-	balinarski turnir v Športnem centru za pokal Žalske noči
-	avtoslalom Žalec '96 pri železniški postaji
Leto XVI - številka 7 - julij 1996
ufeSiit K fllK
W	^ | f
No, pa so počitnice in dopusti zopet tu. Imejmo se fajn so si izmislili geslo turistični delavci, da bi čimveč domačih turistov in dopustnikov zadržali v domačih logih. Turistična sezona se ni pričela nič kaj vzpdobudno. Po hudi vročini v začetku junija jo je ob koncu meseca zagodlo še slabo vreme. V Savinjski dolini in soseščini se prireditve kar vrstijo, v soboto bo Žalska noč, naslednji teden pa že Pivo in cvetje. Priložnosti za zabavo bo torej dovolj. Imejmo se fajn je sicer zanimiv slogan, če pa ga razumemo, da naj ne bi odhajali k sosedom na morje, pa zna učinkovati prav nasprotno. Morje je le morje. Kako smo doma pripravljeni na turistično sezono, bo kmalu znano...
Žalec,
Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140
Pražarna in kavni butik!
Nagradna igra za nakup
nad 1000 SIT!
Nagrade 3 kg, 2 kg In 1 kg kave Tropic.
Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu.
6 let podjetja CAFE TROPIC
1. obletnica na novi lokaciji
Nagrajenci prvega kroga žrebanja:
t nagrada: Zofka Oglajner,
Migojnice 29, Griže 2 nagrada: Milko Divjak,
Ločica 1, Polzela 3. nagrada: Ivanka Zajc,
Ojstriška vas 21, Tabor
»SREDNJA
MJI2NICA
CELJE
PROGRAM ŽALSKE NOČ11996
Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860
IfRInal
2^računalniš
petek, 5. julija
ob 11. uri:	odprtje bistroja Žana, an-
sambel TIP-TOP in Sašo Hribar
ob 18. uri:	odprtje cvetlične razstave v
Mestnem parku, kulturni program: Shithed folk trio (baladni program in poezija)
ob 20. uri:	zabava pri hotelu, Restavra-
ciji pri kolodvoru in na Šlandrovem trgu,
ob 21. uri:	Mini festival akustične glas-
be - Šport club Žalec.
sobota, 6. julija
ob 12. uri:
ob 15. uri:
ob 16. uri:
ob 18. uri:
ob 20. uri: ob 22.30 uri:
-	teniški turnir v Športnem centru za pokal Žalske noči
Srečanje lastnikov katrc pred Restavracijo pri kolodvoru z ansamblom Gimme 5 in Dejo Mušič
duatlon (tek in kolesarjenje) na relaciji Turistična agencija Bemi - Petrol Žalska ohcet (šranganje pri Restavraciji pri kolodvoru, poroka v Savinovem salonu)
povorka po žalskih ulicah, festival akustične glasbe pri banki Hmezad pričetek zabave OGNJEMET
-	hotel (ansambel Globus, Helena Blagne, Jaka Šraufci-ger), Savinjka (ansambel Žur-nal in skupina Alkotest), Restavracija pri kolodvoru (ansambel Dan in noč), Šlandrov trg (ansambel Happy band), Gostišče BMW (ansambel Nočna izmena).
Pokrovitelji:	Pivovarna Laško, Amatil Coca Cola Žalec, Občina Žalec, _
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav Celje, Banka Hmezad Žalec.
Naslednja številka
Savinjčana
BO IZŠLA V SREDO, 14 AVGUSTA 1996
Dopisništvo in agencija za trženje.
Vaša televizija
VTV Velenje
(298 DEM MESEČNO)
OD 22.996 DEM (312 DEM MESEČNO)
POKAŽITE NAM ČASOPIS, KI NAROČNIKOM NUDI VEČ UGODNOSTI KOT NOVI TEDNIK, PA VAM PODARIMO LETNO NAROČNINO!
NOVO!: NOVI TEDNIK IMA BARVE
«	.	Trgovina in storitve
W>mteX Talne obloge
ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO:
-	prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore,
-	tekače, preproge, okrasno blago, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren,
-	material za polaganje talnih oblog,
.ffc - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov, .fb\]ll - zavese standardnih mer in zavese po ■lllgNf posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, - svetovanje.
Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo.
@*l&t£d.oo. NAPREDNA AVTOHIŠA
KIDRIČEVA 36, CELJE TEL: 063/411-336, 411-298 FAKS: 063/37-845 SALON ŽALEC: 063/711-253 SERVIS: 063/33-495
Šlandrov trg 23, tel: 715-200
TRGOVINA BREDA ČUVAN, ITKA S. P., Šlandrov trg 23, Žalec
ŠIVANJE PO MERI
in velika izbira metrskega blaga
po ugodnih cenah.
■ v •	• r	v • v
Jožici Emeršič
bronasta
kolajna
Jožica Emeršič, doma s Polzele, odlična lokostrelka, je na svetovnem lokostrelskem prvenstvu, ki se je v nedeljo končalo v Kranjski Gori, zasedla odlično tretje mesto in s tem osvojila bronasto kolajno. To je do sedaj največji uspeh športnika iz naše občine, saj se na svetovnem prvenstvu še nihče ni uvrstil tako visoko. Jožici ob tem uspehu Iskreno čestitamo!
Tone Tavčar
Savinjčan
Volitve
Nova vodstva krajevnih skupnosti
Krajevnih volitev se je udeležilo le 40% volilnih upravičencev
Volitve predsednikov in članov svetov krajevnih skupnosti so za nami. V nedeljo, 16. junija, se je ob 7. uri odprlo 70 volišč v vseh 19 krajevnih skupnostih občine Žalec, do 19. ure pa se je volitev udeležilo le 40% vseh volilnih upravičencev.
Udeležba je bila najboljša na manjših voliščih; tako so tudi tokrat v Zaklem volišče zaprli že pred 11. uro, saj je glasovalo vseh 41 volilnih upravičencev. Najslabša udeležba je bila v Žalcu, na voliščih v kulturnem domu in domu SLO, in sicer okoli 15%. Volilna udeležba pa za samo regularnost volitev ni bila bistvena. Izvoljeni predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti so tako:
KS Andraž: predsednik Anton Mešič (87% oddanih glasovnic), člani sveta: Franc Drobež, Tomaž Kolšek, Tomaž Umbreht, Jože Kotnik, Henrik Pižorn in Stanislav Blagotinšek.
KS Braslovče: predsednik Duško Goričar, člani sveta: Tone Klokočovnik, Rudi Sedovšek, Karl Turnšek, Anton Fonda, Frančišek Cilenšek, Iztok Omladič, Zvonko Jezernik in Viktor Kokovnik.
KS Galicija: predsednik Andrej Križan (67%), člani sveta: Ivan Lindič, Slavko Vrhovnik, Alojz Podpečan, Janez Ograjen-šek, Janko Grobelnik, Mirko Podpečan in Milan Grobelnik.
KS Gomilsko: predsednik Vinko Drča, člani sveta: Ivo Brinovec, Anton Štrajhar, Ljudmila Praznik, Franc Ledinšek, Peter Ran-čigaj, Bogdan Mahor, Anton Laznik, Vincenc Topovšek in Tomaž Širše.
KS Gotovlje: predsednik Henrik Krajnc (59%), člani sveta: Branko Rojc, Edvard Fras, Dušan Puntar, Anton Cetina, Marjan Ju-teršek, Anton Gdjznik, Dimitrih Karl Janič, Radimir Polšak, Aleksander Žolnir, Leopold Škafar, Štefan Simončič in Mirjam Janežič.
KS Griže: predsednik Jurij Blatnik, člani sveta: Rudolf Veli-govšek, Karli Kolar, Stanislav Leskošek, Franc Hriberšek, Ignac Mastnak, Karel Gojznikar, Ivan Krašovc, Janko Potočnik in Franc Marjan Burjan.
KS Letuš: predsednik Uroš
Prostorska stiska na Vranskem
Svetniki so na zadnji seji obravnavali tudi prostorsko problematiko osnovne šole in vrtca na Vranskem. Tako pouk poteka tudi v prostorih krajevne skupnosti, po potrebi v knjižnici in celo jedilnici. V prostorih krajevne skupnosti gostujejo tudi mali šolarji.
S prostorsko stisko šole na Vranskem je seznanjeno tudi ministrstvo za šolstvo, ki je kot kratkoročno rešitev predlagalo ureditev dodatnih učilnic z rekonstrukcijo podstrešja. Tako bi do 1. septembra letos na podstrešju usposobili dve učilnici, dva kabineta in arhiv, ocena te investicije pa znaša 21 milijonov tolarjev. Vsaj polovico tega denarja naj bi občina zagotovila iz letos že odobrenih sredstev komunalnega področja za krajevni skupnosti Vransko in Tabor, drugo polovico pa v okviru možnosti z rebalansom ali s prenosom v občinski proračun za naslednje leto.
Dolgoročna rešitev pa je gradnja nove telovadnice na Vranskem, staro pa bi preuredili v učilnice.
K. R.
Černevšek, člani sveta: Zvonko Šketa, Jožef Perger, Janez Brinovec, Martin Lenošek, Marko Le-nošek in Janez Janže.
KS Liboje: predsednik Štefan Frece (56%), člani sveta: Jože Re-her, Marko Gabrovšek, Ivan Lu-kež, Anton Ožir, Štefan Toplak, Jože Avsec in Anton Uplaznik.
KS Petrovče: predsednik Peter Kainz, člani sveta: Jelka Ogrizek, Milan Gostečnik, Iztok Ščurek, Karl Šeško, Jožef Kuder, Ivan Razboršek, Jože Ocvirk in Andrej Kramer.
KS Polzela: predsednik Stanislav Novak (54%), člani sveta: Janez Cukjati, Ferdinand Glavnik, Valerija Ribič Živortnik, Alojzij Vasle, Jernej Vošnjak, Ivana Korber, Anton Ocvirk, Ignac Ožir, Vladislav Kolenc in Ljubo Žnidar.
KS Ponikva: predsednik Ivan Jelen (70%), člani sveta: Franc
Dušak, Ivan Vasle, Martin Ogra-jenšek, Franc Kos, Martin Kos, Anton Turinek in Ljudmila Draž-nik.
KS Prebold: predsednik Marjan Žohar (41%), člani sveta: Jože Golič, Darko Orožim, Milomir Radelič, Stanislav Pišek, Milan Škorjanc, Ivan Jager, Drago Huš, Franc Kreže, Andreja Kumer in Karol Lobnikar.
KS Tabor: predsednica Vida Slakan, člani sveta: Marjan Žilnik, Zdenka Bergant, Janez Kobale, Leopold Drča, Bogdan Turnšek, Srečko Pustoslemšek, Janez Sti-plošek, Anton Grobler, Vinko Kos, Peter Cestnik in Martin Šalamon.
KS Trnava: predsednik Boris Fišer, člani sveta: Zofija Cizej, Branko Mlakar, Rudolf Zadobov-šek, Vanek Roter, Silvester Pihler, Jožef Pencelj, Marija Prevolnik, Ivan Juhart in Vladimir Povše.
KS Vransko: predsednik Franc Sušnik, člani sveta: Franc Šoštar, Mihael Bogataj, Boris Košiča, Alojz Ferme, Jože Eberlinc, Ivan Štrajher, Milan Brvar, Anton Cen-
celj, Roman Aleš, Andrej Blatnik, Vladimir Reberšek in Stanislav Cencen.
KS Vrbje: predsednik Jožef Meh, člani sveta: Janez Miklavžin, Anton Holobar, Matjaž Zakonjšek, Roman Vodovnik, Albin Kovač in Cvetko Hercog.
KS Šempeter: predsednik Franc Laubič (45%), člani sveta: Anton Štorman, Jožef Randl, Ignac Dvornik, Darko Volk, Vojko Zupanc, Viljem Vidali, Peter Škarabar, Irena Terglav, Ivan Godler in Andrej Babič.
KS Šešče: predsednik Marjan Golavšek (55%), člani sveta: Franc Uranjek, Jakob Klenovšek, Jožef Jelen, Zdravko Zagožen, Dimitrij Vasle in Jožef Veber.
KS Žalec: predsednik Eran Sadnik (41%), člani sveta: Niko Zo-tel, Jožef Heric, Zoran Vučer, Darko Tratnik, Robert Čehovin, Peter Gominšek, Darko Sukič, Ervin Strahovnik, Iztok Božiček, Vincenc Jug, Bojan Ažnik in Anton Kač.
K. R’
■Ml
Župan prof. Milan Dobnik z novimi predsedniki svetov KS.
Sprejem za predsednike svetov KS
Župan prof. Milan Dobnik je minulo sredo pripravil kar dva sprejema za predsednike svetov krajevnih skupnosti žalske občine. Prvi je bil namenjen tistim, ki so bili na zadnjih lokalnih volitvah izvoljeni in bodo to funkcijo opravljali naslednja štiri leta. Namen sprejema je bil, da se novi predsedniki spoznajo med seboj in z občinskimi funkcionarji. Na sprejemu so se dogovorili o nadaljnjem delu, župan pa je predlagal, naj čim prej pripravijo programe dela v
vseh krajevnih skupnostih in jih finančno ovrednotijo. Drug sprejem pa je bil namenjen dosedanjim predsednikom svetov krajevnih skupnosti. Žl in sodelovanje.
upan se jim je zahvalil za opravljeno delo
T. TAVČAR
V Žalcu pet novih stanovanj
Občinski stanovanjski sklad oziroma predsednik upravnega odbora Peter Gominšek je pred kratkim s predstavniki Ingrada Celje podpisal pogodbo o nakupu petih občinskih stanovanj. Pet dvosobnih stanovanj bo imela občina v novem bloku, ki ga gradi Ingrad v Žalcu in bo predvidoma končain še ta mesec.
Po več letih je to prvi nakup novih občinskih stanovanj, ker pa bo najemnina v njih, kljub temu da bo neprofitna, precej visoka, bodo stanovanja dobili tisti s prednostne liste, ki jo bodo zmogli plačevati. Letos bo občina tako s sredstvi svojega in tudi državnega stanovanjskega sklada kupila 15 novih stanovanj v Žalcu, Preboldu in na Polzeli, katerih skupna vrednost bo 102 milijona tolarjev. Kot je povedal župan Milan Dobnik, pa se občina z Ingradom dogovarja še za gradnjo prizidka k osnovni šoli v Petrovčah, v katerem bodo poleg šolskih tudi poslovni prostori in nekaj stanovanj.
Stanovanjski sklad bo objavil tudi razpis za ugodna posojila za obnovo in nakupe stanovanj. V občinskem proračunu je za to namenjenih 14 milijonov tolarjev, vsota za kredite pa bo verjetno po posebnem dogovoru z bankami večja.
K. R.
Ob dnevu državnosti na Črnem Vrhu
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Žalec in krajevni odbor SKD Tabor sta v nedeljo, 25. junija, na Črnem Vrhu nad Taborom, pri obnovljenem evharističnem križu, ki so ga tam postavili pred tremi leti, organizirala osrednjo strankino slovesnost ob dnevu državnosti.
na
Kjjub slabemu vremenu se je Črnem Vrhu zbralo lepo število ljudi. Slovesnost so z Zdravljico začeli Savinjski rogi-sti. Vse prisotne je pozdravil Ivan Kuder, predsednik občinskega odbora SKD. Sledila je molitev za domovino, ki jo je opravil dekan taborske župnije Leopold Selcah. Nato kulturni program, ki ga je pripravila Vida Slakan, v njem pa so sodelovali recitatorja Romana in Dani, otroci s Črnega Vrha in moški pevski zbor Tabor. Slavnostni govornik je bil Franc Žolnir, predsednik občinskega sveta, ki jev lepem literarno obarvanem govoru govoril o domovini in ljubezni do nje, kakor tudi o težavah, ki smo jim priča. Zbranim sta spregovorila tudi župan Milan Dobnik, ki bo tudi njihov kandi-
datna državnozborskih volitvah, in nekdanji poslanec Vinko Drča. Že pred njima pa tudi domačin Janez Lesjak, ki je vsem zaželel iskreno dobrodošlico in dobro počutje na Črnem Vrhu. Nekakšno piko na i pa je dala slovesnosti pesem »Prav lepa je šentjurska fara«, ki so jo skupaj zapeli prebivalci Črnega Vrha. Ob igranju pesmi »Lipa zalenela je« in blagoslovu je nato župan Milan Dobnik posadil lipo — simbol slovenstva.
Uradnemu delu je sledilo družabno srečanje pod Bokalovim kozolcem, kjer je bila — zaradi
dežja seveda snosti.
tudi slove-D. Naraglav
Ureditveni načrt Žalca naposled sprejet____________________________________________________
Svetniki tudi potrdili pogodbo o sofinanciranju gradnje kanalizacijskega omrežja v Vrbju
pisna komisija. Župan trdi, da je ta komisija pristojna za izbiro izvajalcev samo tistih razpisov, ki jih tudi sama pripravi in izvede.
Sicer pa so svetniki prejšnji teden sprejeli terminski predlog programa dela občinskega sveta do konca tega leta in spremembe odloka o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in podjetništva. Prav tako brez razprave so potrdili predlog kriterijev za izdelavo de-litvepe bilance ob izločitvi lekarn Žalec iz JZ Celjske lekarne.
Obravnavali so tudi edini predlog, ki je prispel na razpis za letošnja občinska odličja. Plaketo bo tako prejel Drago Lobnikar iz Marija Reke.	K. R.
Prejšnji četrtek so se na zadnji redni seji pred počitnicami zbrali svetniki žalske občine. Do poznih popoldanskih ur so opravili z večino od 16 točk dnevnega reda, vendar pa proti koncu seje nista bili več prisotni dve tretjini svetnikov, zato premoženjskopravnih zadev niso mogli obravnavati.
Največ razprave sta tokrat spodbudili dve točki dnevnega reda, prva že med sprejemanjem le-tega. Svetnik Ernest Ramšak je namreč predlagal umik z dnevnega reda odločanje o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra Žalca, češ da pri-
pombe krajanov iz javne razprave niso bile upoštevane oziroma krajani ne seznanjeni z odgovori nanje. Svetniki so to točko kljub temu uvrstili na dnevni red in odlok kljub nasprotovanju predstavnika krajanov Vincenca Juga nazadnje sprejeli z dvema dopolniloma. Po enem od obeh bo tudi na območju sedanjega Juteksa dovoljena poslovna in obrtniška dejavnost (predlagatelj dopolnila Reberšek). Niso pa sprejeli dopolnila svetnikov strank pomladi, po katerem bi se lahko tudi na trški strani na značilna zgodovinska slemena streh vgrajevala okna.
Prav tako so svetniki precej na
široko razpravljali o pogodbi, ki naj bi jo občina podpisala s krajevno skupnostjo Vrbje, sopodpisniki pa so tudi krajani. Po tej pogodbi bo občina v petih letih sofinancirala dve tretjini investicije, ki bo po ocenah vredna približno 130 milijonov tolarjev. Svetniki so sicer hvalili pogum Vr-benčanov, da sq se odločili za sofinanciranje gradnje kanalizacije in menili, da bo potrebno poslej povsod uveljaviti to načelo. Spraševali pa so se, ali ne bo vsako leto preveč denarja za kanalizacijo v KS Vrbje, predvsem pa je nekatere svetnike desnice motilo, da izvajalca ni izbrala s strani občinskega sveta imenovana raz-
Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200
Odgovorni urednik:
Janez Kroflič
Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. R Delo,
Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5.
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
Z enotnostjo dosegli samostojnost
Na proslavi 5. obletnice samostojnosti Slovenije v Žalcu tudi Janša, Malešič, Dular in jazbinšek
Osrednja proslava dneva državnosti in 5. obletnice osamos- likega cilja,« je med drugim po-vojitve Slovenije v žalski občini je bila v nedeljo, 23. junija, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Občina Žalec in Zavod za kulturo sta kot organizatorja proslave na žalski oder pripeljala akademsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane, v Žalec pa so bili povabljeni tudi vsi člani vlade v času osamosvojitve Slovenije.
Vse prisotne (tokrat je bila dvorana vendarle skoraj polna) je najprej pozdravil župan Milan Dobnik, ki je za iztočnico svojega govora uporabil Cankarjevo dvojno pojmovanje Slovencev: kot hlapcev in povsem nasprotno kot narod veselih ljudi, katerih jezik je pesem. »V dneh, ko praznujemo peto obletnico samostojnosti, je razlogov za veselje in pesem še več. Verjamem, da je naša država dobra in da takšne doslej še nismo imeli. Tri-
krat smo Slovenci v tem stoletju imeli možnost doseči veliki cilj, ki so ga prvi izrazili naši pesniki in pisatelji. Dvakrat nam ni uspelo, a smo kljub temu naredili velik korak k temu cilju. Tretjič se nam je ponudila priložnost konec 80-tih let, ko je propadel komunizem in se je svet preurejal na novo. Takrat je slovenski narod v takratni vladi in politikih Demosa dobil ljudi, ki so ga s pogumom, preudarnostjo in občutkom za realnost popeljali do ve-
vedai Milan Dobnik.
»Pet let je kratka doba za človeka in državo, pa vendar je to čas, po katerem so marsikatere stvari bolj jasne. Marsikaj ima z današnje perspektive drugačno podobo, zagotovo pa je enotnost slovenskega naroda, ključna pri osamosvajanju države, tudi danes enaka kot leta 1991. Dvakrat v tem stoletju smo Slovenci zapravili priložnost za svojo državo, ker nismo dosegli dovolj visoke nacionalne enotnosti in ker smo preveč računali na tujo pomoč. Leta 1991 smo se zanesli nase in na to, kar zmoremo sami,« je v svojem pozdravnem nagovoru povedal Janez Janša.
K. R.
Priznanja ob dnevu policije
Policisti oziroma delavci organov za notranje zadeve dan policije praznujejo 27. junija v spomin na vlogo policije pri oblikovanju in obrambi slovenske državnosti.
V počastitev tega praznika je Uprava za notranje zadeve Gelje že 20. junija pripravila dan odprtih vrat, dan pozneje pa je bila v Narodnem domu v Celju slovesna akademija. Na njej je načelnik uprave Stane Veniger zaslužnim delavkam in delavcem podelil priznanja organov za notranje zadeve. Med dobitniki bronastih znakov sta tudi dva delavca Policijske postaje Žalec: Sonja Terglavin Beno Straži-ščar.	K. R.
7. tradicionalno srečanje
Med gosti tudi dr. Rado Bohinc in Sonja Lokar
Vsakoletni tradicionalni piknik Združene liste socialnih demokratov občine Žalec na Gozdniku je tudi tokrat lepo uspel in vsem, ki so bili ta dan zraven, prinesel obilo zabave in sprostitve. Uživali so tako moški kot ženske, otroci in odrasli. Resnično bogat spored je zaposlil prav vsakogar. K temu pa je prispevalo tudi lepo vreme, kot ga doslej še niso imeli.
2 letošnjega srečanja na Gozdniku
Nova pošta v Žalcu______________
V Žalcu so te dni začeli graditi nov poslovni objekt, tik ob stavbi policijske postaje, nasproti avtobusne postaje. V objektu bo približno 500 kvadratnih metrov poslovnih površin. V pritličju bo imela nove prostore pošta, v njenih sedanjih prostorih pa. bodo občani še vedno lahko opravljali nekatere poštne storitve. V prvo nadstropje novega poslovnega objekta pa se bo preselila Upravna enota Žalec.	K. R.
Odslej poroke v Savinovi hiši
Poročni obredi, ki so bili doslej v občinski stavbi, se selijo v Savinovo hišo. Žalski magistrat bo doživel svoj krst v soboto ob 17 uri, ko bosta župan Milan Dobnik in Miran Krajšek poročila šest parov. Mojca Hrustelj iz Črnove in Andrej Drev iz Velike Pirešice pa se bosta poročila na Žalski noči.	jk
Tanja Cehner ponovno imenovana
Svet zavoda Glasbene šole Žalec je za ravnateljico ponovno imenoval prof. Tanjo Cehner. Soglasje k imenovanju so dali občinski svet, učiteljski zbor Glasbene šole in Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Celodnevno srečanje so začeli vsi tisti, ki so se želeli pomeriti v streljanju z vojaško pištolo, malokalibrsko in ostrostrelsko puško. Sledil je nastop godbe na pihala Zabukovica pod vodstvom F. Tratarja st. Ob zaključku njihovega igranja je zbrane nagovoril in zaželel dobrodošlico predsednik območne organizacije ZLSD Franci Tratar. Za njim je spregovoril dr. Rado Bohinc, predsednik sveta ZLSD Slovenije. Po pozdravih je na kratko pojasnil sedanjo strankarsko in politično situacijo v Sloveniji. Kot je dejal, smo vse bolj v primežu surovega liberalizma na eni in desnega ekstremizma na drugi strani. Priče smo razprodaji slovenskega premoženja in drugim pojavom, ki že sami po sebi zahtevajo obstoj levice, ki poskuša storiti čim več za socialno - pravično in ekonomsko uspešno državo, v kateri bodo živeli res srečni in zadovoljni vsi njeni državljani. Pozneje so o tem in predvsem o položaju žensk govorili na posebnem sestanku v lovski sobi, kjer so zbranim ženskam spregovorile predstavnice ženskega foruma stranke iz
Ljubljane, predsednica Sonja Lokar, Živa Vidmar in Jerca Mrzel. Sestanek je bil namenjen tudi predvideni ustanovitvi ženskega foruma pri OO ZLSD Žalec.
