek meja nameravajo, na čelu s pobudnikom akcije Herbertom Guttenbrunner-jem, svojim slovenskim kolegom v Logarski dolini izročiti bronasti Zvon prijateljstva.
Stike s planinci v Sloveniji je pomagalo navezati Slovensko planinsko društvo v Celovcu, natančen datum in spored slavnostne predaje zvona pa bodo določili na sestanku ob koncu avgusta v Logarski dolini. Poleg predaje zvona in družabnega večera v planinski koči pa naj bi bila ta akcija povod za še tesnejše in tudi nove stike med planinci v Sloveniji in na Koroškem.
Bronasti Zvon prijateljstva
Rešitvi zadnjih križank
Vaš prispevek pa lahko vplačate pri Karntner Landeshy-pothckcnbank v Celovcu, konto številka 1,409.875, geslo „Freundschaftsglocke S!owenien/Zvon prijateljstva za Slovenijo.
Vsem darovalcem vnaprej najlepša hvala!
OBJAVA
Ravnateijstvo Višje šoie za gospodarske pokiice v Šentpetru sporoča, da je jesenski termin za
SPREJEMNE IZPET
v ponedeljek, 9. septembra 1991, ob 8.uri.
Pogoji za sprejem: osnovno znanje obeh deželnih jezikov;
—	zaključena 8.šolska stopnja-predložiti je treba spričevalo v originalu;
-	pozitivno opravljen sprejemni izpit na kaki drugi avstrijski šoli enakega tipa.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu.
Informacije pri vodstvu šole - pisno na naslov: Šentpeter 25, 9184 Šentjakob, telefonsko: 04253/343
Ravnateljstvo
SLOVENSKI Nadstrankarski
VESTNIK 3!dhsk,t,^
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ceiovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teieks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
^noX3^4300°telel^422086'So/telefaks 0463/51430071. ^
16, 9020 Ceiovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
tekSbn^ 04^^4300-30 do 34 in 40, teleks 422086^ ZSO, telefaks 0463/51430071.
Slovenca.telefon(&/32yMH.teiefaks06)/31t!23. *	'	'
1					4	-r		<5	c	2)	(P I /v		/
2	/	Z	/	4	<9	4I		z?	<9		c		
3			<3	4	C			/C	v	4		C	"7"
4		c?	A/	4		4?		/7	F	z		4	4
5	4	4	o		4	C?	z	E	z:		4	Z	3
6		4		7=	6?	J	/	L		3		4	
7		T		4	/C		4		z	<4	/	F	.J
8		4	žf	A/		4		Z)	/	Z		/v	
9	7*	4	J			4		cr	z:	4	Z	4	
	4l	J		41	Z)		E			4	E	4)	
č?				/4	/	c	4]		41	/7	El		
E								*	6	4	4		"1
V		/	r	O			*	E			^	E	
	/		č?	z	4!		J	E		<9	41	ir	41
/4	Z)	41	z/	-4		Ž]4		D		41	//	-4	T
XWK1SPRACH1CE BUNDESHANDLLSAKABKMIK ^DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA
Prot. )ant-žič-P!at/ !. A-9020 K!am'nturt/Cf lovec
INFORMACIJA
Ponovni sprejemni izpit na Dvojezični zvezni trgovski akademiji
tt. septembra !991 oh 9.00 uri
Prijave so možne še do 11. septembra 1991.
Sprejemni pogoji:
-	uspešen zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije;
-	uspešno opravljen sprejemni izpit;
-	dosežena starost 14 let do 31. decembra v prvem letniku;
-	dijaki morajo znati vsaj deloma slovensko
Prijavnice prejmete v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Prof.Janežič trg 1, tel. 0463/38 24 00.
Izlet
Zveza koroških partizanov vabi na 7-dnevno potovanje na Madžarsko ob Blatnem jezeru od 9. do 15. septembra 1991 z ogledom Budimpešte in drugih zanimivosti.
Cena potovanja znaša 3.350 šil. na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah.
