Oftsilskl kon^res ? LluDllani Od 18. do 15. avgust* 1939 GariJstvo Je danea pri Slovencih tako vikareninjeno in tako razširjeno, da moramo imenovati njegovo organizacijo eno največjlh ln najmočnejših naših organizacij. Sedaj ftteje naš« gosUstvo v vseh svojih edkiicah več kot 30.000 izvršujočib. filaoov, ki so rassdeljeni na 955 čet, oziroma društev. dani teh družtev sopovelikl večini saral resni in zreli mož je ter ravno radi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado, ki je nimamo nikj«r drugje. Ni ga kraja In nimamo pomembnejž« vasl, kjer bi danes že ne bilo gasiloev. Imamo v Slavenijl nad 400 občin. Ce število čet, oziroma gasilskih društev primerjamo s številom občJn, vidimo, da j« po nekaterih občinah po ve^ gasilskih edinic in je res pri nae več občin, ki ijnajo po pet gasilskfii čet. Ako upoštevamo statistlko, kl jo vsako leto objavljajo naše gasiJske edinice, moramo pač potrditi, da je delo, ki ga naši gasilci opravljajo, ogronmo. Nešteti požari so v zadnjdh 20 letih in tudi prej uničevall nafie narodno premoženje, velikansko škodo so ti požari povzročili, ali morarao priznati, da bi ta škoda mogla biti še mnogo večja, če bi ne bilo naših gasilcev. Dan za dnem imamo priliko opazovati njihovo požrtvovalno delo, podnevi in ponodi, v burji in dežju, v vročini in mrazu, vedno so takoj in brez pomisleka na razpolago za pomoč, kjer je treba. Res je že v našem narodnem bietvu, da drug drugemu pomagamo v sili, ali organizirano in pripravljeno pomoč v naših stiskah in ujmah tma-mo samo v naših gasilcih. Saj imajo naži gasilci stalne šole bi tečaje, v katerih se za svoje človekoliubno delo vedno znova šolajo in urijo ter diug drugega navdušujejo. Čuvarji našega narodnega premoženja, ki je itak skrornno, zasluždjo vso našo psJinjo in pomoč. Nekdaj smo se za svo.ie gasi!st\ro morda premalo brigali, morda smo imell preveč predsodkov napram njim. Moramo pa seveda tudi reči, da je bila podoba, kakor da za nas take reči niso. Mnogokrat so bile temu krive ne samo razmere v gasil- stvu, ampak tudi dogodM, ki smo jim bili dan za dnem priča. Tudi niso bili vsi možje, ki so sodeiovali pri vodstvu gasilstva, vselej taki, da bi mogli o njih imeti najlepšo sodbo. Pred vojno so ponekod pod vplivom vodilnih mož požarne brambe bile celice protinarodne propagande. Danes pa je v vsakem pogledu bolje. Sedanje vodstvo slovenskih gasilcev se trudi in si prizadeva, da vse slabo odpravi. Sledovi tega prizadevanja se že kažejo. Številni tečaji, sestanki, prireditve itd. kažejo, da se razmere hitro obračajo na bolje in prepričani smo, da bodo pod dobriin in modrim vodstvom kmalu urejene. Gotovo je, da danes ni več samo za šalo ali za kratek čas biti slovenskt gasilec. Za letos pripravljajo slovenski gasilci evoj veliki nastop v Ljubljani. S teni naetopom hočejo pokazati svoje resno priza- devanje za zboljšanje razmer v svoji organizaciji in tudi pokazati, da nameravajo pri izobrazbi svojih članov hoditi po novih potih, da se dobro pripravijo za vse velike naloge in dolžnosti, ki jih imajo in ki jih še čakajo. S tem velikim nastopom hočejo tudi dati korajžo drug drugemu pri resnem šolanju in urjenju v svojih domovih in pri resnih nastopih. Ko bi Slovenci pred desetimi ali še več leti posvetili gasilstvu vsaj malo tiste skrbi, kakor v zadnjem času, bi morda bill že daleč naprej. Kar še ni storjeno, še nl zamujeno. Se je čas! Bodimo zvesti podporniki našim vrlim gasilcem in pomagajmo jim vsi, da bo njihov letošnji kongres v Ljubljani prava manifestacija naše narodne zavesti, pa tudi izraz hvaležnosti za vse požrtvovalno delo, ki ga gasilci med nami opravljajo.