Med tem časom se je pod vodstvom Brede Bračko začela otroška kiparska delavnica. Istočasno
pa se je začel zabavni program z glasbo in plesom, nagradnimi igrami, srečelovom, ugibanjem višine, ježo konj, raznimi šaljivimi igrami, vlečenjem vrvi in drugim, kar je srečanje naredilo resnično prijetno in zanimivo.
N. D.
Agencija AZUR ŽALEC
Adriatic* ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto),
zavarovalna dražba d.d. telefon: 063/712-181
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD & DO 11 URE
Sprejmite nasvet naših zastopnikov
VRANSKO: Zoran Arsovič, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman Rančigaj, tel-- 726-500
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, tel.: 709-154, 712-181, Alojz Janžovnik, tel.: 726-579, ponedeljek, sreda, petek od a do 10. ure v pisarni TD Braslovče, tel.: 709-081
POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, tel.: 721-128, KZ Polzela, četrtek od S do 11 ure
PREBOLD: Aleksander Hribar, tel.: 723-694, Boštjan Divjak, tel.: 701-143
ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, tel.: 701-650 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, tel.-. 714-455 ŽALEC, GOTOVUE,LOŽMCA: Damjana Smiljan, tel.: 713-168, Henrik Krajnc, tel.: 715-763, Silva Hren, mob.: 0609 633-916
PETROVČE, UBOJE: Stanko Plantak, tel.: 707-163 VINSKA GORA: Milan Javornik, tel.: 856-432 GALKUA, PONIKVA: Cvetka Erzman, tel.: 714-382
I VOŠNJAK l
TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI:
AKCIJSKA PRODAJA PIP: ARMAL, MARIBOR NOBILI, ITALIJA PAFFONI, ITALIJA
v času od 8. 7. do 13. 7.
5 -odstotni popust za gotovinska plačila.
Obiščite nas, veselimo se snidenja z vami'
Srečanje udeležencev vojne za Slovenijo_______________
Zveza vojnih veteranov Slovenije, občinski odbor Žalec in občina Žalec so v soboto, 22. junija, v domu krajanov na Gomil-skem organizirali družabno srečanje udeležencev vojne za Slovenijo, s katerim so proslavili peto obletnico državnosti in se spomnili na predvojne in vojne dogodke, kratke, a usodne desetdnevne vojne, ki je slovenskemu narodu prinesla težko pričakovano samostojnost.
Srečanje, ki se ga je udeležilo precejšnje število udeležencev vojne za Slovenijo, čeprav ne toliko, kot so organizatorji pričakovali, so začeli godbeniki godbe rudarjev in keramikov Svoboda Liboje pod taktirko dirigenta Zdravka Zupančiča. Zbranim je spregovoril Zdenko Terpin, predsednik Območnega odbora Zveze vojnih veteranov Slovenije, ki je med drugim dejal: »V teh dneh proslavljamo v republiki Sloveniji peto obletnico osamosvojitve, v kateri smo z aktivno udeležbo svoj pomemben delež dali tudi ml. Uresničili smo dolgoletne želje slovenskega naroda in plebiscitarno voljo večine prebivalcev Slovenije.«
Z besedama Spoštovani prijatelji je kot slavnostni govornik srečanja zbrane nagovoril Adi Vidmajer. V svojem govoru seje spomnil takratnih dogodkov in se zahvalil za zaupanje, ki so ga imeli pripadniki TO
in drugi v trenutkih velike odločitve, ko niso hoteli izročiti orožja, in pozneje, ko so s puško v roki bili pripravljeni dati za samostojnost tudi svoja življenja. Za nekdanjim poveljnikom TO Žalec in pozneje celotnega celjskega območja Adijem Vidmajerjem so spregovorili tudi Štefan Šemrov, Stane Veniger, Janko Cvikl in župan občine prof. Milan Dobnik, ki je čustveno in ganjeno, kot človek, ki je takrat že bil na krmilu občine, potrdil, da mu dosežena samostojnost Slovenije resnično veliko pomeni.
Po končanem uradnem delu srečanja ni manjkalo stiskov rok, pogovorov z ljudmi, ki so skupaj preživeli težke dneve vojne, ko bi lahko vsak trenutek tudi zares spregovorilo orožje, a k sreči, vsaj v našem okolju, krvavih spopadov ni bilo. Bila pa je to igra živcev, psihičnih napetosti, poguma in trdne odločenosti braniti slovensko zemljo.	D. Naraglav
11. revija Zlate citre
'Prizadevni člani DPD Svobode v Grižah so v soboto pripravili 11. revijo Zlate citre. Prireditev bi sicer morala biti v letnem gledališču Limberk, vendar so se prireditelji raje odločili, zaradi napovedanega slabega vremena, prireditev pripraviti v obnovljenem Domu svobode Griže.
V prvem delu prireditve je nastopilo 22 citrarjev iz raznih krajev Slovenije, ki so se potegovali za naslov mojstra citer. Ta naslov je po oceni strokovne žirije pripadel še ne 20-letnem Marku Barletu iz Velenja. Po prvem nastopu je bilo srečanje citrarjev, na ogled pa so svoja dela postavile domače gospodinje. Razstavile so razna ročna dela, ki so bila vredna ogleda.
Enajsto revijo citrarjev so zaključili z nastopom najbolje uvrščenih citrarjev s prve prireditve, dosedanjih mojstrov citer in nekaterih znanih slovenskih citrarjev in Ijud-
Božo Trnovšek
skih pevcev in godcev. Generalna pokrovitelja sta bila Občina Žalec in podjetje Agrina Žalec.
28. septembra bo v Grižah finale drugega državnega tekmovanja slovenskih citrarjev.
T. TAVČAR
Nabori za mlade vojake
Prejšnji teden je v naši občini potekal nabor za prihodnje vojake slovenske vojske. Nabora se je udeležila generacija fantov letnik 1978 in starejši, zvrstilo pa se jih je okoli 300. Naborniki so se razporejali v rodove slovenske vojske, za civilno služenje pa sta se odločila dva nabornika. Novost letošnjih naborov je bila, da je nabore vodila stalna komisija uprave za obrambo Celje, ki jo je vodil predsednik Peter Okrožnik. Za nas je povedal naslednje: »Sestava komisije je nekoliko drugačna, kot je bila pred leti. Drugačnost je v tem, da sedaj ista komisija opravlja svoje delo v vseh osmih izpostavah MO Uprave za obrambo Celje. Tudi zdravnik je odslej z ministrstva za obrambo. S tem želimo izenačiti kriterije zdravstvenega ocenjevanja nabornikov, tako po zdravstvenih sposobnostih kot pri razvrščanju v posamezne službe in rodove ter v specialnosti teh rodov. Ob tem naborna komisija pri razvrščanju nabornikov upošteva naslednje štiri kriterije: zdravstveno oceno, strokovno in šolsko izobrazbo ter amatersko znanje, potrebe slovenske vojske In želje nabornikov.« Poleg predsednika Petra Okrožnika so v komisiji še dr. Irena Jurca z ministrstva za obrambo (na sliki izroča izkaznico naborniku), major Zdenko Terpin kot predstavnik slovenske vojske, Ljubo Lampret, socialni delavec in tajnik Stane Skok z izpostave za obrambo Žalec.
T. TAVČAR
4.	STRAN - JULIJ 1996
Mare Cestnik
ANKETA,
__________________________ Savinjčan
Največ najnižjih otroških dokladov
V juniju so bili izplačani prvi otroški dodatki po novem zakonu, ki razširja krog upravičencev. Tudi v žalski občini je število novih vlagateljev nekoliko manjše, kot so na centru za socialno delo pričakovali.
Do konca aprila letos, ko so se izplačevali otroški dodatki še po starem zakonu, je bilo na območju upravne enote Žalec (vključno z Vinsko Goro) v povprečju vsak mesec 2950 vlagateljev oziroma družin, tako da je otroški dodatek prejemalo 5150 otrok. Skupno mesečno izplačilo za občino, ki ga je nakazalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je znašalo 28,6 milijona tolarjev ali povprečno na otroka 5.565 SIT.
Od maja letos se je število vlagateljev povečalo na 5300 družin. Otroški dodatek bo poslej prejemalo 8510 otrok, za kar je država v juniju zagotovila 43,1 milijona tolarjev. Povprečni otroški dodatek pa se je znižal, in sicer na 5.060 tolarjev na otroka. Najvišji izplačan znesek na otroka se je le nekoliko povišal, največ otrok - več kot 30% - pa se je glede na višino prihodkov na družinskega člana uvrstilo v skupino, ki preje-
ma najnižji dodatek: 2.300 SIT. »Tiste družine, ki so že dosedaj prejemale otroški dodatek, večinoma spadajo v skupino staršev in otrok, ki prejemajo višji otroški dodatek. Novi vlagatelji pa se praktično vsi uvrščajo v skupino z nad 50 do 110% povprečne plače na družinskega člana, zato tudi prejemajo najnižji otroški dodatek,« je povedala direktorica Centraza socialno delo Žalec Irena Pražnikar. »Verjetno bo ministrstvo konec poletja pripravilo vsebinsko analizo otroških dodatkov, saj je ne nazadnje zelo pomemben podatek, v katere vrste prebivalstva se je zdaj preselil otroški dodatek.«
In koliko je sploh smiseln dodatek 2.300 tolarjev? »To je pač rezultat pogajanj v državnem zboru. Univerzalni otroški dodatek ni bil sprejet, čeprav je zdaj finančna razlika med tem dodatkom in univerzalnim pravzaprav
minimalna. Skoraj vsi so s tem ohlapnejšim kriterijem postali upravičeni do tega dodatka.«
Vlagateljev pa je tudi v žalski občini manj, kot so na centru ob pripravah na sprejetje novega zakona pričakovali: »Ko smo se skupaj z ministrstvom pripravljali na nov izračun otroških dodatkov, smo izhajali iz podatkov o številu družin oziroma gospodinjstev v občini in o povprečnih plačah. Pričakovali smo, da bo vlagateljev dvainpolkrat več,
kot jih je bilo po starem zakonu. V vsej državi je samo ena občina podcenila število vlagateljev, vsi ostali smo skupaj s sektorjem otroškega varstva v ministrstvu precenili pričakovanja. Verjetno je, da bo del upravičencev še vložil prošnje za otroški dodatek v juliju in avgustu, saj je med temi, ki niso oddali vloge, tudi nekaj takšnih, ki so doslej že prejemali otroški dodatek. Lani je bil namreč avtomatičen prenos otroškega dodatka in zato ni bilo potrebno dajati novih podatkov za preračun njegove višine. Zato so nekateri kljub obveščanju medijev pozabili oddati novo vlogo, verjetno pa bodo oddali vloge tudi tisti, ki so doslej menili, da imajo previsoke dohodke, da bi bili upravičeni do otroškega dodatka. Večina slovenskih družin je namreč do dodatka upravičena.«
Sicer pa centri za socialno delo vloge za otroške dodatke sprejemajo ves čas, dodatek pa se začne izplačevati prvi naslednji mesec od vložitve prošnje.
K. R.
ANKETA »ANKETA »ANKETA »ANKETA »ANKETA
Kako smo zadovoljni z lastno državo?
Letos mineva 5 let slovenske samostojnosti, ki je bila stoletni sen slovenskega naroda. Uresničili smo svojo plebiscitarno voljo in se ločili od nekdanje skupne države in njenih narodov ter stopili na pot velikih želja in ambicij. Ni bilo lahko. Bila je vojna, tudi žrtve, a ob vsem tudi sreča, da smo jo odnesli brez hujših posledic, brez dolgotrajne morilske in uničujoče vojne, ki je potegnila v svoje kolesje Hrvaško in še bolj Bosno in Hercegovino.
V tem času petih let smo se uveljavili v svetu. Postali člani številnih evropskih združenj in pred kratkim tudi pridruženi dani Evropske skupnosti. Izpolnili smo večino s plebiscitom zadanih nalog. Pa vendar: smo zadovoljni z lastno državo, so se naša pričakovanja uresničila? Na ta vprašanja smo poskušali dobiti odgovore med naključno izbranimi občani. In kaj pravijo naši anketiranci?
čas, saj so nekatere stvari skrenile s poti in zdaj pri večini državljanov ne vzbujajo simpatij. Pričakovali smo, da bo zaposlitev kolikor toliko normalna in da ne bo tolikšnega padca življenjskega standarda, ki zlasti prizadene najnižje sloje prebivalstva. Kljub vsemu pa upam, da se bodo sčasoma tudi ti odmiki vrnili na pravo pot in da bomo enkrat lahko z zadovoljstvom rekli bobu bob...«
Marija Cizej: »Iskreno rečeno, sem razočarana. Takrat smo vsi držali skupaj, sedaj pa vsak vleče na svojo stran in hoče od pogače, ki se ji reče država, odtrgati najdebelejši kos kruha. Pri tem pa se skoraj nobeden ne ozira na to, da bodo zaradi tega drugi morda lačni in praznih rok. Politične spletke, lastninjenje in drugi pojavi nam niso in nam ne smejo biti v ponos. Položaj delavstva je čedalje slabši, revni postajajo še revnejši, bogati še bogatejši. Takšne države si nikakor nisem želela. Ne vem, če gre komu resnično za narodov blagor in če bo šlo tako naprej, nisem prepričana, da je bila leta 1941 zadnja revolucija na naših tleh...«
Marija Sušnik: »Morda nimam prav, vendar je malo stvari, s katerimi bi bila lahko zadovoljna v tej naši ljubi domovini, ki jo imam sicer zelo rada. Upala sem, da bo vsako leto bolje, pa voz žal vedno
Štefan Matko: »Tako kot večina Slovencev sem tudi jaz vesel, da so se uresničile sanje naših prednikov: imeti lastno državo. Res sedaj ni vse tako, kot smo mislili, da bo, ko bomo samostojni, vendar sem prepričan, da bomo zmogli prebroditi tudi težave, ki smo jim danes priča. Me pa zelo moti, da se naši politiki, ne vsi, borijo le za svoje stolčke in ob tem pozabljajo na dobrobit lastnega naroda in obljube, ki jih dajejo ob volitvah. Mislim, da bi morali bolj držati skupaj, pošteno delati in složno potegniti voz v lepše življenje...«
Marjan Burjan: »Jaz mislim, da je bila samostojnost Slovenije dovolj jasno izpostavljena na plebiscitarnem referendumu. Dobili smo lastno državo in s tem tudi dali piko na i naši, s plebiscitom izglasovani samostojnosti. Mislim, da so vsaj v začetku bila naša pričakovanja uresničena, tega pa ne bi mogel trditi za poznejši in današnji
bolj drvi navzdol. To bi še nekako razumela, če bi vsi vsaj približno enako občutili, a žal mnogi posamezniki tudi iz tega kujejo dobiček in bogatijo. Naši poslanci znajo dobro poskrbeti zase, za svoje plače in privilegije, pozabljajo pa na ljudi, ki so jih izvolili. Skrbijo za svoje riti, za druge jim je bolj malo mar, kako živijo. Ne razumem, da jih nič ni sram, da kot predstavniki naroda, ki bi morali biti za vzgled,
počno vse to, kar gledamo na TV...«
Vili Čremožnik: »Glede države in samostojnosti so se v večji meri moja pričakovanja uresničila. Me pa moti, da ni poštenja, sloge in prave volje, da se bi kaj spremenilo na bolje. Marsikaj je v teh letih postalo drugače, dobili smo kup novih trgovin, v katerih lahko kupimo vse, kar nam srce poželi, če le imamo denar. Sem kmet, kakšno je stanje v tej panogi, pa vsi vemo. Država naredi bore malo, kako bo, ko bomo postali polnopravni člani Evropske skupnosti, pa ne vem. Se ne bo država na to pripravila tako, kot je potrebno? Mislim pa, da dokler ne bomo res pravna država, tako dolgo nismo, zreli za Evropo...«
Franci Jurgec: »Odkrito pove-
dano, nisem najbolj zadovoljen s to državo. Lepo je biti samostojen in gospodar na svojem, toda ali to bomo? Tovarne propadajo, kupujejo jih tujci in če bo šlo tako naprej, ne vem, če bomo še lahko govorili o takšni samostojnosti, kot smo si jo želeli imeti ob razglasitvi in ko smo jo bili pripravljeni za ceno lastnih življenj braniti s puško. Mislim, da je preveč strankarskih interesov, interesov in hotenj po
vladanju, premalo pa odločnosti, da ta vlak, na katerega smo se usedli leta 1991, uspešno pripeljemo do cilja, do države, ki bo dajala resnično zadovoljstvo vsem svojim prebivalcem...«
Janez Kralj: »Jaz bi takole re-
kel. Moje sanje in sanje mojega starega očeta, ki si je ves čas želel, da bi Slovenija enkrat postala samostojna, so se uresničile. Veliko se je naredilo v tem času, vendar s to politiko nisem in ne morem biti zadovoljen. Zelo me moti, da ni več posluha za ljudi, ki so v stiskah, ki potrebujejo pomoč, iz dobre socialne države, kjer je bila sociala marsikdaj že potuha nekaterim, smo postali država, kjer se vedno bolj zmanjšujejo pravice, kar še posebno občuti delavec v gospodarstvu. Nerazumljivo je, kar počno zdaj nekateri vodilni možje, ki so z lastninjenjem marsikje pobrali smetano in se vse bolj spreminjajo v kapitaliste, ki jim je malo mar, kako živijo njihovi delavci...«
Dora Čepin: »Odkrito poveda-
no, nisem ravno vesela. Ta država mi ni prinesla kaj posebno dobrega. Gledano z vidika države, je morda vse lepo in prav. Postali smo priznani. Evropa nas sprejema in smo v njenih očeh kar dobro zapisani. Žal mnogi, ki v tej državi živimo, vsega tega ne občutimo, občutimo pa brezposelnost, padec standarda in še bi lahko naštevala. Oba z možem sva brez službe, oba na zavodu za zaposlovanje, takšnih pa je še veliko. Lastninjenje je naredilo svoje in mislim, da je bilo pri tem narejenih preveč napak, ki jih bomo še dolgo občutili. Žal...«
D. Naraglav
Poklic: tovariš, domoljub...
Ljudje preteklosti, preživeti in preraščeni, se v zelo redkih primerih naučijo dobrih pedagoških prijemov. S palico ali vsaj z žuganjem prsta strašijo neposvečene in jim vsiljujejo zgodovinski pogled, ki je ponavadi v bolj ali manj očitnem razhajanju s strogo objektivnimi pravili, etiko in dobrim okusom. Najbrž čutijo, da se razblinjajo v pozabo, v nenasitno žrelo časa, ki jih bo pogoltnilo mnogo hitreje kot erozija njihove spomenike.
»In samo nekaj upanja v boljši jutri« ima osmošolka Emina poleg vseh velikih in majhnih pričakovanj mladega, prihajajočega rodu. Svojevrsten cinizem naključja je, da se ji je to iskreno zareklo v razmišljanju z naslovom Dnevu upora proti okupatorju na rob. Za »posvečene« porazna in ponižujoča, toda najbolj sama po sebi umevna resnica je, da mladega človeka popolnoma nič ne zanima ideološka ter moralno in etično vprašljiva navlaka zgodovine. Če jo starci še tako vztrajno oblačijo v kostume junaštva in nadčasovnih zaslug.
Slovenci bomo najbrž še nekaj časa nesposobni napisati popolnoma ob jekt i v n o zgodo v i n o “Sl ove n cev zadnjih, recimo, šestdesetih let. In jo tudi z zaupanjem in odgovornostjo sprejeti. Tolikokrat omenjana in zlo-rabijana beseda sprava je brez podlage objektivnosti, čustvene uravnovešenosti in znanstvenosti samo tra-gičnosmešna kost, ki si jo podajajo in podtikajo žolčni ostanki nasprotujočih si taborov. Malo zaradi nepopravljivih zamer, malo zaradi ozkih političnih ciljev, malo zaradi podaljševanja konfliktnih razmerij, na katerih najbolje uspevajo predvsem slabi značaji. Naj bodo rdeči, beli ali roza-univerzalni - kot vsestransko kupljive in prodane narodove može duhovito zadene Iztok Mlakar.
Dokler ni objektivnosti in doslednega spoštovanja na dejstvih temelječe resnice, ostaja obsežen prazen prostor za več ali manj nevešče podkovane razlagalce nedavne zgodovine. Predvsem tiste, ki so prejšnjemu sistemu in prejšnji državi pisali uradno zabetonirano resnico, in tiste, ki so z nič manjšim besom, ozkotirnost-jo in zagnanostjo vznikli po razpadu komunističnega enomuja. Oboji kaj
malo prispevajo k skupni in edini resnici, ampak se od nje s svojim ne-potolažljivim sovraštvom in otročjo starčevsko zagrizenostjo kar naprej oddaljujejo. Na dan vlečejo obtožbe, krvave podrobnosti, dvomljive teorije, prostrano paleto zmerljivk, ogromno ogromno blata in gnoja... Čemu? Komu vsiljujejo svoje slabo prikrito zlo, svojim nekdanjim in novim sovražnikom, svojim redkim odkritim somišljenikom ali vsem ljudem, ki jih bolj od nepotrebnih razprtij zanimajo delo, občutek varnosti, udobje in perspektive? S kakšnimi nameni nam mažejo možgane, nas odrivajo na nasprotne bregove in vsiljujejo občutek, da si bomo ob vsem preteklem, česar se bomo dotaknili, krvavo obarvali prste? Iz preprostega računa, ker delitev omogoča vladanje?
Svoboda izražanja mnenj seveda ne prinaša le biserov, ampak tudi mnogo blata, strupov. Vsekakor tudi v vašem časopisu. Na noben način nisem politično, strankarsko ali ideološko opredeljen, imam pa občutek, da se počasnega izginevanja v narodovem spominu najbolj bojijo stebri in stebrički prejšnjega sistema in države, ki je razkrajala slovenstvo enako kot vse prejšnje. Poklicni tovariši, poklicni domoljubi, dobro okapitalizira-ni komunisti. Z zavidljivo vztrajnostjo obujajo spomine in jih plemenitijo z več ali manj nespremenjenim enoumjem. Na bruhanje mi gre, ko gledam njihove medalje, prapore, po-t vsod nastavljene spomenike, trde nedostopne obraze in še bolj nedostopna prepričanja - in to, kako se čudijo našemu nezanimanju. Že dolgo se mi vsiljuje vprašanje, za kaj so se pravzaprav borili: če je šlo za dejanje časti domoljubja, pravičnosti in videnja boljše prihodnosti, potem je to nezdružljivo s profitom, s plačevanjem za »zasluge« - če pa so se borili za plačilo, za status, za denar, potem lahko ob svojih borčevskih pokojninah in vseh nemajhnih ugodnostih, če so pošteni, samo neprizadeto molčijo. Druge izbire nemara ni.
Kajti najboljši so brezimni, pravični ponižni, najpametnejši prihajajo iz ozadja. In zaslepljeni ne morejo imeti vizije, še najmanj za prihajajoče generacije - saj živijo v preteklosti. V kategoriji, nujno povezani z vse močnejšim zamračevanjem in odmiranjem.
Deževje in ohladitev preprečila sušo______________________
Po dnevih dežja in precejšnji ohladitvi sredi junija smo že skoraj pozabili, da smo do tedaj preživljali precej sušno obdobje. Čeprav je bilo še vedno dovolj vode iz vrtin in črpališč, je komunalno podjetje večkrat opozorilo občane, naj ne zalivajo vrtov in perejo avtomobilov, da se položaj ne bi prehitro poslabšal.
Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, ni nobenih kazni za tiste, ki kljub prepovedi zalivajo vrtove in perejo avtomobile. Delavci komunalnega podjetja tudi niso kakšni policaji, ki bi hodili od hiše do hiše in preverjali, ali imajo vodnjak s talnico ali pa zalivajo z vodo iz vodovodnega sistema. Težave pri oskrbi z vodo se najprej pokažejo na najvišjih točkah tega sistema, to pa so Škafarjev hrib, Ruše, Zaloška Gorica, Zgornje in Spodnje Grušovlje. Matjaž Zakonjšek je odločno zanikal trditev enega od svetnikov na seji občinskega sveta, da bi komunalno podjetje kjerkoli vodo zapiralo.
Razen seveda v času odprave okvar, ki jih je poleti zelo veliko, saj se zemlja suši in krči, cevi pa na šibkih mestih pokajo. »Morda se ljudjem zdi čudno, kako dolgo iščemo posamezno okvaro. Problem na našem območju je, da je teren prodnat in da ob okvari voda steče v zemljo, zato na površini nič ne opazimo. Veliko okvar smo imeli v Letušu, kjer nam dodatne težave povzroča dejstvo, da je tam veliko vikendašev, ki ob sobotah in nedeljah zalivajo, takšni povečani porabi pa črpalke ne morejo zadostiti. Hude probleme smo imeli
na Bregu pri Polzeli. Na trasi avtoceste pri Ložnici je bil pri gradnji poškodovan glavni vodovod in čeprav smo okvaro odpravili v treh urah, je bilo potrebnih še sedem ur, da se je sistem znova napolnil z vodo in normaliziral.«
V žalskem komunalnem podjetju načrtujejo v tem letu dve večji investiciji. Prva je transportni vodovod Vrbje-Žalec, ki bo odpravil dosedanje ozko grlo od črpališča na Vrben-skem polju do mesta. Zataknilo se je pri zbiranju soglasij lastnikov zemljišč, ker so zaradi enega lastnika njive morali poiskati drugo traso vodovoda, vendar so soglasja zdaj zbrana in bo na osnovi tega v Uradnem listu objavljen razpis za izvedbo del.
Druga večja investicija je seveda čistilna naprava v Kasazah, za. katero bodo v teh dneh podpisali pogodbo o projektiranju dograditve. Že prej pa bodo - kot kratkoročno rešitev zaradi smradu - v aeracijski bazen vgradili še en vpihovalec kisika. S tem naj bi bilo blato na koncu postopka čiščenja bolj pregnito in stabilizirano, zato naj bi manj smrdelo.. Tudi za vgradnjo aeratorja komunalno podjetje še zbira vsa soglasja, saj potrebuje za to tudi gradbeno dovoljenje.
K. R.
mmm
Z okrogle mize o hmeljarstvu
Makroekonomski položaj in premajhna pomoč države povzročata hmeljarjem težave celo pri financiranju tekoče proizvodnje
Že nekaj let se slovenski hmeljarji srečujejo s hudo ekonomsko krizo, o kateri vsako leto vsaj enkrat podrobneje seznanijo vlado in javnost. Tako je pred dnevi Hmeljarsko ^druženje Slovenije v dvorani na terasi Hmezad Export-lmporta
pripravilo okroglo mizo, na kateri je bil med drugimi gost tuai minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc.
Več kot 100 let hmeljarstva
V Sloveniji raste hmelj že več kot 100 let. V zadnjem času se površine s hmeljem bistveno ne spreminjajo. Lani je bilo z njim zasajenih 2371 hektarjev, nekaj več kot 68% teh površin je v žalski občini. Odvisno od letine pridelajo slovenski hmeljarji od 3600 do 4000 ton; lani 3967 ton. Čeprav zavzemajo hmeljišča samo 1% njivskih površin, daje hmelj 6% narodnega dohodka, ki ga ustvari kmetijstvo. Hmelj-ski nasadi v Sloveniji predstavljajo v svetovnem merilu 2,7% vseh površin, zasajenih s hmeljem, pridelek pa 3% svetovne proizvodnje.
Do 95% pridelka slovenski hmeljarji izvozijo, predvsem v Nemčijo, na Japonsko, v Veliko Britanijo in ZDA. Zaradi zanesljivejše prodaje in doseganja povprečnih svetovnih cen se hmelj prodaja za več let
vnaprej, tudi do 6 let. Dejansko pa ves svetovni trg s hmeljem obvladuje pet velikih trgovskih podjetij. Zaradi hiperprodukcije hmelja na svetovnem trgu (velika izvoznica hmelja postaja tudi Kitajska) vlada huda konkurenca, zahteve po kakovosti se zaostrujejo, cene pa znižujejo. Razmerje cen med aromatičnimi in gren-čičnimi sortami se zmanjšuje oziroma je že v korist sortam hmelja z veliko alfe.
Premajhna pomoč države
Zaostrovanje pogojev na svetovnem trgu pa ni edino, kar pesti slovenske hmeljarje. Kot so povedali na okrogli mizi, se njihov ekonomski položaj slabša vse od leta 1992, čeprav dosegajo svetovno produktivnost, kakovost in količino pridelka na hektar. Zaradi makroekonomskih ukrepov po eni strani in premajhne pomoči države po drugi izgubljajo konkurenčno sposob-
nost zlasti v primerjavi z drugimi evropskimi hmeljarji. Prodajne cene tako ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov.
Kot je povedal predsednik Hmeljarskega združenja Slovenije Jože Brežnik, zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenskih hmeljarjev na svetovnem trgu nerealen tečaj tolarja. Zaradi neskladnosti med rastjo tečaja nemške marke in inflacijo so hmeljarji kot neto izvozniki v letih od 1992 do 1995 po lastni oceni izgubili približno 10 milijonov DEM. Konkurenčnost jim znižujejo obresti na kredite, ki so v povprečju za 100% višje kot v državah Evropske zveze, zaradi uvoznih carin in prometnega davka so višje cene umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugih materialov, potrebnih za proizvodnjo hmelja. Carine za uvoz hmelja v države Evropske zveze znašajo 9%, hmeljarji iz teh držav pa prejemajo za izravnavo stroškov približno 900 DEM/ha, za sortno prestrukturiranje pa 2500 ECU na hektar.
V hmeljarstvu, ki je kapitalsko in delovno zelo intenzivna panoga je posebno poglavje sezonsko delo. Investicija na hektar hmeljišča za vso pripadajočo opremo in zgradbami znašajo približno 7 milijonov SIT, poraba delovnih ur
na hektar pa je približno 800. Še vedno je potrebnega precej ročnega dela, vendar za kratko trajajoča obdobja. Spomladi sezonski delavci napeljujejo vrvice in nato navijajo poganjke hmelja nanje, jeseni pa obirajo hmelj. Zlasti spomladansko pogodbeno delo je zelo visoko obdavčeno, kar 75,5% na neto izplačilo in 270 SIT prispevka za zdravstvo (za primer nezgode pri delu) na enega delavca. Postopek za pridobivanje sezonskih delavcev se začne že januarja, ko hmeljarji skupaj z zavodom za zaposlovanje objavijo potrebe po sezonski delovni sili. Tujci lahko dobijo delo le, če ni prijavljenih domačih delavcev. Poleg plačila domačo delovno silo odvračajo od dela v hmeljiščih predvsem celodnevni delavniki; delajo tudi v manjšem dežju in predvsem v vročini ter večinoma ves čas čepe. Postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce so zapleteni, predvsem ureditev dokumentacije in razne pristojbine predstavljajo za hmeljarje zelo visoke stroške.
Zaradi vsega tega slovenski hmeljarji skoraj niso več sposobni financirati niti tekoče proizvodnje, še manj vzdrževati in obnavljati žičnice, opremo in objekte. Ob tem je kar 70% žičnic sta-
rejših od 22 let. Razvoja in obnove dejansko ni, konkurenčnost pada, površine se zmanjšujejo, zanimanje za hmeljarstvo pada. Ob tem je res tudi to, da precej slovenskih hmeljarjev ne prodaja hmelja prek Hmezad Exporta-Importa, ki je komisionar. V Sloveniji obstajajo po nekaterih podatkih še najmanj štirje veletrgovci s hmeljem. Kot je konkurenca lahko dobrodošla, drobljenje prodaje zmanjšuje moč slovenskega hmeljarstva.
Predlogi hmeljarjev
Hmeljarji zato predlagajo ministrstvu in vladi, naj povišajo izvozne stimulacije na 20%, da se tekoča proizvodnja hmelja kreditira z regresirano obrestno mero in da se zagotovi po 1 milijon SIT na hektar nepovratnih sredstev za obnovo, prestrukturiranje in obnovo žičnic ter oprostitev prometnega davka za investicijski material.
Prav tako predlagajo vladi, da zagotovi dolgoročno kreditiranje gradnje objektov za hmeljarstvo in nakup hmeljarske mehanizacije s 100-odstotno regresirano obrestno mero. Država naj bi tudi zmanjšala plačevanje obveznosti iz pogodbenega dela in
poenostavila postopke za prijavo tuje sezonske delovne sile. V času premene hmelja naj bi hmeljarje oprostila tudi plačevanja davka iz katastrskega dohodka oziroma najemnine. Na osnovi bilateralnih pogodb naj bi zmanjšala uvozne carine, prevzela obveznosti celotnega financiranja znan-stveno-razvojnega in svetovalnega dela, kot velja za ostale panoge, finančno pa naj bi tudi podprla predstavitev slovenskega hmeljarstva na Interbrauu v Munchnu, ki bo naslednje leto.
Minister Osterc je glede predlogov hmeljarjev v Žalcu obljubil samo to, da jih bo ministrstvo skrbno proučilo in jih uresničilo v okviru možnosti, ki jih ima vlada in jih seveda daje državni proračun. Skoraj gotovo ne Jx> mogoče 100-odstotno regresiranje obrestne mere. Trditve hmeljarjev, da so v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami v podrejenem položaju, je minister zanikal, in to potrdil z nekaterimi podatki. Prav tako je menil, da bodo nekatere omenjene težave nekoliko manjše z vstopom Slovenije v ES.
K. Rozman
Cesarju, kar je cesarjevega
Novi davčni vetrovi že julija
Da tudi sicer stopamo v Evropo, napoveduje nov davčni veter, ki naj bi po evropskem zgledu začel pometati že 1. julija. Davčna reforma, ki se je začela leta 1990, naj bi bila končana do leta 1998,
ko bomo dobili še davek na dodano vrednost, trošarine in davek na premoženje. Kaj bo torej novega in kako bodo davčne službe z inšpektorji in izterjevalci začeli delati, bomo videli kmalu.
V naslednjih dneh bo s sedanje Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje prešlo v davčno upravo (DURS) kakšnih 200 zaposlenih, okrog 500 pa s sedanje Republiške uprave za javne prihodke, sicer pa naj bi davčna uprava v prihodnosti imela 3000 zaposlenih. Ker so imeli delavci Agencije za plačilni promet bistveno višje plače, bo država morala za izenačitev nameniti več kot dve milijardi tolarjev. Seveda pa država pričakuje, da bo nova davčna uprava pobrala več davkov, da bo tako krpala proračunsko luknjo zaradi postopne opustitve carine za blago iz držav članic EU.
»Nič več ne bo tako, kot je bilo, socialnih revežev, ki imajo velike avtomobile, ne bo več, za utajo davkov bo manj možnosti«, pravijo snovalci nove davčne uprave. Takšna je torej prava Evropa.	J. K.
IÑSMmóL
ParlžIJe 38/E, BRASLOVČE
Tel.&FakS: (063) 720-587
KMETUSKO-VRTNARSKA TRGOVINA
SPORN
Pariilje 12, tel.: 063/720-587
V MESECU JUUJU VAM PO UGODNIH CENAH PONUJAMO:
- semena za povrtnine	- zaščitne mreže proti toči
- škropilnice	- zaščitne mreže za ptice
-	zaščitne mreže za vrtove - vrtne kosilnice
(sistem BEKAERT)	- vrtne senčnike - nepremočljive z zgibom.
Možnost nakupa na več obrokov (čekov).
Delovni čas: od ponedeljka do sobote od & do 12 ure, in od 13.
do 18. ure, sobota od & do 12 ure _	_	,
Se priporočamo!
OREL-0-
AVTOHIŠA JAKOPEC
Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel.&faks: 063/855-975
UGODNI KREDITI do 5 let za nova in rabljena vozila,
LEASING na 5 let,
MOŽNOST testnih voženj,
UGODNI KREDITI brez pologa do 5 let
že za 32878 DEM DOBAVA TAKOJ!
Originalni rezervni deli, dodatna oprema, avtoalarmi, kleparsko-
ličarska dela.
• J3RO je imetí OPEL
Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE
Izplačila vlog Komercialne banke Triglav
Svet Banke Slovenije je izbral Banko Celje d.d. za prevzem izplačil poslovanja s prebivalstvom od Komercialne banke Triglav.
Na osnovi sklepa Banke Slovenije je Banka Celje pričela izplačevati vloge komitentom Komercialne banke Triglav s hranilnih vlog, tekočih računov, deviznih računov, deviznih hranilnih vlog in zapadlih depozitov
za komitente Komercialne banke Triglav. Banka Celje je pooblaščena, da organizira izplačevanje v enotah oz. na lokacijah, ki jih je Banka Celje predlagala Banki Slovenije.
V enotah Banke Celje bodo izplačila možna v izpostavah v Celju, Prešernova 18, Slovenskih Konjicah, Oplotniška 1/a, Laškem, Valvasorjev trg 5 ter v Žalcu, Savinjska c. 20.
I ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO J
•	IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Pivovarna Laško, Droga, Lek, •
! Krka, Kovinotehna, Sava, Mitol, Radenska, Mercator, Etol...	!
: RAZVOJNA DRUŽBA d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, 1251014,125 70 56 J
! ODKUPNA MESTA - Celje: Komercialna banka Triglav, tel. 063-26434, l
•	Celjska zastavljalnica, tel. 063481-821,481-822; Žalec: Komercialna banka *
•	Triglav, tel. 063-712-198; Laško: Komercialna banka Triglav, tel. 063-730-208; •
l Sl. Konjice: Komercialna banka Triglav, tel. 063-753-834	l
* ‘r, Planinska cesta 5 ?! h ,.... 8?90 Sevnica Tel./faksi 0608/ 82 800
POSL.' ŽALEC f: ...	.	Ul: talcev 3
TeL/fakS: 063/ 714 175 4	713 188
Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte.
PROJEKTTo
°-°-	POSL. TREBNJE
Baragov trg -1 Tel.: 068/ 45 609
Savinjčan
Težave zaradi ceste v Veliki Pirešici
V kratkem naj bi vendarle postavili odbojne ograje in zgradili pločnik
Krajani Velike Pirešice so že pred nekaj leti opozarjali, da po magistralni cesti Arja vas — Velenje skozi njihov kraj drvijo kolone avtomobilov in tovornjakov, da nimajo pločnika, kamor bi se jim umaknili, in ne prehoda za pešce, kjer bi varno prečkali cesto. Za nameček so ob nepreglednem ovinku kar trije gostinski lokali in trgovina, kjer se pogosto — večinoma kar ob cesti — ustavljajo tudi tovornjaki. In ker ti večinoma parkirajo na obeh avtobusnih postajah, ustavljajo avtobusi sredi ceste.
Če pa ustavijo na parkiriščih lokalov, se dviga prah, saj so ta neasfaltirana. V zadnjem času so te težave še bolj izrazite, saj se je število tovornjakov zelo povečalo, odkar iz kamnoloma vozijo material za avtocesto.
Pred tremi leti je bil za ta odsek magistralke že izdelan projekt ureditve, ki pa je obtičal v enem od predalov. Po mnenju župana Milana Dobnika je krivda za to kar porazdeljena. Krajani namreč niso dovolj vztrajno opozarjali na težave, krajevna skupnost Galicija je v tem času asfaltirala več kilometrov drugih cest, občina pa je prav tako spregledala, kako nujno bi bilo končno zgraditi pločnik ob tej cesti. Verjetno pa je projekt »obtičal« tudi zato, ker se z njim ni strinjal tedanji predsednik krajevne skupnosti in eden od lastnikov lokalov v Veliki Pirešici. Po tem projektu bi namreč odbojne ograje zaprle dovoz do lokalov neposredno s ceste, dovozna cesta pa bi
bila narejena od zadaj.
Toda prebivalci Velike Pireši-ce ne nameravajo iskati krivcev, zahtevajo pa čim prejšnjo rešitev njihovih težav. Tako je svet krajevne skupnosti Galicija pred časom na svojo sejo povabil vse pristojne za urejanje te ceste, nekaj dni pozneje pa je sestanek z njimi sklical župan Milan Dobnik. Tega sestanka so se udeležili: republiška inšpektorica za ceste, tržni inšpektor, inšpektor za promet UNZ Celje Franc Klanjšček, upravljalec ceste Cestno podjetje Celje — enota Latkova vas, direktor Kamnoloma Aleksander Kerstain, lastnika lokalov v Veliki Pirešici in predstavniki krajanov in krajevne skupnosti
Galicija. Dogovorili so se najprej za kratkoročne ukrepe, nato pa bodo ponovno proučili že izdelan projekt.
Tako bo na novo urejena signalizacija na odseku ceste od križišča za Galicijo in Ložnico do odcepa z magistralke proti Ponikvi. Hitrost bo omejena na 40 km/h, ob cesti bodo postavljene odbojne ograje (odločbo mora izdati upravna enota, oddelek, pristojen za promet). Na najbolj razgledni točki bo narejen prehod za pešce, čim prej pa tudi pločnik. Bolj kot denar bo pri slednjem težave verjetno povzročalo zbiranje soglasij in potrebne dokumentacije. Ob tem odseku bo prepovedano parkiranje in ustavljanje. Lokali na desni strani v smeri proti Velenju bodo dobili dovozno pot s sedanjega parkirišča pri Fervegu. Parkirišča pa si bodo morali lastniki asfaltirati sami in s tem zmanjšati prah, ki poleg hrupa zelo moti krajane.
Zaradi prahu je bilo precej očitkov izrečenih na račun kamnoloma in izredno povečanega števila tovornjakov zaradi gradnje av-
toceste. Tako se praši že s polnih kamionov, pesek pada po cesti, včasih celo kamni. Aleksander Kerstain je povedal, da ta odsek magistralke čistijo z velikim sesalcem, to pa zaračunajo Družbi za državne ceste. Če bi samo malo polivali cesto proti prahu, bi se zaradi drsnosti zelo povečala možnost nesreč, če pa bi jo spirali z močnim curkom, bi povzročili onesnaženje Pirešice. Kamnolom bo s svojim denarjem zgradil novo dovozno cesto do kamnoloma, tako da bodo tovornjaki zavijali nanjo prej, ne pa na najbolj nepreglednem delu ceste, tako tudi ne bodo več stali in čakali na vrsto kar na magistralki. Prav zaradi te investicije pa niso pripravljeni sofinancirati še gradnje pločnika skozi Veliko Pirešico. Aleksander Kerstain je še omenil, da ima kamnolom zaradi gradnje avtoceste veliko težav, dobička pa nič, ker da so bili pravzaprav prisiljeni skleniti pogodbo o dobavi kamnine za avtocesto, čeprav je priznana, jim mednarodna cena zanje zelo neugodna. Nekaj denarja za rešitev težav Pirešanov naj bi zato prispeval DARS.
Menina nas potrebuje
Pred ne tako mnogimi dnevi sem zapisal in podpisal pomanjkanje vere v to, da lahko kritičnost zdravega razuma ohromi prste, ki jih norci držijo na tipkah (samouničevalnih sistemov. Seveda nisem storil prav, kajti vnaprejšnji, tako rekoč načelni dvom v pozitivno razmišljanje je groba napaka, podlaga izdajstvu, hvaležno gojišče tistim, ki uspevajo prav na človeški mehkužnosti. K stvari. Večina ljudi verjame, da je postavitev radarjev na Menini (da, ne samo enega, marveč dveh!) tako rekoč že zapečateno dejstvo. Sebični interesi, ki se v širših ali ožjih krogih vselej vrtijo okrog velikega denarja, so v resnici močni, neusmiljeni in brez predsodkov - seveda pa to še ne pomeni, da morejo premagati zdravo pamet. In kdor ima kaj zdrave pameti, v primeru Menine ne more ostati brezbrižen.
Roman Brglez
pekama-slaščičarna-trgovina-bistro __________ Vransko 17, 3305 Vransko
pekama in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel. 712-105, pekama Velenje, teh 854-181
Nov delovni čas v poletnih mesecih
od pon. do pet. od 6. do 20. ure, ob sobotah do 15.00
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba.
Kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Kava in slaščice bistroju nakupe polepšujejo in nagrado za zvestobo povečujejo.
NOVA NAGRADNA IGRA ZA ZVESTOBO!
Zaključek bo v mesecu avgustu, ko bomo pripravili veselo prireditev na prostem z bogatim zabavnim in kulturnim programom. Že sedaj Vas vabimo, da se nam pridružite, hkrati pa Vas vabimo k nakupu v naši novi trgovini v Grižah (nekdanja sušilnica hmelja, pri gostišču Podobnik), ki jo bomo slovesno odprii v prvi polovici avgusta.
Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja
BRGLEZ
Zadnji stavek vsekakor ni brez angažiranosti, brez prigovarjanja, celo ne brez klicev na pomoč. Savinjska dolina stoji pri vsem, kar grozi Menini in ljudem okrog nje, prejkone popolnoma ob strani. A ne bi smela, kajti postavitev težke in nevarne elektronike na Ščav-nicah in Vivodniku ni samo grožnja prebivalcem Nazarij, Gornjega Grada in cele Zadreške doline, marveč prav tako ljudem na tej strani planine. Neposredne nevarnosti (sevanje, izoliranost, ogroženost virov pitne vode, planini tuja infrastruktura, uničenje naravnega okolja, porušenje osnovnih načinov izkoriščanja krajine, kot sta gozdarstvo in pašništvo, navsezadnje nepopravljivo okrnjen videz) morda sploh niso najbolj pretresljive - veliko hujša je nevarnost trajnih posledic manipuliranja z ljudmi. Zgodovina načrtovanja postavitve radarjev na Menini je dolg seznam umazanih trikov, zahrbtnosti, laži, podkupovanja, zlorabljanja medijev in medlih zasilnih razlag stroke, ki za svoj delček pogače z zlorabljanjem znanja ščiti vlagatelje in načrtovalce: tej vasi nov asfalt in telefon, temu kraju telovadnico, tretjemu kaj drugega. In če lahko za takšne Judeževe srebrnike kupijo dostojanstvo enih, zakaj ne bi potem poskušali še pri drugih. Če jim bo uspelo na Menini, zakaj jim ne bi na primer uspelo tudi z odlagališčem jedrskih odpadkov v Taboru, z vojaškim vadbiščem na Ponikvah, rafinerijo v Petrovčah, kemično tovarno v Galiciji, novim odlagališčem smeti na Polzeli, industrijsko cono v Vrbju? Ta dolina tako ali tako nikoli več ne bo niti pri-
Dr. France Arhar in Dolfe Naraks, predsednik Golding kluba
Monetarna politika se ne bo spremenila
Na obisku v Žalcu je bil guverner Banke Slovenije dr. France Arhar
Društvo menedžerjev in strokovnjakov, ki se po novem imenuje Golding klub Žalec, je na delovno srečanje povabilo guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja. Srečanje je bilo prejšnjo sredo v restavraciji Marjole v Žalcu, udeležilo pa se ga je 17 direktorjev in finančnih strokovnjakov večinoma večjih podjetij in ustanov iz občine. Teme pogovora so bile sedanja in prihodnja monetarna politika, dinamične spremembe na področju bančništva, poslovanje s tujino in sodelovanje Slovenije z Evropsko zvezo.
bližno lepa in za nikogar več privlačna, kar so jo presekali z bodočo avtocesto.
O kakšni kakovosti življenja bomo spoh še lahko govorili, če ne bo nikjer več narave, ampak samo še mrtva človeška tehnološka navlaka?!
Ljudje pod severnimi pobočji Menine se dobro zavedajo, kaj lahko izgubijo, če jim obglavijo njihovo in našo in vsakogaršnjo planino. Niso še prodali ponosa in sposobni so se povezati. Njihov glas je močan in jasen, njihove besede preproste in neposredne. Toda sami so verjetno prešibki, potrebujejo podporo. Nisem še slišal, da bi jo imel v kakršnikoli obliki iz Savinjske doline. Osebno simpatizerstvo, ki se začne in konča pri besedah, in nič več. Naj mi bo oproščeno, če se motim, toda na protestnem shodu dvanajstega maja pod vrhom Menine, ki je potreboval, žal, predvsem množičnost, nisem srečal nobenega znanega obraza, čeprav imajo Savinjčani planino tako rekoč pred nosom. Da ne govorim o formalni podpori: kje so planinci, kje naravovarstveniki, kje občinska oblast, kje gospod župan, kje stranke, ki bodo za volilne glasove med drugim prav kmalu začele obljubljati tudi skrb za naravno okolje, kje zvezdaši, ki so jim gozdovi priskrbeli pokojnine, kje kmetje, ki bodo od vseh tudi še vnaprej najbolj odvisni od narave in njene čistosti? Menina nas potrebuje, vse.