Prijave sprejema in podrobnejše informacije daje Milka Kokot tel.:	0463/
514300 ali 0463/329105
OBVESTILO
Dr. Štefan Jelen, zdravnik v Železni Kapli, sporoča, da je do 8. septembra 1991 na dopustu!
V
Sreda, 28.8. Glasbena sreda	18.10—19.00
Večerna 21.05-22.00 V.Polanšek "Lastovičje gnezdo"
Četrtek, 29.8. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 30.8. Iz ljudstva za ljudstvo
Sobota, 31.8. Od pesmi do pesmi -od srca do srca
Nedelja, 1.9. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel: (J. Krištof iz Šmihela)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
Ponedeljek, 2.9. Gost v oddaji: mag. Marjan Pipp, tajnik Narodnega sveta kor. Slovencev
Torek 3.9. Partnerski magazin.
TMBUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVEc
Ohranimo svoje!
Avstrijska Raiffeisnova organizacija svoj blagovni sektor preusmerja v centralistično vodeno veleenoto. Na koroško-štajerski meji gradi blagovni center za vse koroško in štajersko območje. Ukinila se bo torej Raiffeisnova blagovna centrala v Celovcu.
Zveza slovenskih zadrug je tudi članica Raiffeisnove organizacije v Avstriji. Na bančnem sektorju je Raiffeisnov vpliv že dalj časa občuten. Pogodbe in ponudbe so na Raiffeisnovih obrazcih. Časi, ko je Zveza pod dr. Zvvittrom še sama pisala svoje obrazce v slovenščini, so se očitno iztekli.
Bančni preusmeritvi mora očitno slediti tudi preusmeritev na blagovnem sektorju. Od Raiffeisna ..predlagani" raziskovalni inštitut je pred tremi leti raziskal blagovni sektor Zveze slov. zadrug in ugotovil močne izgube. Največja povzročitelja izgub na podlagi te študije sta centralno skladišče in vozni park Zveze v Celovcu, ki sta bila v poslovni odgovornosti dipl. trg. Joža Habernika. Študija je nadalje tudi ugotovila, da si v desetih občinah notranje konkurirata zadružni blagovnici Raiffeisna in Zveze.
Predstavniki inštituta, ki so razlagali omenjeno študijo poslovodjem in odbornikom krajevnih zadrug in Zvezinim organom, so med drugim predlagali sledečo rešitev:
1.	Zveza naj razpusti svoje centralno skladišče v Celovcu in se posluži Raiffeisnovega blagovnega centra na koroško-štajerski meji;
2.	da ne bo v desetih občinah
notranje konkurence med Raif-feisnovimi in Zvezinimi blagovnicami, naj jih vsaka stran po pet ukine;
3. da se koncept lažje realizira, naj bodo poslovodje krajevnih zadrug nameščeni pri Zvezi slov. zadrug. Tako dobi Zveza direkten vpliv, ker so poslovodje odgovorni njej.
Zveza slovenskih zadrug je tretjo točko, nastavitev poslovodij, že izvedla in sicer pod naslovom pomoč zadrugam.
Pred pol leta je direktor Zveze dipl. trg. Habernik v „Kleine Zei-tung" namignil tudi na izvedbo 1.in 2.točke.
V zadnji številki „nt" pa je bil direktor Habernik še bolj jasen. Centralno skladišče nameravajo zapreti, nam sporoča v intervjuju. Dobro, če je tako sklenil odbor Zveze, to lahko reče. Človek pa bi pričakoval, da bi tako zadevo moral potrditi tudi občni zbor.
Govoril pa je tudi za Zadrugo-market Kotmara vas s poslovalnicama Šentjanž in Bilčovs. Tamkajšnji odbori zaprtja svojih poslovalnic niso sklenili, nasprotno, prizadevajo se za poživitev delovanja na celotnem svojem prodajnem območju. Direktor Zveze Habernik pa že drugič sporoča po časopisu, da se blagovnici v Šentjanžu in Bilčovse
zapirata. Brez navedb okoliščin s tem kvari poslovno ime omenjenima blagovnicama. Z navajanjem izgub, ki ne ustrezajo podlagam, zbuja vtis slabega delovanja.