Vseeno pa je preprečevanje še vedno veliko boljše kot zdravljenje.
Mare CESTNIK
Kot je v uvodu povedala novinarka Irena Baša, ki je vodila pogovor, je ena od značilnosti dr. Franceta Arharja ta, da se nikoli ne podreja zahtevam dnevne politike in raznih lobijev. Tudi v Žalcu je dr. Arhar odločno povedal, da bo Banka Slovenije kljub tarnanju podjetij, ki večino izdelkov ali storitev tržijo v tujini, vztrajala pri sedanji restriktivni monetarni politiki, od katere bo odstopila le na izrecno zahtevo državnega zbora. Dolgo življenje v pogojih inflacije in hiperinflacije, ki ima svoje zakonitosti, se še vedno odraža v poslovanju mnogih gospodarstvenikov, ki razmišljajo predvsem o tem, kako ohranjati vrednost denarja, manj pa o tem, kako znižati stroške poslovanja in s tem doseči večjo konkurenčnost na tujih trgih. Dr. Arhar je poudaril, da je zelo enostavno v obtok dati več denarja, mnogo težje pa ga je nato vzeti iz obtoka, ne da bi se zatresel celoten gospodarski sistem.
Gospodarska stabilnost temelji na treh elementih, je povedal dr. Arhar. To so: vlada s fiskalno politiko, dohodkovna politika, ki jo ustvarjajo vlada, delodajalci in sindikati, ter monetarna politika, ki jo oblikuje centralna banka. Ta pa ne bo odstopila od svojega temeljnega cilja, to je trdnost in konvertibilnost tolarja. V Sloveniji ima proces lastninjenja res določene negativne posledice na stabilnost gospodarstva, predvsem zaradi razmišljanja novih lastnikov, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi, zato imajo raje danes večjo plačo kot jutri višjo vrednost podjetja, večjo akumulacijo in uspešnejši nadaljnji razvoj. Zato je potrebno, po Arharjevem mnenju, spodbujati varčevanje, kajti to je
najboljša osnova za bolj intenzivno investicijsko dejavnost.
Slovensko gospodarstvo se bo moralo prej ko slej lotiti vprašanja strukture stroškov. Poudarjanje socialne države je po Arharjevih besedah zgolj tiščanje glave v pesek. Boj z inflacijo mora biti stalen, ne cikličen. V Sloveniji je največje inflacijsko sidro prav tečaj tolarja. Kar 70 članic svetovne banke je manjših od Slovenije. Zanje je značilna trdna valuta, pretok kapitala in ljudi. Takšen mora biti tudi cilj naše države.
Med številnimi vprašanji, ki se jih je lotil dr. France Arhar, je tudi likvidnost bank. Opozoril je, da bo Banka Slovenije v podobnih primerih ravnala enako, kot je pred dnevi v primeru Komercialne banke Triglav.
Med vprašanji, ki so jih žalski gospodarstveniki postavili guvernerju, je bilo tudi pranje denarja. Dr. Arhar je odgovoril, da Banka Slovenije konkretnih podatkov nima, da pa je takšne posle pri nas težko spremljati že zaradi dejstva, da kar 60% deviznih poslov pri nas predstavlja gotovina, v tujini pa je ta odstotek kvečjemu 3. Sicer pa je gospodarstvenike opozoril, da so pozorni na kakšne izredno ugodne posle, ki so glede na poznavanje položaja na trgu že sami po sebi sumljivi. Prav tako je povedal, da za poslovanje z Zvezno republiko Jugoslavijo ni nobenih formalnih ovir, da pa naj bodo podjetja pri tem previdna, naj čim bolj spoznajo partnerja, da ne bi prišlo pozneje do problemov s plačili poslov, kakšnih zaplemb premoženja in poslov z osebami, povezanimi z jugoslovanskimi dolgovi.
K. R., foto T. T.
DELOVNI ČAS DELAVNIK: od 7. do 21. ure
SOMATG
NEDEUA IN
PRAZNIK: od 8. do 12. ure V ARJI VASI št. 70 (v neposredni bližini križišča CEUE-ŽALEC-VELENJE) Tel, faks: 063/707-250
Ponujamo vam vse vrste živil, delikatese, čistila, časopise in drugo.
POSEBEJ UGODNO
olje Zvezda, 11	156,90	SIT
kava Bar, K» g	159,00	SIT
persil, 2,4 kg	599,00	STT
ariel, 3,6 kg	899,00	SIT
fairy det za pomivanje posode, 0,5 I
-	sladkor, 1 kg	129,90 SIT
-	kava delikatesa, 1 kg 990,00 SIT
-	natikači od 299,00 do 549,00 SIT
-	lonor ultra mehčalec, D 599,00 SIT 159,90 SIT
Za obisk se priporočamo!
VIGRAD
d.o.o.
Cesta na Ostrožno 101, 3000 Celje Tel.: 063/45 32 50, faks: 063/47 18 08
«	t
Prodaja zabojnikov za komunalne odpadke
*	na tri čeke
*	če je vsaj 5 strank, zabojnik tudi pripeljemo, i
■

Posojanje mobilnih WC-kabin za prireditve.
- #
mm
% *
50 let Lovske družine Braslovče
Letos praznuje Lovska družina Braslovče, ki ima 76 članov,
50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so pred dnevi pripravili slovesnost, s katero so proslavili zlati jubilej, obenem pa tudi povedali, kaj so naredili, kaj morda izpustili in sklenili kako bodo nadaljevali.
Slovesnost je bila v dvorani lovskega doma; lovce in druge goste je najprej pozdravil predsednik LD Braslovče Matjaž Roj-nik, slavnostni govornik pa je bil dr. Peter Voušek, edini še živeči od enajstih ustanovnih članov. Povedal je, da je bilo članstvo prva leta po vojni skromno, je pa ves čas naraščalo. Že leta 1948 so na Dobrovljah postavili svoje prvo zavetišče, lovsko kočo na Be-zovcu. Leta 1970 je družina štela
stavljena lovska koča pod Gar-mado, ki je služila lovcem predvsem pri gojitvenem delu v tem delu lovišča. Žal so stranski vplivi, predvsem povečano število avtomobilov in s tem povečan promet ter načrtno, moderno kmetovanje s škodljivimi zaščitnimi sredstvi povzročali upad števila divjadi. Lovska družina je imela ob ustanovitvi 5.005 ha površin, od tega 4.650 ha lovnih. Tudi zaradi prej omenjenih vplivov
akcijah, krajevnih in občinskih. Številni pokali dokazujejo, da so lepe uspehe dosegli tudi na lovskih tekmovanjih po Sloveniji. Tudi sama družina že vrsto let prireja tekmovanje v lovskem streljanju na lastnem vzorno urejenem strelišču.
Na slovesnosti so lovci pokazali, da poleg osnovne dejavnosti gojijo tudi lepe lovske običaje, saj so se predstavili rogisti in pevci. Najbolj zaslužnim članom, so ob tej priložnosti podelili lovska odlikovanja in priznanja, ki jih je v imenu Lovske zveze Slovenije podelil Stane Skok. Po slavnostni seji so v povorki odšli
Del lesa za ostrešje nove telovadnice je že pripravljen.
Nogometni turnir in delovne akcije___________________________
Pred kratkim so v KS Trnava pripravili tradicionalni nogometni turnir generacij. Z njim so zaključili pestro polletno športno obdobje, v katerem tudi ni manjkalo delovnih akcij za gradnjo telovadnice ob novi, lansko leto odprti štirirazredni šoli in vrtcu v Trnavi.
Zelo delovno razpoloženi so bili športniki tudi pred nogometnim turnirjem in po njem. Po pogodbi morajo za gradnjo telovadnice v KS zbrati precejšni del finančnih sredstev oz. plačati ostrešje. Les, ki so ga prispevali krajani in drugi, je tiste dni brezplačno razrezoval Franci Završnik v Zaklu. Skupno bo razrezanih kar 50 kubičnih metrov lesa, tako da dela še ne bo zmanjkalo, še zlasti ne, ker bo do takrat, ko
bo objekt zgrajen, potrebno opraviti še mnogo prostovoljnih delovnih ur.
Prav tako ne bodo zanemarjali športa, o katerem zgovorno govori tudi uvodoma omenjeni nogometni turnir, saj so veterani, mladinci, mlajši mladinci in pionirji, ki so igrali na tem turnirju, dovolj zgovoren dokaz, da šport in športno življenje v tej KS ni samo stvar posameznikov.
D. N.
Na članskem tekmovanju 560 gasilcev
Gasilska zveza Žalec in Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče sta v Braslovčah pripravila letošnje občinsko tekmovanje članov in članic. Nastopilo je kar 560 gasilcev in gasilk iz 35 prostovoljnih gasilskih društev občine Žalec, ki so se pomirili v vaji z motorno brizgalno in v šta fetnem teku. Ob koncu tekmovanja, preden so podelili pokale najboljšim trem v vsaki kategoriji, so tekmoval-
cem spregovorili poveljnik GZŽalec Franci Naraks, podpresednik GZ Žalec Ivi Kotnik in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče Martin Vodovnik.
Vrstni red člani A: 1. GD Grajska vas, 893.8. točke, 2. GD Letuš, 891.6.; 3. Prebold, 890.1, 4. GD Matke, 8833,5. Braslovče /., 8833 točke; člani B: 1. GD Go-milsko, 8953,2. GD Šešče, 881.7,
3.	GD Prebold, 868, 4; GD Ponikva, 864,5. GD Tekstilne tovar-
ne Prebold, 837.8 točke; članice A: 1. GD Braslovče, 879,
2.	GD Kapla-Pondor, 853, 3. GD Sv. Lovrenc, 813,4. GD Andraž, 804 točke; članice B: 1. GD Grajska vas, 883.7. 2. GD Velika Pirešica, 8333, 4. GD Tekstilna tovarna Prebold, 823.7, 4. GD Loke, 813, 5. GD Letuš, 794 točke itd. Na sliki: Desetina članov B GD Gomil-sko, ki je osvojila prvo mesto.
T. TAVČAR
Vodovod, nova mrliška veža______________
V krajevni skupnosti Andraž nad Polzelo so v soboto zaključili praznovanje 20. krajevnega praznika, prireditve pa so potekale ves teden.
Na slavnostni seji sveta KS, ki so jo tokrat pripravili v dvorani gasilskega doma, je o preteklem obdobju govoril stari in novi predsednik sveta KS Andraž nad Polzelo Tone Mešič. Poudaril je, da so najbolj zadovoljni, da je končno, po treh letih, zgrajena mrliška veža, ki so jo zgradili le s sredstvi krajevnega samoprispevka in z udarniškim delom. Prav tako so zadovoljni, da so razširili vodovodno omrežje za 97 gospodinjstev. Da bo oskrba z vodo nemotena, so zgradili prečrpališče v Sevčni-ku. Na seji so razpravljali še o načrtih za naprej ter o težavah v krajevni skupnosti. Naj omenimo, da nameravajo konec leta podaljšati krajevni samoprispevek in zgraditi novo osnovno šolo, ki je podružnična OŠ na Polzeli.
Ob koncu seje so podelili tudi priznanje krajevne skupnosti, ki ga je prejel domači župnik Niko Kranjc za nesebično delo pri obnovi in vzdrževanju cerkvenih objektov, ki so v veselje in ponos kraju.
T. TAVČAR
Med govorom dr. Petra Vouška
že 41 članov, z obilo truda in prostovoljnega dela je lovcem uspelo dvigniti stalež, predvsem male divjadi, na tako število, ki je lovsko družino uvrstilo na prvo mesto v zvezi lovskih družin Celje. Dve leti pozneje je bila po-
na slavnostni seji.
se je razmerje med lovnimi in ne-lovnimi površinami spremenilo, tako da je danes lovnih le 3000 ha površin. Vso skrb posvečajo avtohtoni divjadi - srnjadi.
Člani lovske družine so ves čas radi sodelovali tudi pri delovnih
na prireditveni prostor, kjer so lovski praznik proslavili še z družabnim srečanjem. Pripravii so tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, kjer so bili najuspešnejši člani LD Braslovče.
T. TAVČAR
Gotovi je
Nov gasilski prapor
V spomin na osamosvojitev Slovenije praznujejo krajevni praznik tudi v Gotovljah. Tako so pred dnevi v dvorani zadružnega doma pripravili proslavo krajevnega in državnega praznika, ob tej priložnosti pa je domače gasilsko društvo prevzelo tudi nov prapor.
V kulturnem programu so nastopili domači mešani pevski zbor z zborovodkinjo Zdenko Markovič in učenci podružnične osnovne šole Gotovlje. Petletno delovanje krajevne skupnosti je na kratko ocenil slavnostni govornik, predsednik sveta KS Anton Rozman, prisotne pa je nagovoril tudi župan Milan Dobnik. Milan Dobnik je nato razvil nov prapor prostovoljnega gasilskega
društva.
Gasilci iz Gotovelj so prvi pra-
por prevzeli leta 1932 sedanjega pa so uporabljali vse od leta 1957 Za nov prapor so s pomočjo krajanov in podjetij zbrali 450.000 SIT. Nanj so pripeli 6 trakov botrov in 126 lipic, kolikor je bilo denarnih prispevkov krajanov in podjetij. Prapor je blagoslovil dekan Branko Zemljak.
K. R.
rszn TRGOVINE MEŠIČ s.p.

Levec 56
Tel.: 063/471-015
Faks: 063/472-015
Akcijska prodaja zvočnikov
JAMO
Drugi Gaiiški dnevi
Zaradi slabega vremena prireditve ob drugih Galiških dnevih niso bile tako množično obiskane, kot so si organizatorji, kulturno društvo Galicija s predsednikom Ivanom Lindičem na čelu, želeli. Letošnje dneve so pripravili skupaj s planinci, gasilci, lovci, upokojenci in borci. Zaključili so jih minulo nedeljo, ko so v dvorani krajanov Galicija odprli zanimivo razstavo kulinarike, ročnih del, likovne delavnice, ki so jo pripravili učenci na OŠ Galicija in etnoloških zanimivosti kraja in okolice. Popoldne so pripravili še tekmovanje v metanju pikada in skakanju v vrečah. Druge Gališke dneve pa so zaključili veselo s Hmeljarskim instrumentalnim kvintetom.
Med prireditvami pa je treba omeniti kresno noč na gori Šent-jungert, likovno delavnico v osnovni šoli Galicija, koncert vseh treh zborov v KS Galicija, žur z Vilijem Resnikom, bilo pa je tudi več športnih prireditev.	T. T.
Bogata izbira televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov in avtoradiov.
Specializirana trgovina za vse vrste telefonov, telefaksov in telefonskih central Panasonic.
Ugodne cene in ugodni plačilni pogoji!
TRI
tel. & faks: 723-243
V JULIJU vam po ugodnih cenah nudimo:
*	gradbeni material *
* barve, lake *
*	lepilo za keramiko *
* elektrode *
NOSILCE IN POLNILA
Odprto: od 7.30 do 18. ure, sobota do 12. ure.
V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri.
ÑT	
	MlZATZSTVO-Se&VIS
	SORČAN V€X0Rs.v.
	Na terasi 2, 3312 PREBOLD, telefon: 0631723-472
	Mizarstvo, izdelava notranje opreme, stavbnega pohištva, parketarstvo.
	Se priporočam
Slikarska kolonija Žovnek '96
Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek — Braslovče je ob pomoči podjetja Limit Štore, ki je poskrbelo za tehnični del, organiziralo slikarsko kolonijo Žovnek '96.
Osnovni namen je bil, da umetniki narišejo sedanje ruševine gradu Žovnek In da na umetniških delih ohranijo njegovo podobo. Odziv slikarjev je bil zelo velik, udeležilo se jih je 31 iz Celja, Žirovnice, Trbovelj, Rogaške Slatine, Polzele, Tabora, Domžal, Ljubljane, Bleda, Ptuja, Radovljice in Gornjega Grada. Med njimi so bili tudi trije akademski slikarji. Presenetljivo velik odziv pomeni, da je med umetniki želja po takem delu, zato bodo slikarske kolonije med rednimi aktivnostmi Kulturnozgodovinskega društva Žovnek— Braslovče. Vsa dela bodo razstavljena na razstavi, ki jo nameravajo postaviti ob hmeljarskem prazniku v Braslovčah, v začetku avgusta. Franc Kralj, predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, je ob koncu kolonije dejal: »Naše društvo je od vsakega udeleženca prejelo po eno delo, ki so ga ustvarjali na koloniji. Vsem bi se rad zahvalil in vse povabil zopet drugo leto.« Ta prireditev je bila ena od številnih, ki jih bodo v Braslovčah pripravili ob letošnjem krajevnem prazniku. Na sliki: Del udeležencev letošnje kolonije, ki je bila prva.	T. TAVČAR
50-letnica študijske knjižnice
Na novinarski konferenci so predstavniki študijske knjižnice v Celju predstavili aktivnosti, ki jih bodo ob 50-letnici strnili sredi novembra. Ob tem jubileju bodo izdali publikacijo o knjižnici, njeni zgodovini, delu, ponudbi in ciljih. Ureja jo prof. Branko Goropevšek. Čez poletje bodo prenovili prostore študijskega oddelka, splošni in otroški oddelek knjižnice pa naj bi se preselila v prostore nekdanje Cetisove tiskarne.
50-letnica študijske knjižnice pa ne pomeni, da je toliko stara tudi knjižničarska tradicija v Celju. Celjska čitalnica je bila ustanovljena že leta 1862.
_____________jjc_
Srečanje godb jeseni
Zaradi dežja je bilo v nedeljo, 23. junija, odpovedano 10. srečanje pihalnih orkestrov celjske regije. Srečanje, ki ga organizirata Združenje pihalnih orkestrov Celje s sedežem v Žalcu in Zveza kulturnih organizacij Žalec, naj bi bilo v Gaju pri bazenu Prebold. Organizatorji so se odločili, da odpovedan koncert desetih pihalnih orkestrov iz Prebolda, Ljubečne, Za-bukovice, Slovenskih Konjic, Šentjurja pri Celju, Štor, EMA Celje, Mozirja, Liboj in Laškega prestavijo na jesen in da bo srečanje predvidoma organizirano v okviru prireditev Taborskih kulturnih dnevov.
K. R.
PEKARNA -TRGOVINA
UDUČ
KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI!
SPOŠTOVANI KUPCI!
4. julija minevata 2 leti, odkar smo z Vami.
Ob tej priložnosti povečujemo svoje proizvodne in prodajne prostore, skladno s tem pa tudi našo proizvodno in prodajno ponudbo.
Ti dve leti, odkar smo z Vami, nam je bilo lepo, upamo pa, da tudi Vam. Zato Vas vabimo, da ostanemo prijatelji tudi v prihodnje.
Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami, našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki bodo odslej še bogateje zatožene.
Kolektiv pekarne in trgovine llduč
Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365
PONUJAMO VAM
Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065
MATERIAL ZA:
-	teatralno ogrevanje • vodovod
-	opremo kopalnic
-	pribor za zalivanje
* NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO *
UGODNI KREDITNI POGOJI
OD 1 DO 4 LET Z MINIMALNIMI OBRESTMI.
r popust za takojšnje plačilo r montaža dostava na dom
la radiatorje korado, aklimat, vogel noot 8-odstotni gotovinski popust na tovarniške cene.
/m GiR4Nr prodajalna pohištvena Industrija	Polzela
■K H polzela	tel. 063/720-020
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
GARANT-POLZELA
CENE ZA GOTOVINO:
-	zakonska	spalnica	MAJA	92.772,00	SIT
-	zakonska	spalnica	VEGA NOVA	96.813,00	SIT
-	zakonska	spalnica	LARA	108.851,00	SIT
-	zakonska	spalnica	NATAUE	136.372,00	SIT
-	samska spalnica HALA	43.559,00 SIT
*	omare z drsnimi vrati v barvah:
*	beli jesen, črni jesen in hrast: dvodelne	27.113,00	SIT
tridelne	34.178,00	SIT
*	omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka:
dvodelne	35.866,00	SIT
tridelne	48.286,00	SIT
GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BEU BARVI _______višine 218 cm. globine 58 cm___
*	tridelna omara, 1/3 police, širina 140 cm	25.691,00 SIT
*	štiridelna omara, 1/2 police, širina 184 cm	29.420,00 SIT
*	šestdelna omara, 1/3 police, širina 275 cm	44.898,00 SIT
-	pisalne mize	od 7.576,00 SIT dalje
-	omarice za čevlje	6.417,00 SIT
-	vzmetnice vseh dimenzij
-	bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še.
Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA.
Cena za 1 m visečih In spodnjih elementov od 20.000,00 SIT dalje.
NOVO - NOVO - poletni delovni čas:
ponedeljek-petek: od 8. do 12. ure in od 15. do 20. ure, sobota: od 8. do 12. ure
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Teb 063/720-020	VABLJENII
• • • • • • • • • • • ••• ••••••••••••
///////////////////////////////////////
*^^g§gg|gg|™|
lili I iniWii lili iii lijim liihiiMiiii iifcdiwMBr
v Pi».'.'-Tv/	• --.f
///////////////////////////////////////
Zanimiva razstava osnovnošolcev
j
Aktiv likovnih pedagogov osnovnih šol žalske občine in Zavod za kulturo vsako leto junija pripravita razstavo likovnih del učencev osnovnih šol.
Tudi letos je bilo tako. Ob odprtju razstave je likovno ustvarjalnost učencev ponovno kot zelo dobro ocenil akademski slikar Alojz Zavolovšek. Pohvalil je tudi izbor likovnih del za razstavo, ki sta ga opravili Ljubica Čurčič z žalske šole in Marija Zagoričnik z Vranskega. Voditeljica aktiva likovnih pedagogov Neli Šuler se je vsem učiteljem likovne vzgoje in seveda osnovnošolcem zahvalila za sodelovanje na razstavi in jim izročila priznanja. V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole Rista Savina iz Žalca.	K. R.
Mini festival akustične glasbe
Šport klub odpira vrata mladim ustvarjalcem
V prostorih Šport kluba v Žalcu bo 5. julija zanimiva prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Mini festival akustične glasbe. Gre za obujanje nostalgije po prvih, zdaj že tradicionalnih istoimenskih festivalih, ki so jih pred leti pod okriljem takratne ZSMS pripravljali v dvorani Hmezada.
Prireditev je nastala na pobudo Danijela Bedrača in s pomočjo Andreja Šporina, Srečka Lav-biča in Gorazda Selišnika ter, kot rečeno, takratne ZSMS prerasla v vseslovenski kulturni dogodek, na katerem so nastopali številni, še sedaj uveljavljeni izvajalci (Tomaž Pengov, Kladivo, konj & voda, Veno Dolenc, Andrej Šifrer).
V želji po obuditvi prvotnega, neprofesionalnega in spontanega dogajanja so se organizatorji iz pionirskih časov omenjenega festivala (Marjan Starič, Gorazd
Selišnik, Danijel Bedrač), ki se jim je pridružil še Gorazd Matela, domislili uvodoma omejnene prireditve, ki se bo pričela prevido-ma ob 21. uri. Svojo udeležbo se do zaključka redakcije potrdili: KLADIVO, KONJ & VODA, SHIT-HEAD FOLK TRIO, GORAN J. ČRPO IN MARJAN STARIČ.
Naj vas ne začudi, če se bo na MINI FESTIVALU AKUSTIČNE GLASBE pojavilo tudi kakšno bolj znano ime! Staro prijateljstvo ne zarjavi.
Se vidimo!
In tako se je pričelo poletje
Kulturni dogodek v Šempetru
V dvorani Kulturnega doma v Šempetru se je v soboto zvečer dogajalo marsikaj, kar si nedvomno zasluži Vašo pozornost!
S pomočjo številnih prijateljev In Krajevne skupnosti Šempeter so prizadevni člani rock skupine ORGASMUS BLUES BAND (Goran J. Črpo, Gregor Zagoričnik Žagi...) organizirali uverturo v prihajajoče poletje in jo preprosto poimenovali KULTURNI DOGODEK V ŠEMPETRU.
Prireditev se je prišela z otvoritvijo likovne razstave del slikarke Suzane Marovt. Njeni izdelki ponujajo vpogled v dobro obvladanje likovnih tehnik, ki jih uporablja v skladu z raznolikostjo motivov. Sledil je glasbeno-po-etični večer, ki je izzvenel precej pestro in izvajalsko na primerni ravni. Svoje pesmi so predstavili Peter Zupanc, Miran Žaložnik in Goran J. Črpo. Program je povezoval Danijel Bedrač, ki je nato s pomočjo Gorazda Matele predstavil nekaj balad.
Glasbeni večer pa so popestrili še Gregor Zagoričnik Zagl s kitaro in flavtistka Helena Kolman, oba že omenjena člana skupine ORGASMUS BLUES BAND in vse bolj uveljavljen SHITHEAD FOLK TRIO, dopolnjen z izvrstnim harmonikarjem Simonom Krčmarjem. Nastop omenjenega tria je bil pravzaprav nekakšen uvod v promocijo kasete PARANOJA V KONDOMU, ki je istega dne potekala od 23. ure dalje v lokalu KLjUB v Celju.
Skratka, videti je, da postaja mladinska kultura v veliki meri domena navdušencev, in prav je tako. Seveda pa sta razumevanje in podpora ustreznih Inštitucij in medijev nadvse dobrodošla in zaželena. V takšni navezi si je obetati še marsikakšen podoben dogodek, kar bi bilo več kot razveseljivo.	Sunshine Z.
Uspela promocija »Paranoje v kondomu«
V soboto, 22. junija, se je v dvorani celjskega KLjUBA zgodilo, kar se je že dolgo kuhalo v loncih žalske »drugačne« kulture. SHITHEAD FOLK TRIO je več kot uspešno predstavil svoj glasbeni prvenec »Paranoja v kondomu«, če je uspeh merljiv po polni dvorani, skupnem prepevanju vsem znanih pesmi in, ne nazadnje, po vsaj tridesetih mladih Žalčankah in Žalčanov, ki so kljub pozni uri veselo preživeli uro in pol v Celju, ne glede na težave s prevozom v Žalec.
SHITHEAD FOLK TRIO je tokrat nastopil v znani zasedbi, pridružil pa se je tudi izvrstni harmonikar Simon Krčmar, ki je s svojim pestrim poplesavanjem po klavirski harmoniki dodobra obogatil nastop. Poslušalci so imeli priložnost slišati vse skladbe z omenjene kasete, ki jim je skupina dodala še nekaj balad Danija Bedrača.
Sunshine 2
Rok Robič
Z motorjem okoli sveta
Večina izmed nas si vsaj enkrat v življenju zaželi, da bi se znašli na drugem koncu sveta. V ameriških velemestih ali nacionalnih parkih, med ostanki indijanskih kultur Srednje in Južne Amerike, v porečju Amazonke, na Darvvinovih Galapa-ških otokih, v Riu de Janeiru in slavni plaži Copacabana, v neskončnih prostranstvih dežele kengurujev, v eksotičnih državah daljne Azije, na Kitajskem, v Indiji in še kje. Večini med nami se te želje ne uresničijo, prav gotovo pa so se v sredo, 19. junija, začele uresničevati Roku Robiču iz Gubčeve 3 v Žalcu, ki se je odpravil z motorjem okoli sveta.
rike ga bo pot vodila v Južno Ame-
venec, ki je opravil z motorjem pot okoli sveta v enem kosu.
Sicer pa Roku, ki je izredno odločen 24-letnik in priden študent oz. absolvent, ne gre za tovrsten naslov, ampak predvsem za potešitev svoje popotniške žilice, ki ga je doslej že
Dan pred odhodom se je oglasil tudi v našem uredništvu in ob tem je nastal kratek pogovor o njegovi poti, ki bo nedvomno zelo zanimiva, pa tudi zahtevna. Kako bo vse skupaj potekalo, nas bo že med potjo seznanjal Rok Robič tudi na straneh Savinjčana.
Na svojo leto in pol trajajočo pot se je absolvent Ekonomske fakultete Rok Robič odpravil s tržaškega le-tališla. Letalo ga je prek Atlantika poneslo do New Yorka. Tam si bo(je) kupil motor in se z njim odpeljal na zahodno ameriško obalo do Los Angelesa. Prek Mehike in Srednje Ame-
riko. Še pred tem pa se bo za dalj časa ustavil v Gvatemali, v mestu Antigua in se v eni od tamkajšnjih šol izpopolnil v znanju španskega jezika. Če mu bodo finančne možnosti dopuščale, si bo privoščil potep na znamenite Galapaške otoke, ki sodijo k državi Ekvador. Iz Ekvadorja bo odpotoval v Peru, nato pa v Brazilijo. Sledila bo Argentina, kjer bo dal slovo Južni Ameriki in se z ladjo podal v Avstralijo. Tam se namerava ustaviti za kakšne tri mesece, se zaposliti in si zaslužiti nekaj denarja za popotniški proračun. Po-
toval bo pretežno ob vzhodni obali Avstralije, se nato podal v njeno notranjost, nato pa na severu tega najmanjšega kontinenta, po morski poti, zajadral do Indonezijskega otočja. Preko Jave in Sumatre bo stopil na tla Malezije. Čez Indokino ga bo motor ponesel daleč v notranjščino Kitajske, nato pa po drugi strani v Indijo. Sledilo bo še potovanje prek Pakistana, Afganistana, Irana in Turčije. Na evropska tla bo stopil po prehodu bosporske ožine. Pot od tu do doma bo v primerjavi z že opravljeno le še pika na i celotnemu podvigu, ki bo, če bo zastavljen program potovanja uspel, tudi prvi Slo-
Pretežni del denarja za ta podvig je Rok zbral sam. Med tistimi, ki so ga posebej podprli, pa je Rok naštel naslednje: podjetje Duckinoski d.o.o., Žana Žalec, Gostišče Štorman, Falero d.o.o., Viva Trade Nazarje, Klub študentov celjske regije, Študentski servis Celje, Tiskarna Golc Vrbje, Optika Ir-man in ČZP Savinjski občan. Vsem tem in drugim, ki so kakor koli pomagali, se Rok iskreno zahvaljuje!
vodila v mnoge evropske dežele: Na ta podvig se je pripravljal tri leta. Njegov veliki vzornik je svetovni popotnik Zvone Šeruga. Prav njegova knjiga, ki jo je napisal o svojih potovanjih, mu bo dragocen pripomoček za premagovanje težav, ki ga čakajo na tej dolgi poti. D. Naraglav
Vinko Kumer
S kamni do uporabnih umetnin
.
Vsak izdelek unikat
Marsikateri popotnik se med vožnjo po cesti Šentrupert-Lo-garska dolina za hip ozre na ob cesti postavljeno hišo v kraju Topovlje - in na vse tisto, kar krasi njeno okolico. Pogled pritegnejo čudovito izdelane fontane, cvetlična korita, kapelice in drugi okrasni uporabni izdelki iz lepo zaobljenih in različnih vodnih kamnov, ki jih je mojstrska roka z navdihom umestila na ustrezno mesto. In kdo se skriva za vsem tem bogastvom, ki daje okolici hiše res lepo podobo?
Tako kot mnogim tudi meni radovednost in novinarska žilica nista dali miru in nedolgo nazaj sem
ustavil pred to - že kar nekako pravljično hišo. Povprašal sem po snovalcu teh kamnitih skulptur, ki se jih prav gotovo nihče ne bi sramoval imeti na svojem vrtu. Kmalu zatem sežem v roko Vinku Kumru, nekdanjemu ključavničarju KIV-a Vransko, upokojencu, ki je sklenil, da na jesen življenja ne bo pasiven, ampak čim bolj ustvarjalen in delaven. Njegova odločitev je postala meso in danes je vesel, da se je tako odločil.
Delo krepi človeka
»Če je človek navajen delati, si težko zamišlja življenje brez dela. Ko sem odšel v pokoj, sem videl, da bom nekaj moral početi, in to kaj takšnega, kar me bo veselilo, kar mi bo všeč. Prvi koraki so bili počasni, negotovi kot pri dojenčku. Kaj kmalu sem spoznal, da mi gre delo dobro od rok. Vedno bolj sem se pogrezal v objem teh kamnov, tako da so me popolnoma osvojili in sedaj je to del mojega
življenja, ki ob veselju hkrati povečuje družinski proračun,« je uvodoma povedal Vinko Kumer.
Vinko Kumer.
likosti, cvetlične lončke, mizice, kapelice, kamine, stenske kamnite x cvetove in še bi se kaj našlo. Za večino teh izdelkov je potrebna kovinska osnova, na katero nanašam izbrane kamne. Izdelki so sestavljivi, saj bi jih bilo drugače v enem kosu težko prevažati in postavljati. Enako velja tudi za bazene, ki so moja izvirna pogruntavščina,« je dopolnil svojo razlago sogovornik Vinko Kumer, ki je zagledal luč sveta v Lepi Njivi pri Mozirju.
Ljubitelj petja in planin
Ob vsem tem velja povedati, da je Vinko Kumer tudi velik ljubitelj petja in planin. O prvem priča njegovo članstvo v pevskem zboru
it ' ' 'L:.
Delujoča fontana Vedno novi izzivi
Pogovor nadaljujeva z vprašanjem, kako sploh prihaja do njegovih izdelkov. Kakšna je tehnologija
ŠPORTNO DRUŠTVO MATKE TER
ALEKSANDER JEŽ PRIREJAJO
NAJVEČJE KARAOKE V SAVINJSKI DOLINI DOSLEJ,
KI BODO V MATKAH 17. 8. 1996 OB 20. URI.
Vse kandidate, ki bl radi nastopili na teh karaokah, vabimo na avdicijo v ponedeljek, 8. 7. 1996, ob 12. uri v dvorani gasilskega doma v Matkah.
Spisek skladb in ostali pogoji bodo natisnjeni na obrazcih, ki jih dobite v gostilni Pri gasilcu v Matkah ter kioskih Dela v Preboldu, Šempetru, Žalcu ter na Vranskem.
Avdicijo bo vodil Aleksander Jež.
izdelave? Nekoliko pomisli in zajame sapo, nato pa reče: »Pravzaprav niti sam ne vem, kako bi temu svojemu delu sploh rekel. Res pa je, da je izdelava vsakega novega izdelka svojstven izziv, združen z željo, da bi bilo narejeno čim lepše, izvirnejše. Mislim, da mi to sedaj dobro uspeva, saj je vse več tistih, ki si želijo moje skulpture imeti v svojem bivalnem okolju. Ob teh srečanjih in izrečenih željah pa dobivam tudi nove ideje. Danes tako izdelujem najrazličnejše fontane, vaze raznih oblik in ve-
Braslovče, o drugem pa kamnite planike, vdelane v fasado hiše in druge izdelke. To so spomini na prehojene poti v Julijcih, Kamniških in Savinjskih Alpah in hribih, ki obkrožajo Savinjsko dolino. Tudi tako bogati svoje življenje ter z ženo, hčerkama, ki sta obe že poročeni, ter vnukinjami in vnuki preživlja bogato in ustvarjalno jesen življenja. Delu, petju in planinam pa bo Vinko, kot pravi, ostal zvest, dokler mu bodo to dovoljevale življenjske moči.
D. Naraglav
*****************
S*
*
*
*
*	V sv. LOVRENC 24
tel.: 723-325
*
Ponujamo vam

-	domače salame
-	svinjske krače s prilogo
-	točimo domače HROVATOVO vino.
*
*
*	Odprto vsak dan od 8. do 24. ure.
*	Se priporočamo *
*****************
Gostišče ofc>
SAVINJI
Kasaze 79, Petrovče, tel. 707-058
Ponujamo vam:
tople malice jedi po naročilu nedeljska kosila
POSEBNA PONUDBA domače vino iz Svečine.
Sprejemamo naročila za zaključene družbe po tel. 707-058.
Pričakuje vas kolektiv Gostišče ob Savinji.
vina
V mesecu juniju ste, spoštovani bralci, ponovno izbrali za najbolj priljubljeno trgovino ŽANO Žalec, na
drugem mestu je trgovina Puckmeister Polzela in na tretjem Savinjska trgovska družba — Pohištvo Žalec.
Za najbolj priljubljeno trgovko je tudi v juniju dobila največ glasov Simona Korber (trgovina Puckmeister Polzela), na drugem mestu je Brigita Planinšek (trgovina in bistro RR Žalec), na tretjem pa Marinka Vošnjak iz Žane Žalec.
Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence:
1.	LOJZKA ŠTOR, Polzela 283, Polzela,
2.	BOJANA ŠTORMAN, Latkova vas 32, Prebold,
3.	ANDREJA DOBNIK, Polzela 205/a, Polzela.
Nagrade (majico Savinjčana in kavo Caffe Tropic) dobite v uredništvu Savinjčana.
Glasovnice iz julijske številke nam pošljite najkasneje do 5. 8. 1996.
GLASOVNICA
Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:
ime in priimek
^	trgovina
Najbolje urejena trgovina je: _
Moj naslov:
Harmonikarji spet v Matkah
Prostovoljno gasilsko društvo Matke tudi letos organizira izbor za zlato harmoniko Ljubečne in za najboljšega harmonikarja Savinjske doline. Harmonikarji se bodo na igrišču v Matkah zbrali v soboto, 20. julija.
Tekmovanje harmonikarjev se bo pričelo ob 18. uri. Ti se lahko za sodelovanje prijavijo po telefonu (723-403) pri predsedniku PGD Ivanu Lebarju ali uro pred začetkom izbora.
Istega dne bo v Matkah že ob 14. uri gasilsko tekmovanje veteranov Slovenije in veteranov društev Gasilske zveze Žalec. Da bo v Matkah živahno do poznih nočnih ur, pa bodo z glasbo poskrbele Vesele Štajerke. Veselica se bo pričela ob 20. uri.	K. R.
GOSTISCE SAVINJA PLEVCAK Marinka
*****************
*
*
LATKOVA VAS, PREBOLD, TEL.: 701-030	*
*	Vabimo vas, da nas obiščete tudi v toplih *
*	poletnih dneh in si izberete nekaj iz naše * kulinarične ponudbe.
*	Odžejate pa se lahko s kozarcem točenega *
*	laškega piva.	*
* Odprta vsak dan od 13. do 22. ure.
*| Zaprta ob ponedeljkih in drugo nedeljo v meseča]
*	Vljudno vabljeni. *
*****************
študentski servis maribor
PODRUŽNICA ŽALEC
Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197
Posredovanje dela za študente in dijake
* NAJCENEJŠE FOTOKOPIJE A4 format - 7,00 SIT
Cene veljajo za študente, podjetja In druge uporabnike.
OBVEŠČAMO VAS, DA SMO SE V MESECU MARCU PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE NA MESTNI TRG 7 V ŽALCU.
(Avtošola Mazzoni)
Organizacija in delo Upravne enote Žalec
DELITEV DRŽAVNIH PRISTOJNOSTI
Ustava Republike Slovenije omogoča organiziranje uprave na lokalni ravni po dveh načelih:
1.	kot funkcionalne teritorialne upravne enote,
2.	kot splošne teritorialne upravne enote.
Zakon o delovnem podorčju in organizaciji ministrstev in zakona o upravi dopuščata uporabo obeh možnosti. Upravne in strokovne naloge na območju Savinjske doline po funkcionalnem načelu samostojno opravljajo izpostave Ministrstva za obrambo - Uprava za obrambo Celje - Izpostava Žalec, Ministrstva za notranje zadeve -Policijska postaja Žalec, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Celje - Izpostava Žalec, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Celje - Ekspozitura Žalec, Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Celje - Urad za delo Žalec, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Celje - Izpostava Žalec, Center za socialno delo Žalec, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Enota Žalec ter Izpostave republiških inšpektoratov za področje kmetijstva, zdravstva, veterine, trga, gradbeništva, urejanja prostora, energetike, požarnega varstva, varstva pri delu in delovnih razmerij.
Delo izpostav neposredno usmerjajo in nadzirajo ustrezne službe ministrstev, v nekaterih primerih pa tudi koordinatorji s sedežem v Velenju in Celju.
Za opravljanje vseh drugih upravnih nalog je po splošnem načelu organizirana Upravna enota Žalec, ki na prvi stopnji odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti, ima pa tudi del pospeševalne irv nadzorstvene funkcije v prostoru, ki ga pokriva. Na drugi stopnji odločitve presojajo pristojna ministrstva, ki opravljajo tudi nadzorstvo nad izvrševanjem nalog s svojega delovnega^jodročja.
VPLIV LOKALNIH SKUPNOSTI NA DELO UPRAVNE ENOTE
Naloge med lokalnimi skupnostmi in upravno enoto koordinira sosvet načelnika upravne enote. Člane sosveta imenujejo občinski sveti. Sosvet Upravne enote Žalec ima sedem članov, ki so člani občinskih svetov iz Velenja in Žalca, strank, vodstva občine in upravne enote.
Seje sosveta so javne, dnevni redi se oblikujejo na predloge članov sosveta, sejo pa vodi vsakokrat drugi član sosveta. Naloge sosveta so posvetovalnega značaja, lahko pa so zavezujoče za upravno enoto in upravo občine, če pri izvajanju nalog ne upoštevajo predpisov in norm, ki jih za posamezna področja predpisuje država ali lokalna skupnost vsaka iz svoje pristojnosti.
RAZVOJNE MOŽNOSTI UPRAVE
Profesionalizacija Uprave
Z upadanjem oblastne funkcije države in z naraščanjem njene servisne in pospeševalne funkcije v upravi ni več prostora za politični voluntarizem, saj upravna dejavnost postaja visoko zahtevna strokovna dejavnost. Temu primerno morajo biti usposobljeni upravni delavci, podporo o odločanju pa mora ponujati široko razvejani informacijski sistem državne uprave.
Kontrola uprave
Dosedanji sistem temelji na nadzoru nad pravili ravnanja pri izvajanju posamezne upravne dejavnosti, ki jih določa vrh upravne dejavnosti. Težišče te funkcije se pomika na področje ocenjevanja rezultatov posameznega upravnega delovanja. Izdaja konkretnega upravnega akta pomeni aplikacijo abstraktnih pravnih norm in konkretno življenjsko situacijo. Le s sprotnim ocenjevanjem posledic ravnanja in dejanj v postopku lahko dovolj hitro ugotovimo in spremenimo posamezne pravne norme.
Komuniciranje z upravo
Sodobni informacijski sistemi omogočajo nešteto možnosti za sodobnejši način poslovanja. Dosedanji klasičen način uveljavljanja pravic državljanov se mora prilagoditi sodobnim informacijskim tokovom, vsak del uprave pa naj bi skozi informacijsko okno omogočil takojšen vpogled v potek reševanja posamezne zadeve.
Pospeševalna vloga uprave
Aktivno vključevanje v razvojne institucije na lokalni ravni ter organe in organizacije v sestavi posameznih ministrstev omogoča upravi, da posredno vpliva na razvoj.
S seznanjanjem državljanov, fizičnih in pravnih oseb z novostmi na zakonodajnem in normativnem področju omogoča le-tem lažje prilagajanje v procesih zahtevanih sprememb.
ORGANIZACIJA IN DELO UPRAVNE ENOTE
Delovno področje in pristojnosti upravne enote
Upravna enota opravlja naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva. Opravlja tudi vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti bivših občin.
Upravna enota opravlja upravne naloge in pristojnosti iz delovnih področij: ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za kulturo, ministrstva za zdravstvo, ministrstva za promet in zveze, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Upravna enota opravlja tudi naloge s področja obrambnih priprav in informatike, organizacijske, kadrovske, strokovne in druge naloge, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam oziroma so pomembne za delovanje upravne enote.
Upravno enoto vodi in predstavlja načelnik.
Načelnika upravne enote imenuje in razrešuje vlada na predlog pristojnega ministrstva.
Načelnik ima neposredno zakonsko pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh, drugi delavci le na podlagi pooblastila načelnika.
Reševanje upravnih zadev
Upravna enota odloča o upravnih zadevah na I. stopnji. V letu 1995 je upravna enota vodila postopek v 52.776 upravnih zadevah (skupaj s potrdili) ter jih rešila 49.869, skupaj z izdanimi raznimi potrdili.
Notranja organizacija
Notranjo organizacijo upravne enote določa pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji,'delovnih mest, h kateremu je vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju posameznih ministrstev dala soglasje 08. 09.1995, uporablja pa se od 1.12.1995 dalje.
Za posamezna delovna področja, naloge in pristojnosti so organizirane notranje organizacijske enote:
Oddelek za upravne notranje zadeve Oddelek za okolje in prostor
Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze
Oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo Oddelek za občo uporavo in skupne zadeve.
Oddelke vodijo vodje oddelkov, ki jih imenuje vlada na predlog pristojnega ministra.
Zasedba delovnih mest
Struktura zaposlenih delavcev po strokovnih izobrazbi:
VII	VI	V	Skupaj
9	20	26	55
Struktura zaposlenih delavcev glede na starost in spol je naslednja:
Starost	moški	ženske	skupaj
- do 20 let	_	_	_
- od 20 do 30 let		8	8
- od 30 do 40 let		18	18
- od 40 do 50 let	7	19	26
- od 50 do 60 let	1 ‘	2	3
Pretežni del zaposlenih delavcev prebiva na območju občine Žalec, nekaj sejih vozi iz občine Celje ter posamezniki še iz Slovenskih Konjic, Šentjurja in Velenja.
Delovni čas
Delovni čas delavcev je 40 ur tedensko, razporejen pa je tako, da delavci delajo v ponedeljek torek in četrtek 8 ur (od 7 do 15.00 ure), v sredo 10 ur (od 700 do 1700 ure) in v petek 6 ur (od 700 do 13.00 ure).
Uradne ure
Upravna enota posluje za stranke trikrat tedensko, in sicer:
-	v ponedeljek od 730 do 10.00 ure in od 10.30 do 14.30;
-	v sredo od 730 do 12.00 ure in od 13.00 do 16.30;
-	v petek Od 7.30 do 12.30.
Ne glede na gornjo razporeditev uradnih ur pa sprejemna pisarna posluje za stranke vsak delavnik, tam lahko stranke dobijo ustrezne informacije, vloge, obrazce in upravne takse.
Prostorska razporeditev
Upravna enota uporablja poslovne prostore v mestu Žalcu, Ulica Savinjske čete 5, Žalec.
Razporeditev posameznih organizacijskih enot Upravne enote v objektu je naslednja:
-	pritličje	- oddelek za upravne notranje zadeve
-	oddelek za občo upravo in skupne zadeve
-	prizidek II. nadstropje - pisarna načelnika
-	oddelek za občo upravo in skupne zadeve
-	III. nadstropje	- oddelek za okolje in prostor
-	oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze
-	oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo
Financiranje in opremljanje
Sredstva za delo upravne enote zagotavlja neposredno ministrstvo za finance. Stroški, ki nastajajo pri delu, so fiksni (tiskovine, obrazci PTT, registrske tablice, stroški plačilnega prometa, obratovalni stroški občini) in variabilni (pisarniški material, popravila opreme, izobraževanje, potni stroški) ter stroški za plače.
Osnovna sredstva za delo nabavlja Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, ki zagotavlja tudi sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje.
Računalniško opremo in programe zagotavlja Center Vlade Republike Slovenije za informatiko.
PRISTOJNOSTI
Oddelek za upravne notranje zadeve opravlja upravne naloge s področja:
•	gibanja in prebivanja tujcev ter potnih listin
•	registracije motornih vozil in izdajanja vozniških dovoljenj in izpitov za voznike motornih vozil
•	državljanstva, matičnih knjig in osebnega imena
•	javnega reda in miru
•	nadzor nad delom avtošol
•	ter opravlja druge naloge s podorčja notranjih zadev.
Oddelek za okolje in prostor opravlja upravne naloge s področja:
•	urejanje naselij in drugih posegov v prostor
•	graditve objektov
•	premoženjskopravnih zadev in denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorv in stavbnih zemljišč
•	stanovanjskih zadev
•	vodnogospodarskih zadev
•	opravlja druge naloge, ki se nanašajo na urejanje prostora.
Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze opravlja upravne naloge s področja:
•	podjetništva in malega gospodarstva
•	trgovine, gostinstva in turizma
•	kotrole cen
•	regionalnega razvoja
•	varstva borcev in vojnih invalidov
•	šolstva, športa, zdravstva, kulture
•	industrije, energetike in rudarstva
•	prometa in zvez
•	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo opravlja upravne naloge s področja:
•	kmetijskih zemljišč
•	kmetijskih prostorskih ureditvenih operacij
•	zaščitenih kmetij
•	lovstva in ribištva
•	gozdarstva
•	denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov ter kmetijskih gospodarstev
•	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Oddelek za občo upravo in skupne zadeve opravlja upravne naloge s področja:
•	organizacijskih in kadrovskih zadev, delovnih razmerij, izobraževanja, organizacije, pripravništva
•	obrambnih priprav in informatike
•	izvajanja predpisov o splošnem upravnem postopku in predpisov s področja pisarniškega poslovanja
•	strokovno-tehnične naloge s področja financ za Upravno enoto Žalec, Območno Geodetsko upravo Velenje - Izpostavo Žalec in posamezne izpostave republiških inšpektoratov.