Bilčovščani hočemo našo zadrugo na vsak način obdržati. Isto hočejo tudi Šentjanščani.
Izsledke Zvezine na veliko citirane gospodarnosti v zadnjih letih naj bralec oceni sam na sledečih primerih:
-	prodaja hotela Korotan za polovično vsoto od na dražbi iztržene cene;
-	po vsej Koroški in preko nje pridiganj problem Borovlje s sodnim zaključkom, da sta bila oba glavna obtoženca oproščena kazni;
-	izbris Zvezine import-export firme Jugotrade;
-	zadržek pri nakupu turistične agencije Cartrans s strani firme Elan.
Poleg vsega razmišljanja o gospodarnosti pa ima medijski pritisk za zaprtje blagovnice v Bilčovsu še en aspekt: Raiffeisen je svojo blagovnico v Čajni že zaprl. To je v prid slovenski zadrugi na Bistrici na Zilji. V Bilčovsu je poleg slovenske tudi Raiffeisnova blagovnica. Raiffeisnova noče zapreti...
Miha Zablatnik, Bilnjovs
Odgovor poslovodje ZSZ
Da gospod Zablatnik noče upoštevati ekonomskih zakonitosti, je dokazal že kot poslovodja firme Cartrans, kjer upniki še danes zaman čakajo na več kot 12 milijonov šilingov. Omenja, da poslovodje Posojilnice-Bank Borovlje niso bili obsojeni v kazenskopravnem procesu, čeprav je bil en poslovodja v tem smislu obsojen zaradi ponarejanja podpisov. To, da nekdo ni bil obsojen kazenskopravno, se pravi, da ni zagrešil kaznivega dejanja, še dolgo ne pomeni, da za svoja dejanja ne odgovarja civilnopravno ali da kot poslovodja ni odgovoren za polom podjetja. V prvi vrsti so za poslovanje podjetij odgovorne osebe, ki so vpisane v trgovskem registru. Toliko k osebi gospoda Zablatnika, proti kateremu je državni tožilec vložil tožbo na podlagi kazenskega prava.
Zdaj pa k nekaterim drugim njegovim trditvam:
1.	Firma Jugotrade na Dunaju še danes posluje pod imenom Karanta. V lanskem letu je imela 800 milij. šilingov prometa.
2.	Hotel Korotan je bil prodan leta 1987 za ceno 25 milij. šilingov. Do tega leta je Posojilnici Celovec povzročil skupaj nad 20 milijonov izgube. Letna izguba za hotel je znašala 2,2 milij. šilingov. Za denar iz prodaje je dobivala Posojilnica Celovec od leta 1987 dalje obresti. Če vse to upoštevamo, pomeni prodajna cena 25 milij. šil. v letu 1987 isto kot prodajna cena 42,0 milij. šil. danes. Poleg tega pa se za Posojilnico Celovec deficitarno poslovanje ne nadaljuje več. Drugi vzroki za prodajo hotela pa so bili že večkrat navedeni.
3.	Vzrok polomije Cartransa je nestrokovnost pri vodenju. Temu niso krive kreditne obresti, saj so znašale le med dvesto in tristo tisoč šilingov letno. Elan Begunje pa Cartransa ni bil pripravljen prevzeti zato, ker so bili Zablatnikovi podatki o velikosti
izgube nepravilni. Kot vemo, pa je Elan Begunje lani sam zašel v stečaj.
4.	K študiji o poslovanju blagovnega oddelka ZSZ in zadrug pa sledeče: Deficitarnost nekaterih zadrug (danes še Kotmara vas in Šentjakob) in blagovnega oddelka ZSZ je problem, ker ZSZ te izgube le težko pokriva. Zato je ZSZ najela mednarodno priznano firmo IBB na Dunaju, da to zadevo presvetli in predlaga določene ukrepe. Izgube ni odkrila firma IBB, ampak smo jih poznali že sami. Takih firm se danes gospodarstvo poslužuje v veliki meri in je to nekaj povsem normalnega.
Koroški Slovenci nismo taki gospodarski strokovnjaki, da bi stali nad vsemi drugimi in nasvetov v tem oziru ne bi potrebovali. Zato predloge svetovalcev jemljemo resno in pri tem skušamo upoštevati naš specifični položaj. V zadruge smo v zadnjem času mnogo investirali. Tam, kjer pa srednjeročno ni izgleda za zboljšanje situacije, pa so potrebni ukrepi, ker bi nastajanje in povečanje deficitov ogrožalo obstoj celotnega slovenskega zadružništva na Koroškem. Obstoj tega pa je naš glavni cilj.
Investicije, odprtja, zaprtja in modernizacije so normalni ukrepi v gospodarstvu, ki mora vedno iskati nova pota.
5.	Prošnje za kredit so pri ZSZ in posojilnicah dvojezične. Kreditne pogodbe in pogodbe za gradbeno varčevanje (Bauspar-vertrag) pa so bile tudi pri dr. Zwittru v nemškem jeziku. Tudi pri zadrugah so formularji dvojezični. Gospod Zablatnik išče tu lase v juhi.
6.	Tudi Raiffeisen mora upoštevati te zakonitosti. Zato je bil v preteklosti tudi uspešen. Marsikaj bi se lahko od njega naučili, pa se nismo. Danes ima na blagovnem področju tudi on težave in ga je začel prestrukturirati. Zaprl je že in bo še mnogo poslovalnic na Koroškem. V zadnjem
času je odpustil že preko 50 zaposlenih. Zablatnik trdi, da bo Raiffeisen ukinil svoje centralno skladišče v Celovcu. To ne drži. Samo področje za hišo in vrt (H+G) bo imel skupaj s Štajerci. To mesto bo zavzela celovška Lagerhausgenossenschaft. Zve-zino centralno skladišče povzroča preveč stroškov. Zato bo treba najti skladiščne prostore blizu ene obstoječih zadrug. Važen bi bil tudi priključek na železnico.
7. Pomemben je enoten nastop na trgu in uglašena prodajna politika. Zato je ZSZ namestila poslovodje zadrug; sicer bi delali vsak po svoje. To pa mnogo stane. Poleg tega je ZSZ s tem ukrepom stroškovno razbremenila zadruge. Kljub temu, da je bil v letu 1990 poslovodja kotmirške zadruge, ki je bil hkrati tudi pristojen za poslovalnici v Bilčovsu in Šentjanžu, nameščen pri Zvezi, je ta zadruga skupaj s poslovalnicama zabeležila preko milijon šil. primanjkljaja. Zato je bilo povečanje marketa v Kotmari vasi nujno. Poslovalnica v Bilčovsu pa nima perspektive, ker sta tam že dve drugi trgovini z živili in ker zaradi premajhnega števila prebivalcev v okolišu ni mogoče doseči prometa, ki bi kril stroške.
Poleg tega bo treba renovirati črpalko, kar pa dobavitelj goriva odsvetuje, ker se v Bilčovsu ne more prodati tolikšne količine goriva, ki bi bila za vzdrževanje črpalke rentabilna.
Gospod Zablatnik ne sprašuje, kdo naj bi v Bilčovsu nosil pri-mankljaje v naslednjih letih. Sveti duh? On? Tega vprašanja si tudi pri Cartransu ni postavljal. Njegovi podpisi za poroštvo naj bi bili tam samo formalni in brez vrednosti, vsega pa naj bi bila kriva ZSZ, ker mu je zaupala preko 6 milijonov šilingov.
Tako ..gospodariti" je lahko. Toda ne dolgo.
Dipl.trg. J.Habernik, postovodja ZSZ
SPD Borovce: dejavnosti kot ne desetletja prej!