Tudi za lokalno skupnost in druge državne organe
•	sprejema stranke, daje informacije, prodaja vloge, obrazce in takse,
•	sprejema in odpravlja pošto, vodi evidenco zadev in dokumentov,
•	ureja in skrbi za hrambo dokumentarnega gradiva.
AVTOSERVISI TRATNIK
Avtopoligon Ločica ob Savinji PEUGEOT Tel./faks: 063/701-640
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA PEUGEOT
Servisna popravila tudi za Citroën in vsa ostala vozila
Za dosedanje zaupanje se vam zahvaljujemo in se priporočamo!
Spoštovati moramo zakonitost dela in postopkov
Proces tranzicije, ki poteka po osamosvojitvi Slovenije že peto leto, je poleg preobrazbe gospodarstva zahteval tudi preobrazbo javne uprave. Na lokalni ravni je bil proces preobrazbe zaključen leta 1994 s formiranjem lokalnih skupnosti (občin) in izpostav državne uprave. Proces razvoja pa se bo pospešeno nadaljeval zaradi približevanja Evropi. Spoštovati bo namreč treba nekatera skupna načela delovanja javne uprave v Evropski skupnosti. V pogovoru z vodstvom Upravne enote Žalec smo želeli zvedeti več o dosedanjih izkušnjah in načrtih, sodelovali pa so Marjan Žohar, načelnik Upravne enote Žalec, Milena Antloga, vodja oddelka za občo upravo in skupne zadeve, Slavko Resnik, vodja oddelka za okolje in prostor, Božka Žolnir, vodja oddelka za kmetijstvo in denacionalizacijo, Melanija Žvikert, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze, Miran Krajšek, vodja oddelka za upravne notranje zadeve (na posnetku z desne proti levi).
Marjan Žohar: »Naše poslanstvo bi lahko strnil v misli, da mora upravna enota spoštovati zakonitost dela in postopkov, državljanom pa zagotavljati enakost v postopku pri reševanju njihovih zahtev. Po dobrem letu smo v zgradbi občine Žalec uredili prostorske pogoje, tako da so ti primerni in ločeni od občine. To smo morali urediti predvsem zaradi strank. Kadrovska zasedenost še ni popolna, 12 delavcev pa si še pridobiva zahtevano izobrazbo. Število zaposlenih bo odvisno od nove zakonodaje. Sicer pa nismo bistveno povečali števila zaposlenih. Lani smo morali zamenjati informacijski sistem, ker je bil obstoječi zastarel. Da bi občani bolje poznali naše delo in pristojnosti smo pripravili zloženko v kateri predstavljamo postopke, ki jih uveljavljajo državljani za zadovoljevanje svojih pravic. Vsakega državljana bomo obravnavali enakopravno, zato ne bomo dovolili nobenih lokalnih vplivov v upravnem postopku. V okviru uradnih ur bo vedno možno dobiti odgovor na zahtevo stranke. Izven uradnih ur pa bodo delavci upravne enote opravljali postopke na terenu ali pa pripravljali pisne odgovore. Delovni čas smo uskladili z ostalimi organi in občino.«
Milena Antloga: »V pritličju bomo namestili smerokaz razporeditve posameznih oddelkov, tako da se bodo stranke lažje usmerile tja, kamor želijo. Sicer pa bodo tudi v prihodnje dajale vse potrebne informacije delavke v sprejemni pisarni, ki je v pritličju. V sprejemni pisarni bodo stranke dobile vse potrebne obrazce in upravne koleke za takse. Poslovanje smo posodobili z računalniško opremo in elektronsko pošto.«
Slavko Resnik: »Delavci oddelka za okolje in prostor smo dolžni skrbeti za zakonito poseganje v prostor. Na osnovi sprejetih prostorskih dokumentov, za katere pa je odgovorna občina, bomo izdajali lokacijska in gradbena dovoljenja. Ker je občina v preteklosti namenjala premalo pozornosti in sredstev za izdelavo prostorskih dokumentov, imamo nemalokrat težave in nepotrebne, dolgotrajne postopke kar seveda državljane zelo razburja. Za to bi bilo potrebno, da občina podeli koncesijo domači organizaciji za pripravo prostorskih dokumentov. Mi namreč samo preverimo ali ima stranka vsa potrebna soglasja in če je poseg skladen s prostorskim dokumentom, lahko stranka dobi dovoljenje v kratkem času in brez težav.«
TRGOVINA ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA
Hmeljarska c. 10
PREBOLI) »063 723 674
Najvecja izbira’svetil, ugodne cene in plačilni pogoji.
KONKURENČNE CENE
VEC SVETLOBE V VAŠEM DOMU V	TRGOVINA ŠTORMAN

-Oi
KURILNO OLJE
tet.: 707-420
"TRS&S LIBOJE t
O
KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI!
Božka Žolnir: »Ta oddelek je bil ustanovljen šele pred tremi meseci. V prehodnem obdobju imamo na področju kmetijstva in denacionalizacije nekoliko zmede. Zakonodaja o kmetijstvu in kmetijskih zemljiščih je še nejasna. Prizadevamo si, da v prometu s kmetijskimi zemljišči ta varujemo in preprečujemo drobljenje parcel. Težave so tudi na področju denacionalizacije. Imamo 660 vlog za vrnitev kmetijskih zemljišč, kar 300 primerov s področja komasacij še sploh nismo pričeli reševati, kjer je ta zadeva v pristojnosti Upravne enote ali sodišča. Zato smo sprožili tako imenovani kompetenčni spor na republiki. Ovira je tudi v tem, ker še vedno ne deluje odškodninski sklad. Po končani denacionalizaciji se bo struktura lastnikov zemljišč precej spremenila. Večji kompleksi naj bi bili zaradi ekonomičnosti proizvodnje hrane ohranjeni. Upravičencem želimo vrniti premoženje in s tem popraviti krivice, nikakor pa ne povzročati novih. Na področju denacionalizacije imamo tudi premalo kadrov.«
Melanija Žvikert: »V našem oddelku opravljamo postopke za izdajanje dovoljenj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Za pospeševanje razvoja podjetništva in drugih gospodarskih dejavnosti je sicer odgovorna občina, mi pa skrbimo za koordinacijo med državo in občino. O javnih republiških razpisih obveščamo občane in nudimo pomoč pri prijavah. Zakonodaja se na tem področju zelo hitro spreminja, ker pa ni potrebnih podzakonskih aktov, so postopki pogosto dolgotrajnejši in zapletenejši. Pri tem naj omenim velike sisteme, ki se delijo na manjše enote, to pa zahteva nove postopke. Vabimo občane, da nam sporočijo pripombe in možne rešitve, ki jih bomo posredovali republiki, da se bo sistem hitreje prilagajal potrebam in željam občanov in podjetnikov. Podjetniška struktura ni najboljša, prevladujejo namreč trgovske in gostinske dejavnosti, premalo je proizvodnje in turistične dejavnosti.«
Miran Krajšek: »Pri delu našega oddelka je z reorganizacijo prišlo še do najmanj sprememb. Imamo nekaj težav zaradi spremembe delovnega časa, za to smo na področju prometa pristojnosti prinesli na AMZ Slovenije in APS Velenje. Pričakujemo, da bo nov zakon o prometu in osebnih izkaznicah povzročil več dela, mi pa se bomo trudili, da bodo stranke z našimi storitvami zadovoljne.«
Marjan Žohar: »Občinski svet je za usklajevanje dela upravne enote in občine imenoval sosvet, ki pa slabo dela saj ni nobenih pobud in gradiva so pripravljena slabo ali pa sploh ne.«
Dan državnosti na OŠ Šempeter
Izsanjali smo si, kako zgrajen naj bi bil ta naš svet,
gradili kamen smo na kamen,
določili smo rekli tek, v pustinjo posejali svet...
Tako smo na Osnovni šoli bratov Juhartov v Šempetru začeli program v počastitev 25. junija — dneva državnosti. Praznovanje je bilo združeno z zaključkom projekta MOJE DREVO, ki smo ga predstavili ob dnevu Zemlje.
Vsaka oddelčna skupnost je predstavila svoje drevo s plesi, recitacijami, igrami in z raziskovanjem. Vse pa smo prepletli v zanimiv šopek, kajti: Vsaka roža in vsako drevo po svoje cvete.
Tudi vsaka duša je po svoje lepa,
a najlepša je takrat, kadar je z drugimi povezana v raznobarven šopek ali venec.
Ob koncu je ga. ravnateljica podelila priznanja in nagrade učencem, ki so dosegli uspehe na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Razglasni smo tudi NAJ oddelčni skupnosti. Na razredni stopnji si je naslov pridobil 3. b, na predmetni stopnji pa 6. a razred. Oba bosta septembra odšla na nagradni izlet. Za sladko presenečenje je poskrbelo gostišče Štorman, ki je pogostilo prizadevne učence za njihov trud in uspehe.
S to prireditvijo smo prijetno zaključili letošnje šolsko leto.
Marjeta Mikola
Zbor delničarjev Hmezad banke
Hmezad banka je bila marca 1992. leta ustanovljena kot pravna naslednica Hmezad interne banke in Hranilno-kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Žalec. V petek je bil tako v prostorih hotela Žalec že četrti redni zbor delničarjev banke.
Hmezad banka ima 16 agencij. V skladu z dovoljenjem Banke Slovenije opravlja vse vrste tolarskih poslov za pravne in fizične osebe. Poslovno leto 1995 je banka zaključila uspešno, saj je ustvarila 122 milijonov SIT dobička, ob koncu leta pa je dosežena bilančna vsota znašala 8,591 milijona SIT, kar je 39% več kot letfo prej oziroma je realno višja za 28%. Revidirana knjigovodska vrednost delnice Hmezad banke znaša 23.507 SIT. Donosnost celotnega kapitala je 9-odstotna. Vodstvo banke je predlagalo, delničarji pa potrdili, da se dobiček razporedi za izplačilo dividend v višini 84,8 milijona SIT, kar pomeni 1045-odstotno dividendo na nominalno vrednost delnice. 10,2 milijona ostalega dobička se bo namenilo za sklad lastnih delnic,
10,5	milijona pa za udeležbo pri dobičku delavcem in članom organov upravljanja.
Najpomembnejši cilj poslovne politike banke v tem letu je dokapitalizacija banke na 2,1 mi-
lijarde SIT, zato bo razpisala tretjo emisijo delnic in se vključila v bančno skupino.
Na zboru delničarjev so imenovali novi upravni in nadzorni* odbor banke, za direktorja pa ponovno Mihaela Goličnika. Za finančno revizijo poslovanja banke v lanskem letu je bila izbrana - prav tako ponovno - revizijska hiša Coopers & Lybrand, d.d., Ljubljana. Delničarji so potrdili tudi kapitalske naložbe, ki jih je banka realizirala v obdobju od tretjega zbora, in sicer naložbe v Banko Celje, Hmezad računalniški center, d.o.o., Poslovni sistem Hmezad in Slovensko izvozno družbo.
K. R.
Osem let pozneje
V kulturnem domu na Vranskem je bila prejšnji četrtek zvečer predstavitev knjige Osem let pozneje. V njej avtorji Janez Janša, Ivan Borštner in David Tasič z dokumenti dokazujejo nekatere trditve iz prejšnje knjige z naslovom Sedem let pozneje.
K. R.
Športno-zabavne igre upokojencev
Zveza društev upokojencev občine Žalec in Društvo upokojencev Griže tudi letos organizirata srečanje upokojencev žalske občine. Srečanje bo v sredo, 17. julija, v letnem gledališču Limberk v Grižah, začelo pa se bo ob 10. uri.
Na srečanje je vabljen tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki bo imel pozdravni govor. Sledile bodo športno-zabavne igre, v katerih bodo sodelovale ekipe društev upokojencev. Seveda bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, za še boljše razpoloženje pa bodo poskrbeli godbeniki. Organizatorji pričakujejo, da se bodo srečanja upokojenci udeležili v čim večjem številu, torej vabljeni v letno gledališče v Grižah!
K. R.
d.o.o.
PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim
LATKOVA VAS	MATERIALOM
Laikova vas 84, 3312 Prebold Krakovska 4b, DOMŽALE Teh. 063/701 900, 701-219 Tel.: 061/721-730, 723-126, 723-194
Gradite, obnavljate?
PRODAJNI PROGRAM:
•	vse vrste gradbenih materialov: od cementa, apna, maltita, vseh vrst opečnih izdelkov, izolacijskih materialov, hidroizolacij, betonskih izdelkov, armaturnih mrež in železa, dimnikov schiedel, do kritin, parketa, lepil in drugih gradbenih materialov, potrebnih pri gradnji ali obnovi;
•	zidarsko orodje,
•	gradbeni odri, mreže za zaščito gradbišč...
-4 PREVOZ FCO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM.
V NAŠIH TRGOVINAH NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 7. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 7. DO 13. URE.
j\L
TEHNIČNA TRGOVINA
Šempeter 13/a, tel. 063/701-888
novo novo novo
Orodje in pribor za hladilno in klima tehniko, bakrene cevi, izolacijske cevi, kompresorji za klime
REZERVNI DELI ZA: SUŠILCE PERILA, ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE IN BOJLERJE
Za serviserje dodatne ugodnosti.
BELA TEHNIKA - AKCIJA
-	pralni stroj 904
-	pralni stroj 906
-	pralni stroj 909
-	kuhinjska napa elica 60 cm
-	zamrzovalna omara 310 I
samo 46.990,00 SIT
57.283.00	SIT
71.422.00	SIT
9.990.00	SIT
61988.00	SIT
AKUSTIKA:
barvni televizor vojager 51 TTX	46.563,00 SIT
videorekorder JVC	46.928,00 SIT
mali gospodinjski aparati
antene, antenski pribor, satelitski sistemi, kartice dekoderji.
Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
Možen nakup na 6 čekov ali na kredit - 10 obrokov. Brezplačna dostava do 30 km.

Urška, Mirko in olimpijske igre
Mirko Lebar je kot prvi Slovenec nosil olimpijski ogenj
■Mirko Lebar je bil čisto navaden fant, rad je pel in plesal pri folklori. Treniral je gimnastiko. Do nesreče. Izgubil je obe nogi. »Kar nenadoma se svet spusti za meter in dobi kolesa,« pravi. Ni se sprijaznil s stolom na robu družbe. Ni želel biti le eden izmed invalidov, ki želijo z različnimi pripomočki postati bolj podobni navadnim ljudem, takim, ki jim nič ne manjka. Vedel je, da človeku ne morejo manjkati noge - človeku lahko manjka samo kaj v glavi. Ni se sprijaznil s položajem. Poročil se je in z ženo sta dobila hčerko. Vedel je, da se mora premikati... vedno naprej. Spopadel se je s težavami. S protezami in berglami je lahko hodil, pa so ga nadomestne noge tiščale. Je bilo vredno, to da bi bil videti cel? Vrgel jih je proč, nanje pozabil in začel čisto pri tleh. Po rokah in na vozičku...
Olimpijski ogenj in Mirko Lebar v Clevelandu.
Tako se začenja film o Mirku Lebarju, katerega naslov je Brez in ki zmaguje na filmskih festivalih širom sveta. Tisto, kar med drugim odlikuje film, je iskrenost in izjemnost življenjske zgodbe invalida, ki je »grizel skale in goltal prah in prišel na vrh Mont Blanca... za vse invalide. In na vrhu naredil še stojo.« Prav ta izjemnost mu je prinesla še čast, da je bil prvi slovenski nosilec olimpijskega ognja.
Coca-Cola in Stop
Olimpijski ogenj je postal del sodobnih olimpijskih iger v Am-
Trenutek slave tudi za Urško - prvi intervju v angleščini.
sterdamu leta 1928, ko je tudi Coca-Cola začela svoje 68-letno sodelovanje s temi igrami. Predaja olimpijskega ognja je znova zaživela leta 1936 v Berlinu. Coca-Cola je predajo ognja z mednarodno udeležbo prvič organizirala pred poletnimi igrami v Barceloni. »Ljudem, ki ne morejo priti na olimpijske igre v Atlanto, daje Coca-Cola enkratno priložnost doživeti olimpijski duh tako, da postanejo nosilci olimpijskega ognja,« je povedal Giovanni Sossi, direktor podružnice Coca-Cola za jugovzhodno Evropo. Letošnja predaja ognja se je začela 27 aprila v Los Angelesu, po 84 dneh in 24.000 kilometrih pa se bo končala s slovesnim prižigom ognja na slovesnosti ob odprtju iger v Atlanti, 19. julija. V tem času si bo ogenj poleg Američanov izmenjalo 500 nosilcev z vsega sveta.
Izbor Slovenca, ki naj bi sodeloval pri predaji ognja, je opravila revija Stop. Bralci so poslali številne predloge in komisija (v njej sta bila tudi Mateja Svet in Miro Cerar) je med njimi izbrala tri. Bralci so v drugem krogu izbrali Mirka Lebarja. Njega pa je predlagala Urška Lorger iz Pariželj pri Braslovčah.
Urška in Mirko v Cleveland
Urška Lorger je pravkar končala drugi letnik Prve gimnazije v Celju. Trenira tenis, in za sabo ima že nekaj tekmovalnih uspehov. Najprej jo je k sodelovanju pri izbiri slovenskega nosilca olimpijskega ognja privabila obljuba organizatorjev, da bo tudi predlagatelj odpotoval v ZDA.
I vt k>.
Zlatoporočenca Jernej in Jožefa Ramšak
Zlati jubilej poroke sta sredi minulega meseca praznovala Jernej in Jožefa Ramšak iz Pongraca v KS Griže. V žalski poročni dvorani je obred zlate poroke opravil Miran Krajšek, pozneje pa v griški župnijski cerkvi domači župnik Jože Planinc.
Oba zlatoporočenca imata 77 let, oba sta rojena v Pongracu in oba izhajata iz številne kmečke družine. Jernej je bil skupaj z dvema bratoma ob začetku vojne mobiliziran; brata se nista vrnila, Jernej pa se je vrnil bolan in ostal na kmetiji. Tudi Jožefa je po končani osnovni šoli ostala doma na kmetiji. Poročila sta se v Celju 1946. leta, leta 1952, po smrti Jernejevega očeta, pa sta prevzela kmetijo in med drugim obnovila domačijo. Imata tri hčere in dva sinova, sin Jože pa je skupaj z ženo Cilko, potem ko se je očetu Jerneju zdravje poslabšalo, prevzel breme gospodarjenja na svoje rame. Obema zlatoporočencema so, tako kot vsem dedkom in babicam, v veliko veselje vnuki in tudi že pravnuk.
Ob jubileju sta bila deležna mnogih lepih želja, predvsem, da bi bila dobrega zdravja. Na sliki: Zlatoporočenca Jernej in Jožefa Ramšak.
T. T.
po, od doma pa hodi le še, kadar gre k maši.
Rastislav živi skupaj z ženo Marijo, sinom Markom in njegovo družino v svoji hiši v središču Polzele.
T. T.
Marko Anžlovar
tel.: 063 726 282
Šentrupert 12a, 3303 GOMILSKO
Ponujamo vam:
-	hitro pripravljene prigrizke,
-	lučke, kornete.
Posebna ponudba: domače vino HROVAT:
Odprto od 6. do 22. ure, ob četrtkih zaprto.
Se priporočamo.
n
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
j
Veliko imen ji je prišlo na misel, potem pa je oče predlagal še Mirka Lebarja. Bolj je Urška razmišljala, bolj ji je bilo jasno, da je ta predlog najboljši, čeprav Mirka osebno ni poznala. Pa se je zgodilo...
Mirko in Uška sta v ZDA odpotovala 8; junija in se vrnila po štirih dneh. Mirko je nosil olimpijski ogenj na delu poti v Clevelandu, kjer živi največ Slovencev. Pravi, da ga je bilo najbolj strah, da mu med 500 metrov dolgo potjo ogenj ne bi ugasnil. Ni mu ugasnil, na ta 10. junij pa ga bo vedno spominjala bakla, ki jo je lahko odnesel domov.
Malo čez les
Mirko seveda ne more počivati in se sončiti v soju zadnjih uspehov. Nekateri pravijo, da je malo čez les (tako meni tudi ultramaratonec Dušan Mravlje), ampak prav ta »malo čez« je njegovo bistvo. V teh dneh naj bi že bil na poti v Bratislavo, vendar se je nekoliko zapletlo s soglasji za prehod avstrijskih dežel. Kar pet soglasij potrebuje in takoj, ko jih
bo imel, odpotuje. Na svojem vozičku proti Češki. Prevoziti bo moral več kot 800 kilometrov, saj mu avstrijske oblasti niso dovolile, da bi lahko vozil po avtocestah. Pot bo razdeljena na 16 etap, pričela pa se bo v Ljubljani. Cilj prve etape bo v Žalcu. Vsak dan bo predvidoma prevozil 50 kilometrov. V teh dneh se bo odpravil na pot, vrnil se bo čez 20 dni.
Vrnil se bo k svoji družini. Pravi, da vedno komaj čaka, da domačim povem, kako je bilo na vzponu. Ne dvomim, da bo med prvimi, ki bo zvedel vse podrobnosti s poti na Češko, njegov vnuk Žiga, čeprav je star šele pol leta. »Super je,« pravi o njem Mirko, ponosen, kot so lahko ponosni samo dedki. In ta dedek je bil na prvi poletni dan star šele 41 let.
Pa kaj bi leta, važno je življenje. Mirko Lebar se je bojeval in dokazoval vsem, da je z močno voljo in veliko dela mogoče doseči prav vse. Pa čeprav brez nog... Srce je tisto, ki šteje.
K. Rozman
Spomini na...	
Šolo v Marija Rek	• A
V šolski kroniki je 20. julija učiteljica Amalija Čede zapisala: »Doletela me je težka naloga, da zapišem dogodke od leta 1941 do 1945. To je bil čaš Hitlerjeve bliskovite vojne in temnih dni našega naroda. Na cvetno nedeljo so prihrumeli nacistični vojaki tudi skozi našo hribovsko vas. Takrat sta se nahajala na naši osamljeni gorski šoii dva mlada učitelja: upravitelj šole Gracian Madon in učiteljica Sonja ligo. Oba sta v aprilskih dneh s tesnobo v srcu pričakovala, kdaj se bo prikazal kdo in jih spodil iz šole. In res
je vršil vsak dan poldnevno, samo v petek celodnevno. Sredi avgusta pa je tudi ta zaklenila šolska vrata in odšla s ključi za vedno. Od takrat pa do osvoboditve ni bilo v naši šoli več pouka. Otroci so hodili v šolo, kolikor so pač hodili, v Sv. Pavel, Trbovlje ali Sv. Jurij.
S kakšnim veseljem so naši ljudje sprejeli vest o svobodi, si lahko mislimo. Z dekretom z dne 19. 9. 1945 je bila imenovana za učiteljico^ in šolskega upravitelja Amalija Čede. S poukom ni bilo mogoče pričeti takoj, ker je bila šola vsa v neredu in brez šolskih
Rastislav Slokar
Vstopil v 98. leto
97 let je pred dnevi dopolnil najstarejši Polzelan Rastislav Slokar, sicer rojen v Lokovcu pri Postojni. Kot sam pravi, je, kljub temu da je v Savinjski dolini več kot 30 let, po srcu še vedno Primorec.
Kleni Primorec je okusil vse radosti in tegobe življenja. Že kot 18-letni fant je v prvi svetovni vojni postal avstroogrski vojak, med obema vojnama je kot učitelj služboval po raznih krajih Jugoslavije, vedno je zelo rad potoval in pot ga je nesla celo v New York. Med drugo svetovno vojno je bil interniran na Madžarsko. Upokojitev je po 47 letih učiteljevanja dočakal na ajdovski gimnaziji.