Pri Cingelcu na Trati je Društvo pa ni samo obnav-SPD Borovlje imelo v petek, ljalo kulturni dom, ampak 23.avgusta redni občni zbor. razvilo tudi vrsto drugih Zadnji je bil pred dvema leto- dejavnosti. Tako je v teku ma, ko so obnavljali kulturni enega tedna imelo dve dom.	pomembni prireditvi: najprej
V teh dveh letih je društvo premiero in ponovitev igre na kulturnem področju dose- ..Slehernik" in nato desetlet-glo uspehe, kijih prej ni dese- niča moškega pevskega zbo-tletja: naj omenimo samo ra.
prvo igro po drugi svetovni Tajnica društva Vera vojni, Zupanovo Micko, lani Wutti-Inzko je v svojem ob otvoritvi obnovljenega poročilu posebej poudarila, kulturnega doma pri Cin- da je društvo zadnji dve leti s gelcu na Trati, desetletnico številnimi prireditvami poka-Moškega zbora SPD Borovlje zalo svojo življenjsko moč in in pa številna predavanja in dejala, da letos po vsej verjet-sestanke.	nosti še ne bo dvojezične sku-
Predsednik Melhijor Ver- pine v občinskem otroškem del je pred razrešnico na vrtcu zato, ker ni uspelo kratko orisal delo društva in dobiti vzgojiteljice, posebej izpostavil odprtje iz poročil blagajnika Wer-obnovljenega doma lani 4.av- nerja Oražeja in preglednika gusta. Slovesnosti se je udele- računov Petra Wa!dhauscrja žil tudi predsednik slovenske je razvidno, da je društvo vlade Lojze Peterle.	dobro gospodarilo. Po razre-
Društvo že vrsto let tesno gnici so člani izvolili nov sodeluje z domačimi in sosed- odbor. Predsednik društva je njimi društvi, tudi preko ostal Melhijor Verdel, nje-meje, m izraz tega sodelova- gova podpredsednica je Irmi nja je med drugim vsakoletna Miiller. tajnica je mag. Vera prireditev „Dober večer, Wutti-Inzko, njego names-sosed",lanskaje bila pri Cin- mik je Peter Košutnik. bla-gelcu, udeležil pa se je je tudi gajnik je Wcrncr Oraže, minister za Slovence po svetu zastopa ga Irena Verdel, Janez Dular. 20. aprila letos je knjižnico pa bo oskrbovala Pri Cingelcu slavil svojo 70- ygi Schellander. letnico znani psihiater Občnega zbora se je za SPZ prof.dr. Erwin Ringel.	udeležil njen predsednik dr.
Predsednik je poudaril, da Gustav Brumnik.
Cingelc omogoča društvu in njegovim skupinam optimalne delovne pogoje.
Seveda pa obnoviteljska dela še niso povsem zaključena, zato je društvo veselo vsake gmotne, finančne in fizične pomoči. Pri tem je pa treba povedati, da so si visoki gostje, med drugim najvišja uradnika ministrstva za pouk in umetnost dr. Oberleitncr in dr. Wo!f ter predstavniki Evropskega sveta ogledali Cingelca in poudarili pomen ohranitve tega dragulja. Zato so v društvu še posebej veseli, da restavriranje kulis in zaves teče dalje.
SJK zahteva pomoč ziljskim kmetom!
Me/Mor 1/ercfe/
Glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov za letošnje volitve v koroško kmetijsko zbornico zbornični svetnik Janko Zwitter zahteva od koroške deželne vlade takojšnjo pomoč za ziljske kmete, ki jih je v preteklih dneh prizadelo hudo neurje in toča. Hitre pomoči so kmetje potrebni predvsem v občinah Straja vas, Bistrica na Zilji in v Čajni, kjer je neurje povzročilo ogromno škodo.
Zbornični svetnik Janko Zwittcr pri tem predlaga, da
se kmetom pomaga s sredstvi iz fonda za katastrofe oz. v obliki prodaje poceni sena ter povrnitve davka na umetna gnojila.