Kot upokojenec, kar je že od leta 1965, je zelo rad pešačil in Pol-zelani so ga bili vajeni videti po vseh poteh, tudi zelo daleč od doma. Zadnji čas mu zdravje tega ne dopušča več. Še vedno pa je zelo,bistrega duha, rad se pogovarja, rad še pokadi kakšno pi-
V šolskem letu 1950/51 sta s pomočjo šolskih otrok upravitelj Franci Golavšek in sosed jakob Zakonjšek (Narat) prekrila streho.
nista dolgo čakala. Že konec aprila 1941 se je prikazal nemški šolski upravitelj iz Sv. Pavla Herman Brandl z nekim nemškim učiteljem in prevzel šolo, mtada učitelja pa sta odšla v Maribor. Ključe je vzel Brandl in šolo zaprl. Meseca maja jo je imenovani zopet odprl in pričel pouk v tujem, nemškem jeziku. 15. junija mu je prišla na pomoč nemška učiteljica Marija Narath. Učila je do srede avgusta. Pouk se
klopi. Les za 16 novih klopi je dala Pavla Zmrzlak, posestnica iz Marija Reke, za malenkostno odškodnino, katero so zbrali Rečani v obliki prostovoljnih prispevkov. S temi so plačali tudi mizarja Janšo iz Sv. Pavla. Šola je bila prebeljena, šolske klopi pa zgo-tovljene 12. novembra, ko je bila sveta maša in svečana otvoritev. Reden pouk se je pričel 13. novembra in trajal do 30. junija brez prekinitve.«
Začetek šolstva v Marija Reki sega 160 let nazaj, ko so tamkajšnji kurati in župniki otroke učili v župnišču. Prvi med njimi je bil leta 1836 Mihael Stojan. Na prvi strani šolske kronike je bilo leta 1893 zapisano: »Poučevalo se je večinoma le v krščanskem nauku in le malo v drugih šolskih predmetih. Poučevali so dva dni v tednu, in sicer brezplačno, le zadnji župnik je dobival zadnja leta iz deželnega fonda nagrado. Da se o tem času ni gledalo, da bi moral vsak za šolo goden otrok v šolo hoditi je samo po sebi umevno. Ker taka privatna šola ni zadostovala sedanjim šolskim razmeram, zato je z ukazom višjega deželnega šolskega sveta v Gradcu od 1. 7.1884 št. 3676 županstvu M. Reki bilo zaukazano postaviti novo šolsko poslopje v bližini cerkve.«
3. novembra 1893 se je začelo v Marija Reki redno poučevati. Prvo leto je bilo šoloobveznih 107 učencev, 61 dečkov in 46 deklic, od tega je šolo res obiskovalo 44 dečkov in 42 deklic.
Marija Reka — 160 let šolstva
»Stoji učilna zidana...«
S srečanja vseh generacij učencev in učiteljev
Planinski dom v Marija Reki je bil v nedeljo, 23. junija, popoldan in še pozno v noč prežet s spomini na čase, ko je bila tu šola in so mnoge generacije gulile šolske klopi ter nabirale znanje za poznejše življenje. Naključje je bilo, da se je to srečanje vseh še živečih učencev in njihovih učiteljev ujemalo z visokim jubilejem, 160-letnico šolstva v Marija Reki, kar je srečanje še popestrilo. Veselja in obujanja spominov smo bili deležni tudi novinarji in vse, kar se je dogajalo, tudi zapisali v pričujoči reportaži ter predstavili na Radiu Coldi in velenjski televiziji.
Tako kot menda že 15 let tudi današnji dan ni naklonjen prireditvam na prostem. Na nebu se podijo nevihtni oblaki in grozijo z novim dežjem. Še nekaj dni nazaj smo se vsi ozirali v nebo in željno pričakovali kakšno kapljico dežja, a ga ni hotelo biti. Sedaj, ko tri dni kar pogosto dežuje, pa bi radi imeli zopet sonce. Tega sicer ni, je pa veliko toplote v srcih vseh, ki so danes tu, v prostoru, kjer je večino prisotnih pre-
da bodo tovrstna srečanja odslej tradicionalna.
■ Po prisrčnem pozdravu prisotnih učencev in učiteljev se skozi besede govornika zavrti zgodovina šolstva pod Reško planino.
Prisotni so z zanimanjem poslušali Janeza Krofliča, ki je govoril o zgodovini šole. Takoj zatem so zapeli reški ljudski pevci, pod vodstvom Cite Galič in pesem zadoni po prostoru ter se izgublja visoko nad krošnje dreves Reške planine.
stnoročno sem postavil peč in še bi lahko našteval. Učitelj, ki je učil tukaj, je bil zaposlen tako rekoč cel dan. Dopoldan je učil tretji in četrti razred, popoldne pa prvi in drugi razred, tako da ni bilo lahko...« je med drugim povedal Stojan Vrhovec ter izrazil zadovoljstvo, da je danes podoba drugačna in življenje ljudi boljše in lažje. Tudi Vidika Kranjc, ki je eno leto učila na tej šoli, je vesela, ko vidi, kakšna sprememba je bila narejena v vseh teh letih po ukinitvi šole in predaji objekta PD Prebold, ki je znalo iz nekdanje šole narediti privlačno planinsko postojanko. Sicer pa so kljub kratkemu obdobju tudi njeni spomini bogati in zanimivi.
»Sem sem prišla kot mlada učiteljica z učiteljišča. Bilo mi je nekoliko lažje, saj je bila takrat tukaj tudi Amalija Čede, ki je bila
učenci te šole, se že pripravljajo na igranje. Na hitro se pogovorim še s predstavnikoma generacije iz leta 1966: Francijem Ciglerjem in Zdenko Marinc. Oba sta povedala, da jih na šolska leta, ki sta jih preživljala v tej šoli, veže veliko lepih spominov. Franci pa je še dejal:
»Prav prijetno mi je pri srcu, ko sem v teh prostorih skupaj s svojimi nekdanjimi sošolci in kar žal mi je, da takšnega srečanja nismo organizirali že kdaj prej. Prijetno je obujati spomine na brezskrbna mladostna leta. Ko sem iz doline hodil v hrib in grizel kolena, sem vsak dan doživel nekaj novega. To so bili res zanimivi naravoslovni dnevi. Prav zanimiv pa je bil tudi kombinirani pouk, pri katerem so eni imeli tiho zaposlitev, drugi pa aktivno uro. Dejansko pa smo vsi
Nekdanja marijareška šola v kateri je danes dom preboldskih planincev in priljubljeno zbirališče Marijarečanov
sodelovali in ko sem naslednje leto šel v višji razred, sem marsikaj že znal. Nekaj posebnega so bile tudi naše ure telesne vzgoje, ko smo se nekaj minut igrali z žogo, potem pa jo uro ali dve iskali v Kralovem grabnu, kamor se je skotalila z igrišča.«
Tudi Zdenka ob tem ni ostala brez besed: »Vesela sem, da smo se srečali. Žal mi je le, da ni vseh učencev naše generacije in razredničarke Agreževe, saj bi tako
bilo vse še lepše. Bili smo zadnja generacija, ki je tu končala četrti razred, vseh skupaj pa nas je bilo le osem...«
Harmonika in kitari so zmotili in prekinili obujanje spominov. Te je zamenjal ples in pozneje med odmori tudi lepo petje ljudskih pevcev in drugih, ki so jim vneto pritegnili. Bilo je lepo in vsi so rekli, da prihodnje leto spet pridejo. Z njimi pa tudi tisti, ki jih letos ni bilo.	Darko Naraglav
Stojan Vrhovec
živela veliko lepih in nepozabnih trenutkov svoje mladosti. Ob oknih sedi zadnja generacija učencev, nekoliko dalj nekaj nekdanjih učiteljev s takratnim ravnateljem preboldske šole, Stojanom Vrhovcem. Povsem na sredi nekdanje učilnice sedi najstarejša udeleženka srečanja 83-letna Marija Svet s svojo vnukinjo. Mizo ali dve zadaj, ob steni, je druga najstarejša učenka današnjega srečanja. Med prisotnimi so tudi Cita Galič, pa preboldski župnik Franc Serec in še kdo. Vsi pa so povezani z Marijo Reko, s to
nekdanjo šolo ali kako drugače in zato je tovrstni dogodek lep kamenček v mozaiku njihovega življenja. Spomini so spomini in teh ni mogoče vzeti nikomur, kaj komu pomenijo, pa ve najbolje vsak sam.
160 let šolstva
Ozračje v nekdanji učilnici je v pričakovanju začetka uradnega dela srečanja. Nekdanji učenci, tudi tokrat, niso najbolj točni in kar celo uro traja, da citrarka Cita Galič s pesmijo Stoji učilna zidana začne uradni del srečanja. Srečanje je pričel nekdanji učitelj in glavni organizator srečanja, Janez Kroflič, sicer glavni urednik našega časopisa, ki je skupaj z zadnjo generacijo učencev, ki je v ta hram učenosti stopila pred 30 leti, sklenil,
Vidika Kranjc
Vrhunec vsega pa naredi pesem ob spremljavi Cite Galič. Prav lepa je ta Reška fara, ki jo družno z zborom zapojemo vsi prisotni.
Spomini oživijo
Predno se začne pravo veselično razpoloženje z glasbo in plesom, bi rad »zaslišal« še nekatere učence in učitelje. Moja prva žrtev je nekdanji ravnatelj preboldske šole in človek, ki je z lastnimi rokami izboljšal življenjske razmere na takratni marijareški šoli, Stojan Vrhovec.
»Spominov res ne manjka in
kar težko je izpostaviti glavne značilnosti in probleme tistega obdobja. Lahko pa bi rekel, da je bila ta šola vedno neka prioriteta v mojem ravnateljevanju, saj so bili pogoji šolanja mnogo bolj komplicirani, da ne rečem težavni, kot v dolini. In to na vseh področjih dela in življenja šole. Ni bilo kadrov, saj so tisti, ki so se že nekako navadili na to kombinirano obliko pouka, kmalu zaposlili v drugih, večjih šolah. Prav tako so bili slabi prostorski pogoji, ni bilo kuhinje in še marsičesa, kar so dolinske šole že imele. Ob vsem tem spoznanju in razumevanju problemov tako nisem mogel držati križem rok. Ne le z besedo, ampak tudi fizično sem se lotil ureditve sanitarij in angleških stranišč na splakovanje. La-
Marija Svet
otrokom kot prava mati, meni pa v veliko pomoč pri vključevanju in delu v novem okolju. Takrat je bila ta šola tudi osemletka, tako da sem učila kar pet razredov: četrti, peti, šesti, sedmi in osmi razred. V začetku je bilo kar malo težko, saj je bil to menda edinstven primer, da je bilo v kombinaciji kar pet razredov. Moram reči, da smo se z učenci izredno dobro razumeli. Bilo pa je težko, saj sprva ni bilo elektrike, ne ceste, vendar so bili kljub temu to lepi in nepozabni časi. Nepozabni so spomini na veselje, ko je leta 1958 tudi v šoli zasvetila električna žarnica, z velikim veseljem se spominjam trenutkov z učenci, ki sem jih učila plesati ob zvokih iz radia, ki ga je imel kmet Tonač...«
Veliko zanimivosti mi je še povedala Vidika, vendar žal za vse ni prostora. Povejmo še, da je Vidika Kranjc—Jerneje imela v Marija Reki svojo prvo in zadnjo učiteljsko konferenco, prvo leta 1958 in zadnjo leta 1993, ko je po 34 letih učiteljevanja odšla v pokoj.
S fotoaparatom in magnetofonom sedem poleg Marije Svet, ki je v hram učenosti stopila prvič leta 1922. Povedala mi je, da je bilo v šoli lepo, le snega je bilo pozimi veliko, tako da je bila pot v šolo zelo naporna. Učenje ji ni delalo preglavic, saj je bila ves čas učenka s prav dobrim uspehom.
Tudi Marija Zakonjšek, druga najstarejša udeleženka srečanja, ki je v to šolo začela hoditi leta 1928, ima lepe spomine na šolska leta, čeprav življenje takrat ni bilo lahko. V šolo so hodili bosi, ko je bilo to mogoče. Zelo težko pa je bilo pozimi, ko je morala marsikdaj gaziti cel sneg uro in več daleč. Tako kot Svetova tudi ona z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da se življenje v njihove hribe zopet vrača, k temu pa so pripomogli cesta, telefon in avtomobili.
Besede zadnje generacije
Muzikantje ansambla Reški trio, ki ga sestavljajo nekdanji
«nR3HBV	^«»assssBSSb*.	r 8g888g88S88g8gg8aBHMW88g8aBaaWPM—8888888888888888888»
K veselemu razpoloženju so prispevali citrarka Cita Galič z marijareškimi ljudskimi pevci, med katerimi je tudi preboldski župnik Franc Serec.
Marija Zakonjšek	Franci Cigler	Zdenka Marinc
MOGOČE MANJ ZNANO
0 FRANCIJU ŽABARJU
Franci Žagar je ravnatelj osnovne šole Griže, kar je seveda večini Savinjčanov dobro znano. Prav tako ni skrivnost njegova ljubezen do konj - da ne zapišemo celo obsedenost. In prav slednje ga je pripeljalo v tole rubriko, čeprav bi bilo mogoče ob koncu šolskega leta marsikaj povedati tudi o letošnjih uspehih griške šole, pa na primer o tem, da so te dni začeli graditi prizidek, zaradi česar bodo počitnice za ravnatelja letos še krajše. Dve ljubezni ima, pravi sam. To sta šola in konji (poleg družine, seveda).
Učenci osmega razreda so mu ob njihovem odhodu s šole podarili velik lesen Človek, ne jezi se. Vendar se Franci Žagar ne jezi pogosto, sploh pa ne nad griškimi otroci. Ker jih ima rad in ker z njimi nima kakšnih večjih težav. 318 jih je bilo to šolsko leto na šoli, v Libojah pa še 48. Malo strogosti je sicer treba pokazati, saj češnje z njim zobati otroci le ne morejo. Tako se reče, dobesedno bi z veseljem pojedel kakšno češnjo v njihovi družbi.
Franci Žagar je doma iz Drešinje vasi, s kmetije, kjer so imeli tudi konje. Ljubezen do konj ni minila niti potem, ko se je preselil (priženil) v Griže. Zatrdno se je odločil, da bo kupil konja takoj, ko bo za to imel osnovne pogoje - prostor, denar za konja, zagotovljeno krmo. Prvega konja je kupil pred sedmimi leti, bolj po naključju kot ne. Na sejmu ha-flingerjev v Kranju ga je med ogledom konjev zagrabila takšna strast, da ni moglo biti drugače, kot da je bila naj-
manjša žrebička njegova. Najmanjša pač zato, ker je bila najcenejša. Za njo je v Žagarjevi hlev prišla lipicanka, pa polkrvna an-gležinja Sara, na kateri danes tekmuje njegova edina hčerka. Na hčerko je sploh zelo ponosen. Trenutno ima tri konje in žrebeta. Preveč, priznava, ker ga delo
priznava, da obstajajo »žleht« konji, ki pa so jih kot pribito vzgojili »žleht« ljudje.
Morda niste vedeli, da je Franci Žagar že več kot dva meseca predsednik Konjeniškega kluba Gotovlje. Tri cilje si je zadal kot predsednik - da bi bili odnosi v klubu dobri, da
z njimi zelo obremenjuje. Pa ne samo njega in čiščenje, ampak ježa. Konji se morajo namreč zelo veliko gibati.
In tudi zato Franci Žagar velikokrat svoje prijatelje povabi, da se mu pridružijo na sprehodih s konji. Poleg tega pravi, da človek pač ne sme biti sebičen, če hoče biti srečen. Prej jih seveda nekoliko pouči o ježi, predvsem pa jih opozori na eno veliko »napako« konj, da so namreč zelo plašljivi in da je beg njihov edini obrambni mehanizem. Zato mora konj človeka slišati in videti, preden se mu ta približa. Franci Žagar
bi na tekmovanjih dosegali dobre rezultate in da bi klub kupil lastno prevozno sredstvo za konje. Predsedniška funkcija v konjeniškem klubu pa gotovo ni tako prestižna, kot na primer v Angliji. Veliko manjši denarji se vrtijo, zlasti v parkurju, nekoliko drugače je s kasači. Pri nas menda nihče ne živi od tekmovalnih konjev, res pa ima vedno več ljudi konje.
In tako po savinjskih travnikih ne boste srečali plemiča na konju. Ravnatelja na konju pa le imamo.	K. R.

I
V ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL 1,3 LSi 3-, 4- in 5-VRATNA IZVEDBA
CENA ŽE OD 16.500 DEM
PRODAJNA MESTA
/%	SALON HYUNDAI CELJE,
' Miklošičeva 5, tel.: 063/441-250 MARIBOR: 062/101-676 RAVNE: 0602/23-151 SLOVENJ GRADEC: 0602/41-461 TRBOVLJE: 0601/27-664
GARANCIJA
UGODNI KREDITNI POGOJI
<s> Hvunnni vedno na dobri poti
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM
ilVTOAVOTOi:
MIKLOŠIČEVA 5, CEUE
d. d.
<e> HYunani
Malčki v veliki telovadnici
Najlepše je v vrtcu takrat, kadar se dogaja kaj zanimivega in novega. Malčki, stari tri in štiri prstke, svoje igralnice in igrišče že dobro poznajo, zato se še z večjim veseljem odpravijo z vzgojiteljicami na kakšen krajši obisk. In tako so malčki VVZ Žalec, enote I, pred dnevi obiskali tisto ta veliko telovadnico, tam, kjer je šola.
Tja so odšli s tovarišicama Danico in Leonido na povabilo ene od mamic, to je Stanke Martinšek, sicer profesorice telesne vzgoje na žalski šoli, ki jih je med letom zabavala tudi v plesni delavnici. Otroci z vzgojiteljicama in starši se ji za to ob koncu šolskega leta še posebej zahvaljujejo. In kaj so otroci povedali po obisku telovadnice?
Taja: »Bilo je lepo, ker smo telovadili.«
Sara: »Bilo je lepo, ker je bilo mnogo žog.«
Rok: »Bila je zelo velika telovadnica.«
Luka: »Bilo je lepo, ker smo se žogali v veliki telovadnici.«
Janja: »Všeč mi je bila rdeča žoga.«
K. R.
Daljinsko vodeni modeli
OŠ Griže ponuja učencem poleg drugih izvenšolskih aktivnosti tudi modelarski krožek, ki je zelo dejaven.
V	letošnjem šolskem letu smo se mladi tehniki z OŠ Griže udeležili kar osmih disciplin na občinskem, regijskem in državnem tekmovanju ter dosegli nekaj zavidljivih rezultatov. S pomočjo vodstva šole, še posebej pa rav-
I natelja, smo dobili prvo daljinsko vodeno jadralno letalo.
V	ponedeljek, 17 junija, smo jadralno letalo z daljinsko napravo tudi praktično preizkusili. Kar šestkrat smo ga s pomočjo lan-
sirne gume spustili visoko v zrak in ga s pomočjo daljinske naprave srečno prikrmarili na zemljo.
Za popestritev in spodbudo pa nam je Dušan Sluga ml. prikazal še polet prave makete motornega letala.
Mladi modelarji OŠ Griže znamo in želimo izdelati še zahtevnejše modele raznih panog, zato bomo v naslednjem šolskem letu še povečali število daljinsko vodenih modelov. Ivan Pišek
AVTOAUMOK
TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE
UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL
HYUNDAI, CHRYSLER, OPEL, CITROEN, RENAULT, ZASTAVA, BMW, FIAT, NISSAN, SEAT, LADA, ŠKODA,
I	MITSUBISHI, ROVER, PEUGEOT...
POSEBNA PONUDBA
BREZOBRESTNI KREDIT DO 12 MESECEV DO ZNESKA 500.000,00 SIT UGODNI KREDITI od R+8,6% NAPREJ MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV
SOUDELEŽBA PRI OBVEZNEM ZAVAROVANJU VOZILA. ZA VSAKEGA KUPCA RABLJENEGA VOZILA PRILOŽNOSTNO DARILO!
INFORMACIJE: AVTOMOTOR CEUE, Miklošičeva 5 Tel.: 063/443-033, int 20, 21
Delovni čas: ponedeljek-četrtek od 8. do 17. ure petek-sobota od 8. do 12. ure
Polzelani, odlični »Angleži«
Osnovna šola Vere Šlander Polzela je že 4 leta vključena v republiški projekt Zgodnje učenje tujega jezika, kar pomeni, da se vsi učenci začnejo učiti angleški jezik že v tretjem razredu, tečaj pa lahko obiskujejo že od prvega razreda.
Med poletnimi počitnicami organizirajo poletno šolo angleške-
ga jezika, ki je dobro obiskana. Tudi letošnji avgust bo namenjen izpopolnjevanju angleščine. Vsako leto se udeležijo državnega tekmovanja iz angleškega jezika, ki ga razpiše Oxford center z Zavodom za šolstvo in šport Republike Slovenije. Letos so bili še posebej uspešni. Učenci 7 b razreda so dosegli 1. meto v kategoriji 7 in 8. razredov za projekt Sporteen Basketball in bodo za to tudi nagrajeni. 4. b in 6. a razred sta se uvrstila na razstavni del
s projektoma A Home for me from the 4 th b ter Meet my Ho-meplace.
Učenci 7 a so se pomerili s slovenskimi srednješolci v pisanju mini sag in kratkih zgodb in se prav tako uvrstili. Njihova dela bodo objavljena v finalnem glasilu, ki ga bo izdal Oxford center prav za to priložnost.
Učenke zmagovalnega projekta od leve proti desni: Jasna Ja-kopovič, Tanja Šlncek, Sandra Šturbej, Ines Ribar, Petra Košmrlj, Alenka Marovt (mentorica projekta), Maja Dobrišek in Anja Mešič.
T. T.
çmmemïm
Po&e£a35t 33/3 Poé&ta CeJ, : 063 720333
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga
■▼1#
TRGOVINA E
Dobrteša vas 46 b, Šempeter, tel.: (063) 702-231
Vam ponuja:
—	malice
—	jedi po naročilu
—	sladice
Vabimo vas na prijetno teraso.
Večere ob petkih in sobotah vam popestrimo z živo glasbo.
vsak dan od 9.
IP
sadolin, 5-odstotni popust
Možen nakup na
obroke.
črpalke za zalivanje 62300 SIT 12600 SIT
AVTOiUOTOK
TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE ponuja:
pestro izbiro osebnih vozil LADA SAMARA že od 1.100.000,00 SIT dalje
terenskih vozil LADA NIVA že od 1.398.000,00 SIT dalje.
Ugodni krediti brez pologa,
-	lizing
-	staro za novo.
INFORMACIJE: Avtosalon LADA, tel. 063/443-033, int 23, Miklošičeva 5
AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIC
Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/723-198
AVTOAKUST1KA
-	kenwood
-	macaudio
-	infinity
-	phonocar
-ŽAROMETI H 4 JUGO 2.900 SIT
-	OLJE ZA TRAKTORJE, 10 L 2.800 SIT
-	ugodno: ščetke, pastorki in stikala za zaganjalnike
Prodaja in montaža centralnih zaklepanj, električnih pomikov stekel ter popravilo splošne avtoelektrike. _________________________Za obisk se priporočamo.
KENWOOD
ŽE OD
23.493
naprej
Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu
Sanacija žledoloma v gozdovih______________
V februarski številki Savinjčana smo pisali o oceni obsega škode, ki sta jo v letošnji zimi v žalskih gozdovih povzročila snegolom in žledolom. Sedaj ko smo na terenu že popisali škodo na več kot 90% površine gozdov, se je pokazalo, da je dejanski obseg škode veliko večji od prvotno ocenjenega.
Na 9000 hektarih povšrine bo potrebno posekati več kot 47000 m3 lesa, ta količina pa predstavlja kar 88% skupnega letnega etata. Problem je še večji, ker v tej lesni masi prevladujejo iglavci (35300 m3) zlasti smreka, zaradi česar lahko ob neugodnih vremenskih-razmerah v poletnem obdobju ponovno pride do prenamnožitve podlubnikov.
Pristojne službe v Ljubljani so nam v začetku junija s precejšnjo zamudo posredovale navodila za izvedbo sanacije žledoloma in za izplačevanje stimulacij lastnikom gozdov za opravljeno delo pri odpravi posledic žledoloma. Narx)d-lagi teh navodil smo na KE v Žalcu v juniju izdelali sanacijski načrt, katerega del predstavlja tudi izračun plačila finančnih spodbud lastnikom in upravljalcem gozdov za opravljena sanacijska dela.
V močno poškodovanih starejših gozdovih, kjer bo potrebno večino drevja posekati, gozd pa obnoviti, se bo sofinanciral del povečanih stroškov poseka lesa v primerjavi z redno sečnjo, država bo v celoti plačala sadike, pokrila pa bo tudi del stroškov saditve, če bo gozd možno obnoviti s pomočjo naravne obnove (brez sajenja!), se bo sofinancirala priprava sestoja za naravno obnovo. Skupno je bilo izločenih 64 ha gozdov, ki bi jih bilo treba obnoviti s pomočjo sajenja, vendar pa menim, da se bo obnova s sajenjem zaradi zelo visokih stroškov in pogosto tudi nepripravljenosti lastnikov za njeno izvedbo izvedla največ na 25 ha površine. Pri pripravi
sestojev za obnovo se bo sofinanciral tudi del povečanih stroškov poseka listavcev.