MePZ,,Podjuna" na te!ev!ziji
Mešani pevski zbor „Pod-juna" bo sooblikoval televizijsko oddajo pod geslom „Pesmi in narava", ki bo na sporedu v soboto, 31. avgusta ob 16.45 uri na 2. avstrijskem programu.
SAK navduši! svoje g!eda!ce
Pet lepih golov
SAK je imel z Brezami po porazu v pokalni tekmi še odprt račun. Igralci so se zato očitno še bolj potrudili, saj so jih v prvenstveni tekmi odpravili kar s 5 : 0. Tekma v Trnji vasi je bila dejansko pravi nogometni užitek. Igralci SAK so v novi sezoni prvič pokazali, kaj vse so se naučili na pripravah - podaje so bile izredno natančne, igra zelo hitra, pa tudi napadalci so tokrat zadevali, kot smo si to že vedno želeli.
Obrestovala se je tudi sprememba:	namesto
Saviča je tokrat na
mestu legionarja igral Bradžanovič, ki je bil med najboljšimi igralci na tej tekmi, od njegovih podaj so živeli ofenzivni igralci, med katerimi se je tokrat še posebej izkazal Hermann Lippusch, ki je dosegel kar tri zadetke, pa tudi Manfred Hober, ki je zadel dvakrat.
V taki formi je SAK zdaj velik favorit za celovški derbi, saj se bo ta vikend pomeril z ASK Celovec, ki je tokrat premagal VSV/ Beljak z 2 : 0 in zaseda četrto mesto na lestvici koroške lige.
5 go/o v za SAK.' L/ppusc/i /n Hober
Hermann L/ppuscb (/evo) je b/7 izredno razpo/ožen /n je dosege/ fr/ go/e.
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
Železna Kapla in Bilčovs sta v spodnji ligi še vedno brez poraza. Medtem ko je Bilčovs iz Šentan-draža odnesel eno točko (1:1), je Kapla v Žrelcu nepričakovano igrala neodločeno (2 : 2). Zdaj so Kapelčani na tretjem, Bilčovščani pa na četrtem mestu. Le mesto za njimi je Kot-mara vas, ki je tokrat na domačem igrišču podlegla ASV s 3 : 4. Na lestvici vodi Velikovec.
Šmihel je postal specialist za remije
Šmihel postaja vsaj na domačem igrišču specialist za neodločene izide. Po remiju s Šmarjeto v prvem kolu prvenstva 1. razreda D, so Šmihel-čani tokrat igrali neodločeno tudi s Šentpa-vlom -2:2. Izguba te točke pa niti ne bi bila potrebna, saj so domačini ob polčasu vodili z 1 : 0 in pričakovati je bilo, da bodo nasprotnika gladko premagali.
Z nekoliko smole pa so Šmihelčani zmago, kateri so bili bližji, le še zapravili. Neodločeno je tokrat igrala tudi Globasnica, ki je gostila Grebinj (2:2), medtem ko je Dobrla vas slavila doslej najvišjo zmago v tem prvenstvu. Dobrol-čani so namreč proti Labotu dosegli kar sedem zadetkov, medtem ko so prejeli le enega.	Šm/be/ (na s///g) je c/oma /gra/ /e neod/očeno.
Matjan Šmid pri Sturm Graz
Marjan Šmid, lani še pri SAK, se je v prestopnem roku pridružil dunajski Austrii, za katero je igral v vseh tekmah ekipe pod 21, torej tudi proti Rapidu na znanem stadionu Hanappi. Prav v tej tekmi je Šmid navdušil opazovalce, tako da mu je menedžer Sturm Graz ponudil posebno pogodbo: zdaj se je Marjan Šmid pridružil štajerskemu prvoligašu, pri katerem vadi in igra pod vodstvom trenerja Gustla Stareka, saj je član kadra najboljših 24 igralcev.
Šmid sam pravi, da je s tem dosegel svoj cilj, ponujeno priložnost pa želi dodobra izkoristiti.
Zdaj vsak teden po petkrat trenira, upa pa, da si bo z marljivostjo lahko priboril tudi mesto v prvi ekipi. Zaveda pa se tudi, da se je mnogo naučil pri SAK: „Največ sem pridobil pri Ivanu Ramšaku in Dalanoviču. Obema sem zelo hvaležen!"	Magan Šm/c/
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Vrhunski šah v Bekštanju!
Na letošnjem medna-	lob)	je	bil	Ferdinand
rodnem Bekštanjskem	Jochinger	na	6.	mestu,
openu je bil igran vrhun- Jurij Deisinger pa se je s ski šah. zmagal pa je 5,5 točke uvrstil na 33. jugoslovanski medna-	mesto,
rodni mojster Dražen igralci SŠZ pa so Sermek z S točkam) )z osvojili	naslednja
devehh partij. Scrmak mesta: 73. Alojz Gallob je pusttl za seboj	(4 5	točke),	123.	Ivan
ruskega igralca Alck- Lukan, 128. Boris Gal-sandra Phominyha (Elo 2490), ki je s 7,5 točke osvojil drugo mesto, ter bolgarskega velemojstra Valentina Lukova, ki je bil s 7 točkami tretji
Najboljši koroški igralec vzorno organiziranega turnirja s 154 igralci (pripravila in vodila sta ga ravnatelj Pepi Gallob in Sepi Gal-
lob, 129. Aleksander Lukan (po 3,5 točke) ter 134. Marko Gallob 3.
P. S.: v poročilu o turnirju v Bekštanju sc nam je vrinila napaka. Alojz Gallob ni premagal Vojka Mencingerja, ampak močnega Dunja-čana dr. Petra Steinerja.
Uspešen nastop mladincev!
Izredno uspešno so igrali Boris in Marko Gallob, Marko Warum ter Anja Gallob (vsi ZG in ZRG za Slovence v Celovcu) na 3. mednarodnem otroškem šahovskem turnirju, ki gaje organiziral prof. Bruno Filzmaier v okviru Bekštanjskega opena. Anja Gallob je v svojem letniku postala prva, Boris Gallob in Marko Warum pa sta v razvrstitvi najboljših desetih avstrijskih udeležencev turnirja zasedla odlično 5. do 7. mesto. Marko Gallob se je z devetim mestom prav tako še uvrstil med „top ten".
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK - Breze	5 : 0 (2 : 0)
Trnja vas, 400 gledalcev, sodnik P. Ruch (brez napak); postava SAK: Preschern; F. Sad jak, Pappler, dr. Ramšak (68. Čertov), Kreutz; M. Sadjak, Galo, Bradžanovič; Lippusch, Hober, Blažej. Goli za SAK: Lippusch (5., 43., 39.), Hober (67.,90.).
Pliberk - Trg	1:1 (1: 0)
Pliberk, 600 gledalcev, sodnik Aichholzer (dober); postava Pliberka: Jesse; Wuntschek, Stauber, Seebacher, Lopinsky; Urnik. Dlopst, Habernig; Knauder (80. Rossmann), Hober, Wolbl (46. Hutter). Gol za Pliberk: Knauder (8 ). Ostali rezultati: ASK Celovec -VSV/Beljak 2 : 0, Lendorf - Matrei 0 : 2, Trei-bach - FC Šentvid 1 : 0, ATSV Wolfsberg -Molltal 2 : 0, Rapid Lienz - Klopinj 2:1, Wie-tersdorf-WAC 0:0.
Šentandraž-Bilčovs	1:1 (0:1)
Šentandraž, 100 gledalcev, sodnik Kronle-chncr (povprečen); postava Bilčovsa: Katnik; Partl (67. Hobel), Rauter, Schellander, J. Kuess; Schaunig, Weichboth, W. Kuess, Hartl; Fischer (58 Krainer), Quantschnig. Gol za Bilčovs: Fischer (14.).
Žrelec-Železna Kapla	2:2(1:0)
Žrelec, 400 gledalcev, sodnik Hambaumer (dober); postava Železne Kaple:	Rus;
Rozman, Kock, Grubelnik, Kukoviča; Gcr-madnik (46. Ošina). Baloh, Rcinwald; Jen-schatz, Wichcr, Sporn Gola za Železno Kaplo: Wicher (77.), Jenschatz (78.). Ostali rezultati: Žitara vas - Oberglan 1 : 0, Kotmara vas - ASV Celovec 3 : 4, Mostič - Vetrinj 2 : 2, Velikovec - ATUS Borovlje 1 : 0, St. Leon-hard - Licbenfels 2 : 0.
Rezultati	1. razreda O:
Šmihel - Šentpavel 2 : 2, Dobrla vas - Labot 7 : 1, Globasnica - Grebinj 2:2, Šmarjeta - Galicija 0 : 0, St. Stefan/L. - Metlova 1 : 1, St. Michael/L. - Ruda 2 : 1, Frantschach - Reichcn-fels4:2.
Sele-Dholica	3: 1(1:1)
Sele, 150 gledalcev, gole za Sele: M. Mak, A. Mak, Čertov.
Koroška !iga
l.Treibach	5 4 10	12:5	9
	5 4 0 1	7:4	8
3. SAK	5 2 3 0	9:1	7
4 ASK Celovec	5 2 3 0	6:2	7
	5 3 11	6:4	7
6. Breze	5 3 0 2	11:8	6
7.Šentvid	5 3 0 2	6:5	6
8.Matrei	5 13 1	5:4	5
9. WAC	5 12 2	5:6	4
10. Pliberk	5 12 2	5:6	4
H-Trg	5 12 2	3:5	4
!2. ATSV Wo)fsberg	5 12 2	5:9	4
13.FC Molita!	5 113	4:7	3
14.K)opinj	5 0 2 3	3:6	2
	5 104	3:9	2
16. VSV/Bc!jak	5 0 2 3	1:10 2	
Spodnja !iga-vzhod
	4 4 0 0	7:0	8
2.Žrelec	43 1011:3		7
3. Železna Kapla	4 13 0	5:3	5
4.Bilčovs	4 13 0	4:2	5
	4 2 0 2	8:6	4
	4 1 2 1	7:6	4
8. ASV Celovec	4 12 1 4 12 1	5:6 8:11	4 4
	4 112	4:5	3
	4 0 3 1	3:5	3
H. Liebcnfcls	4 112	3:6	3
12. St. Leonhard	4 112	3:7	3
13. ATUS Borovlje	4 10 3	2:6	2
14. Oberglan	4 0 13	3:7	1
1.razred D
1. St. Michacl/Lav.	43 10	12:2	7
	4 2 2 0	th:7	6
	4 2 11	8:3	5
4.Globasnica	4 2 11	7:4	5
	4 2 11	8:6	5
6.Šmarjeta	4 130	4:3	5
7.Ruda	4 2 0 2	6:5	4
8.Šmihel	4 12 1	6:7	4
9.Šentpavel	4 0 3 !	6:8	3
10. St.Stcfan/L.	3 111	5:7	3
11.Grebinj	3 0 2 1	3:6	2
12.Reichcnfcls	4 103	7:1!	2
13.Galicija	4 0 2 2	2:7	2
14.Labot	4 0 13	3:17	1
2. razred E
l.Hccrcssprtv.	43 10	16:2	7
2.Pošta	43 10	11:1	7
3. Selc	43 H)	8:3	7
	4 2 11	11:3	5
5. DSG Borovlje	4 2 1 1	6:3	5
	4 130	4:3	5
	3 120	3:2	4
S.Žihpulje	4 2 0 2	4:6	4
	4 112	8:8	3
K). Bistrica/K.	4 112	5:6	3
U.Grobštanj	41)22	2:7	2
	41)22	1:12 2	
I.IUht.lica	.11)1)1	3:9	0
USVcIzcncgg	4 0 0 4	5:24 0