V	gozdovih, kjer prevladujejo polomljeni vrhovi iglavcev, delež močneje poškodovanih ali izruvanih dreves pa je manjši (obnova gozda ni potrebna!), se bo sofinanciralo vzpostavljanje gozdne higiene, vendar le v primerih, ko gre za pospravilo polomljenih delov dreves iglavcev.
V	primerih, ko je ujma poškodovala mlade sestoje, se bo pri sestojih, ki jih bo potrebno obnoviti, sofinancirala priprava sestoja, del stroškov sajenja in sadike v celoti (pri naravni obnovi le priprava sestoja!), v manj poškodovanih mladih sestojih pa se bo sanacija izvedla v sklopu rednih gojitvenih del, za katera se bo obračunala ustrezna stimulacija.
Za izplačilo subvencij za sanacijo gozdov za vsa območja v Sloveniji, ki jih je prizadel žled, naj bi država iz proračuna sprva namenila 150 milijonov SIT, po zadnjih podatkih pa je bila ta vsota zmanjšana na 85 miijo-nov SIT. Ker bi po naših izračunih samo na območju KE Žalec za izplačilo stimulacij za izvedena dela (brez stroška sadik!) potrebovali kar 59,6 milijonov SIT, je popolnoma jasno, da letos ne bo možno izplačati stimulacij vsem lastnikom, ki bodo dela opravili v letošnjem letu. Te stimulacije se bodo predvidoma izplačale v letu 1992 v letu 19% pa bodo finančne spodbude prejeli le tisti, ki bodo med prvimi opravili potrebna dela. Vsa opravljena sanacijska dela bodo zaradi obračuna stimulacij morali na terenu prevzeti revirni gozdarji. Zaradi
velikega obsega tega dela je priporočljivo, da lastniki, ki ste že izvedli sanacijo, o tem takoj obvestite svojega gozdarja, da bo čim prej opravil prevzem del in posredoval podatke za obračun finančne spodbude v Ljubljano.
Pri tem pozivamo vse lastnike, da odprave posledic žleda vendarle ne pogojujejo izključno s pričakovanimi finančnimi spodbudami, ki nikakor ne bodo nadomestile povzročene škode v njenem dejanskem obsegu, ampak naj bo osnovni smisel tega dela le preprečitev še večje škode v gozdovih.
V mesecu juniju so se začela izvajati tudi vzdrževalna dela na gozdnih vlakah in v manjši meri na gozdnih cestah, za katera je prispevala sredstva v višini 7 milijonov SIT tudi občina Žalec - z namenom sofinanciranja dveh tretjin vrednosti potrebnih vzdrževalnih del na gozdnih prometnicah v gozdovih, kjer poteka sanacija žledoloma. Ker dela potekajo sorazmerno hitro, pozivamo vse lastnike gozdov, ki ste se prijavili na razpis za ta sredstva, da čim aktivneje sodelujete pri izvedbi del. Zlasti je pomembno, da pravočasno odstranite drevje, ki leži na gozdnih prometnicah oz. da posekate drevesa na trasah novogradenj. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, pa ponovno poudarjam, da se sredstva iz občinskega proračuna lahko koristijo le na objektih, ki so bili objavljeni v javnem razpisu in seveda izključno v načrtovanem obsegu del. Stroške vseh dodatnih del, za katera se bodo dogovorili z izvajalci del, bodo v celoti krili lastniki gozdov sami.
Dejan Rosenstein, dipl inž. gozdarstva
SETVENI KOLEDAR ZA MESECA JULIJ IN AVGUST 1996	
DATUM	DEL RASTLINE IN URA
...nadaljevanje iz	prejšnje številke:
JULIJ	
4. četrtek	do 6. ure korenine, od 2 plod
5. petek	cvet
6. sobota	list
7 nedelja	do 12. ure in od 16. ure list
8. ponedeljek	plod
9. torek	plod
10. sreda	do 17 ure plod, od 18. korenina
11. četrtek	korenina
12. petek	do 12. ure korenina
13. sobota	do 15. ure korenina, od 16. cvet *začetekk časa za presajanje
14. nedelja	cvet
15. ponedeljek	cvet
16.torek	do 16. ure cvet, od 17 list
17 sreda	do 18. ure list, od 19. plod
18. četrtek	plod
19. petek	do 15. ure plod, od 16. list
20. sobota	do 7 ure list, od 8. ure do 7 plod, od 18. ure korenina
21. nedelja	korenina
22. ponedeljek	od 6. ure do 12. korenina, od 13. list
23. torek	od 5. ure korenina
24. sreda	do 8. ure korenina, od 9. ure cvet
25. četrtek	do 12. ure cvet, od 13. list
26. petek	list
27 sobota	do 20. ure list, od 21. plod * konec časa za presajanje
28. nedelja	plod
29. ponedeljek	do 20. ure plod
30. torek	do 15. ure list
31. sreda	do 16. ure korenina, od 17 cvet
AVGUST	
1. četrtek	cvet
2. petek	do 8. ure cvet, od 9. ure list
3. sobota	do 15. ure in od 19. ure list
4. nedelja	list
5. ponedeljek	plod
6. torek	plod
7 sreda plod	
Podhodi
za žabe__________________
Pred dnevi je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar odprl obnovljeno cesto ob Slivniškem jezeru pri Šentjurju. Posebnost te ceste so prehodi za dvoživke, ki so doslej pri prehodu ceste množično poginjale pod kolesi avtomo-
Tej problematiki je bilo pri nas več pozornosti namenjene lani, ki so ob Slivniškem jezeru društvo Radoživ iz Žalca, Ekološki forum LDS in člani društva za proučevanje ptic in varstvo narave z Vranskega organizirali prvo akcijo reševanja dvoživk v Sloveniji. Na pobudo društva Radoživ in ekološkega foruma so pri obnovi ceste ob Slivniškem jezeru zgradili še podhode za žabe, del sredstev za to pa je prispevalo tudi Ministrstvo za varstvo okolja — Uprava za varstvo narave.
K. R.
Zazidalni načrt Ferralit________________
Župan Milan Dobnik je 19. junija sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje Ferralita Žalec. Osnutek je izdelal Razvojni center, Inštitut za urejanje prostora, d. o. o., iz Celja, obravnaval pa ga je že tudi občinski odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve.
V sredo, 17 julija, bo ob 12 uri v sejni dvorani občine Žalec javna obravnava tega osnutka, na katero so poleg popravljalcev odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ferralit vabljeni krajani krajevne skupnosti Vrbje in mestne skupnosti Žalec.	K. R.
V Vrbju
kanalizacija______________
Gradnja kanalizacije je ena od nalog, ki še čaka večino krajev v občini. Mnogo krajevnih skupnosti nima niti ustreznih projektov, največji problem pa je seveda denar. Zahtevnosti investicije pa se niso ustrašili v Vrbju, kjer se zavedajo, da jih bo država še bolj udarila po žepu, če ne bodo začeli kanalizacije kar graditi.
Država namreč pobira takso za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami, vrača pa jo v tiste občine oziroma kraje, kjer so se lotili reševanja ekoloških problemov. Med nje gotovo sodi gradnja kanalizacije. V Vrbju so že dobili ustrezen projekt in upravna oziroma gradbena dovoljenja za gradnjo. Investicijo ocenjujejo kar na 130 milijonov tolarjev. Ker vedo, da občinski proračun toliko denarja samo za njihovo krajevno skupnost še dolgo ne bo namenil, so se odločili tretjino investicije financirati krajani sami. Tako bodo gospodinjstva samo za primarni kanalizacijski vod v petih letih prispevala po 2400 DEM oziroma 40 DEM vsak mesec. Kdor se bo priključil pozneje, bo za vsako dodatno leto zamude plačal po 200 DEM več. Podjetniki, ki glede na svoje dejavnosti bolj onesnažujejo okolje z odpadnimi vodami, bodo prispevali od dva- do petkrat več, kar bo ugotavljal za vsak primer posebej svet KS Vrbje.
Dve tretjini investicije naj' bi pokril občinski proračun, oziroma manj, saj računajo tudi na republiška sredstva. Pogodbo o tem so občinski svetniki že potrdili in poudarili, da bodo poslej povsod morali občani prispevati tudi za gradnjo kanalizacije. Kanalizacijsko omrežje bo last občine, vendar pa ob morebitnem razpadu občine ne bo predmet delitvene bilance.	K. R.
Končana orientacijska liga
V lanskem šolskem letu je nastala na pobudo planinskih društev Savinjskega MDO-ja, ki se vključuje v planinski tabor, orientacijska liga. Pripravili so pet tekmovanj, in sicer Hom '95, Ponikva '95, Slivnica '96, Vinska Gora '96 in zaključno, ki je bilo minulo soboto v Braslovčah.
Na tekmovanjih sodelujejo mladi, ki se v šolah vključujejo v planinski podmladek, mladinci, člani, veterani in družine. Liga je bila sestavljena iz šestih starostnih kategorij. Tekmovanja se je udeležilo devet planinskih društev (26 ekip, s celjskega območja.
Po skupnih rezultatih petih tekmovanj v ligi pa so v posameznih kategorijah prve ekipe: PD Zabukovica, dvakrat Slivnica pri Celju, dvakrat Braslovče in Žalec.
T. TAVČAR

;• & w. sr
'Mmm

■Ä-.je g? -‘S ssšgg
PRODAJNI CENTER IVA LOČICA-POLZELA
tel.: 063/701-249 faks: 063/701-366
j AKCIJA BARVNIHTELEVIZORJEVGORENJE
*	20-ODSTOTNI GOTOVINSKI POPUST ZA VSE MODELE
*	BTV - VOYAGER 51 TTX ŽE ZA 46.840 SIT
*	BTV - SCHNEIDER 55 TTX ZA 57.790 SIT
*	BTV - APOLLO 70 ST SLIKA V SLIKI: 109.873 SIT
l BELA TEHNIKA IN GOSPODINJSKI APARATI GORENJE
-	10-ODSTOTNI POPUST ZA GOTOVINO
-	5-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU NA 5 OBROKOV
-	ZAMRZOVALNA OMARA 210 I ŽE ZA 56.442 SIT
UGODNI KREDITNI POGOJI: 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI
KUHINJE IN KOPALNICE GORENJE
• Z VAMI NAČRTUJEMO, SVETUJEMO PRI IZBIRI VGRADNIH APARATOV
RAZVOJ
POLZELA Ločica 75a
INŽENIRING, TRGOVINA d.O.O. PROIZVODNJA, MONTAŽA Tel.: 063/701-249 faks.: 063/701-366
1 IZDELUJEMO PEČI Z VGRAJENIM BOJLERJEM, VSE IZ NERJAVEČEGA MATERIALA - 10-LETNO JAMSTVO. KURJENJE NA OLJE ALI PLIN.
- STROKOVNA MONTAŽA CELOTNEGA CENTRALNEGA OGREVANJA. VSE TUDI IZMERIMO IN NASTAVIMO GORILNIK.
Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
v/ ČASU DOPUSTOV VAS NAJVEČJA TRGOVINA V CELJU MODIANA - CENTER INTERSPAR vabi na ugoden nakup:
'* moške srajce, kratek rokav že od 990,00 SIT dalje
*	moške kratke hlače že od 990,00 SIT dalje
*	ženske kopalke, enodelne in dvodelne že od 1490,00 SIT dalje
*	poletne moške obleke že od 14490,00 SIT dalje
*	otroške majice, kratek rokav samo 350,00 SIT
*	ZA MLADE POLETNI PROGRAM MASH - 30% ZNIŽANJE NA ODDELKU ŽENSKEGA PERILA V MODI ANI vas nikoli ne razočarajo, saj so bogato založeni - od kakovostnega bombaža do svilenega perila.
PA ZA VAŠE NAJMLAJŠE imajo vMODIANI največjo izbiro oblačil, perila, vozičkov in pribora za dojenčke. Skratka, v MODIANI boste sproščeno nakupovali oblačila za vso družino, seveda kakovostno in modno blago
za primerno ceno.
NAKUP V MODIANI JE KAKOR PIKA NA I.
Odprto pismo gospodu dr.
Pučniku_______________________
Že nekaj let spremljam Vaše aktivno prizadevanje, da bi kot predsednik'komisije odkrili ime človeka, ki je dal nalog za poboj domobrancev v Kočevskem Rogu. Razumem Vaše prizadevanje, da bi se razkrilo temno ozadje nekega strašnega dogodka v tistih zgodovinskih dneh. Pri vsem vašem prizadevanju pa me moti to, da se ne vi ne vaša komsija kakor tudi ne toliko drugih zainteresiranih ljudi ne vpraša, kako da je do tega sploh prišlo in če je res moralo priti.
Preden si bova odgovorila na to vprašanje, pa prosim za kratek sprehod v preteklost.
Kakšen je bil potek dogodkov v aprilu leta 1941, ko je bila Slovenija razbita na tri dele. Padla je pod tri okupatorje. Vemo, da se je slovenska Štajerska zadržala pasivno, a vendar ponosno. Takratni politiki so se sicer poskrili, kakor so vedeli in znali, škof Tomažič se je dostojanstveno umaknil v svojo rezidenco in ni maral imeti z okupatorjem ničesar.
Ljubljana pa se je za okupacijo, <?a izgubo svobode zahvalila nadvse slovesno.
-Gospod predsednik, tu bi vas rad spomnil na neko obletnico, na datum izpred 51 let, dan, ki je tudi eden izmed več ali manj pomembnih za zgodovino slovenskega naroda.
22. maja 1941 so namreč italijanski okupatorji oziroma njihovi predstavniki v Ljubljani (visoki komisar Emilio Grazioli, poveljnik Armadnega zbora armadni general Morio Robotti in poveljnik mesta Ljubljana general Orlando) slavili dan zmage zaradi uspešne okupacije Ljubljanske pokrajine. Proslave, ki je bila združena s slovesno 'zahvalno mašo, ki jo je v stolnici daroval sam ljubljanski škof Gregorij Rožman, so se udeležili tudi dotedanji voditelji slovenskega naroda z banom Natlačenom na čelu.
Klerikalni Slovenec je o tej maši poročal takole:
»Slovesnost se je vršila z vsem sijajem, ki ga ob takih prilikah razvija Cerkev: sodelovale pa so pri tem civilne in vojaške (ital. op. R. Z.) oblasti, ki je za naše razmere nov in nenavaden, ki pa je dal lep okvir slovesnosti ter jo s svojo paradno močjo in sijajem še močno podčrtal.
Službo božjo je imel prevzviše-ni gospod škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci... Pri vratih stol-
nice je sprejel visoke dostojanstvenike stolni župnik, kanonik dr. Klinar s svojim spremstvom ter jih vodil na častno mesto v sredini pred oltarjem... Na obeh straneh tik ob presbiteriju pa je zavzela mesto častna straža s puškami in šlemi na glavah, pred njo na vsaki strani dva trobentača... Med sveto mašo je pel stolni pevski zbor s čudovito spremljavo orgel, ki jih je igral msgr. Stanko Premrl, pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca...
Po sveti maši so prišli Grazioli, Mario Roboti in Orlando v zakristijo k škofu ter se mu zahvalili.«
Tako so torej italijanski okupatorji proslavili svojo zmago nad Slovenci, nad tistim delom Slovenije, ki jim ga je po prejšnjem dogovoru prepustil Hitler. Ko po toliko letih v Slovencu prebiramo navdušujoče poročilo o tej proslavi, se vprašujem, kaj so počeli takratni voditelji slovenskega naroda? Poleg bana Natlačena še drugi voditelji iz SLS, pa strankarski prvaki JNS in liberalne stranke, ki so se udeležili te slovesne škofove zahvalne maše, ki je bila potrditev, da je s slovenskim narodom konec. Maša, v zahvalo za to, ker smo izgubili svobodo, ker smo padli v suženjstvo!
Gospod Pučnik, dovolite vprašanje: je bila vsa tista ceremonija v stolnici, ki so ji prisostvovali vodilni slovenski politiki, narodna izdaja ali ne?
Vsi vemo, da se je tista izdaja s posledicami vred vlekla skozi vsa leta okupacije. In to s strašnimi posledicami za slovenski narod. Tej prvi izdaji ob zagotovilih predanosti fašizmu, izraženi ob vljudnostnem obisku takratnih slovenskih voditeljev v Rimu pri Mussoliniju, kralju in papežu, je sledila popolna podreditev okupatorju.
Hlapčevska.podreditev slovenske politike je šla tako daleč, da je bila že takoj v začetku z njihove strani obsojena vsaka misel na odpor. In ne le to: tako politiki kakor ljubljanska katoliška cerkev so se aktivno vključili v fašistične načrte uničenja vsega slovenskega. Res je, da so fašisti ta svoj grozljivi načrt odkrili šele pozneje, toda to ne zmanjšuje njihove krivde.
Slovensko ljudstvo se je kmalu zavedlo grozne nevarnosti, ki mu je pretila tako od nemškega nacionalsocializma kof od italijanskega fašizma. Kajti oba sta si bila enotna v nameri, da uničita slovenski narod. Nemci so začeli svoj uničevalni načrt izvajati takoj, Italijani pa so čakali na čas po vojni.
Tako rekoč goloroko slovensko ljudstvo se je že prvo leto okupa-
cije začelo pripravljati na oborožen odpor, tudi v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Tu pa je naletelo na odpor tako pri politikih kot v katoliški Cerkvi. Cekrev je šla tako daleč, da je svoje pristaše pozvala v boj za očuvanje vere. Da bi opravičili ustanavljanje svojih oboroženih oddelkov, vaških straž, so klerikalci vrgli v javnost veliko laž, s katero manevrirajo še danes - da so partizani (klerikalci jih že od vsega začetka titulirajo s komunisti) že prvo leto pobili nad tisoč ljudi. Nedolžnih, seveda.
Gospod dr. Pučnik! Ali je bila ustanovitev vaških straž in pozneje domobranskih enot, ki se, dokazano, nikoli niso spopadle z okupatorjem, ki pa so partizanom in civilnemu prebivalstvu povzročile težke žrtve - je bila to tudi izdaja slovenskega naroda, kaj pravite?
Povejte mi, od kod ljubljanski katoliški Cerkvi pravica, da v svojem tako imenovanem boju za vero ustvarja toliko sovraštva med ljudmi?
Italijanski general Ruggero je škofu Rožmanu, ko ga je ta prosil, naj vendar očisti hoste od partizanov, med drugim povedal: »S tem svojim ravnanjem boste ustvarili toliko sovraštva med narodoma, da ga 50 let ne bo mogoče odstraniti!«
Povejte tudi, kako je mogoče, da so med vojno katoliško vzgojeni ljudje, kot so bili domobranci, lahko mirne vesti počenjali take težke zločine, in to že vse od leta 1942 naprej! Spomnite se, kaj je zapisala članica zločinskega Štajerskega bataljona v svoj dnevnik: »Koder gremo, puščamo za seboj grobove...«
Pripovedujejo mi in berem - tudi dokumente, kako je Rupnikov domobranec v Loški donini za pokopališkim zidom podrl visoko nosečo ženo Ano Mulec in ji z bajonetom predrl trebuh in izvlekel otroka iz nje ter ga vrgel proč... Nisem verjel, da je to res, toda dokument je to potrdil. Pri Dobrovi, pred vrati Ljubljane, so domobranci klali mladega fanta, partizana, doma je bil tam ob Kolpi. Ležečemu so štirje stali na rokah in nogah, eden pa mu je klečal na prsih in ga zbadal z mesarskim nožem. Fant je od bolečin rjul, da se ga je slišalo daleč naokrog. Klavec je ob koncu vojne zbežal, kakor toliko drugih. Pozneje je bil župnik v Kanadi.
Še posebno me je pretresla pripoved znanca iz Savinjske doline. Kot mlad fant je bil mobiliziran v Šlandrovo brigado. Z brigado je odšel na Dolenjsko, kjer je brigada bila hude boje. Neke noči je
skupina borcev utrujena polegla in zaspala. To je bilo nekje blizu Stične. Od.nekod so se prikradli domobranci in to skupino še v spa* nju pobili. Ko je nato brigada izvršila protinapad, se je borcem pokazala grozna slika. V travi, kjer je prej spalo dvanajst borcev, so bila zdaj krvava trupla brez glav. Iz trupel so tam, kjer so bile prej glave, štrleli samo kratki krvavi štrclji, glave pa so bile s puškinimi kopiti tako sploščene, da ni bilo za nobeno mogoče ugotoviti, h kateremu telesu spada...
Poglejte, gospod Pučnik, koliko lepše bi Slovencem lahko bilo, če ne bi bilo vsega tega. Nedavno osamosvojitev bi gotovo doživljali lepše, kot smo jo sicer.
Rado Zakonjšek-Cankar
Skrb za naše živali v poletni vročini
Neštete žalostne zgodbe o živalih so resno opozorilo človeku. Kot društvo proti mučenju živali moramo opozoriti vse ljudi, da so kot gospodarji — lastniki živali dolžni skrbeti zanje. Iz moralnih razlogov in občutka odgovornosti za živa bitja.
Lahko bi brez konca naštevali dokaze, koliko trpljenja morajo zaradi hude vročine prenašati živali. Poletje je tu. Zato prosimo in opozarjamo: ne zanemarjajte svojih živali, poleg hrane jim zagotovite dovolj sveže pitne vode. Poskrbite za ustrezne higienske razmere in dobro počutje v njihovih bivalnih prostorih (prezračevanje). Ne zanemarite bolnih živali, pravočasno jim poiščite pomoč veterinarja.
Opozarjamo! Vsako nasprotno ravnanje je mučenje živali in je kaznivo dejanje.
Ničkoliko očividecev se obrača na naše društvo, naj posredujemo pri nečloveškem ravnanju s psi (in drugimi živalmi), naj bo to na podeželju ali v naseljih. Ponovno opozarjamo, pes ne sme trpeti zaradi malomarnosti in krutosti lastnika, kajti tudi on je živo bitje, ki čuti bolečino.
Osnovni bivalni pogoji za naše prijatelje — pse:
—	suho zavetje, poleti dovolj sonca (primerno velika uta),
—	izdaten obrok zdrave hrane (mladičke morate do enega leta starosti hraniti večkrat na dan),
—	vedno dovolj sveže in čiste pitne vode,
—	veriga naj bo dolga 3 do 4 metre; usnjena ovratnica ga ne sme stiskati ali drgniti; psu, ki biva v pesjaku, le ta ne sme biti premajhen (3 do 4 metre).

Vrba 7
1225
Lukovica
CEMENTNI IZDELKI
IZDELUJEMO!
-	cvetlična korita
-	kamine, fontane
-	ograjne elemente
-	tlakovce, plošče, robnike
-	tople grede, kompostnike
-	škarpne elemente
-	vinogradniške stebre
-	kanalske jaške z mrežo
-	peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
Pokličite nas po tel.: 0609 613-889 od 8. do 16.30 ure.
IVA
AVTODELI
d. o. o.
Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER
Telefon:
063/701-252
Ponujamo vam tudi:
-	OLJE ELF
-	HLADILNO TEKOČINO
-	MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI
Avtodeli za vozila:
-	RENAULT
-	ZASTAVA
-	ŠKODA -ALFA
-	LADA SAMARA
V zalogi imamo tudi glave za VUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo
eiemo
MARJAN VRENKO
TEL.. FAKS 701-583 Šempeter 35a 3311 ŠEMPETER
-ELEKTROINSTALACIJE PRI NOVOGRADNJAH IN ADAPTACIJAH -SERVIS IN PRIKLOP ELEKTRIČNIH NAPRAV IN STROJEV -SERVISIRANJE IN UGRAJEVANJE GORILNIKOV IN OSTAUH ELEKTRONAPRAV V OBIRALNICAH IN SUŠILNICAH HMELJA (obiralni stroji, dvigala...).
Se priporočam!
Večkrat ga spustite z verige ali iz pesjaka, naj se sprosti. Kako hvaležen vam bo!
Tudi psi v stanovanjih potrebujejo veliko gibanja. Ne puščajte jih zaprte in same v zaprtih prostorih, brez dovolj zraka, hrane in vode.
Pogosto se zgodi, da se ljudje živali naveličajo in jih enostavno zavržejo. Takšno početje ni vredno človeka! Bodimo kulturni in ne mučimo živali!
Društvo proti mučenju živali Celje Članica: Štefka K.
TRQOVIHA - 8ISTRO
KOŠARICA
PERNOVO 17/a 3310 ŽALEC TeL/fax 063/728-080
* * POSEBNO UGODNA PONUDBA * *
MOKA tip 500, 25/1 kg	54,90
SLADKOR, 50/1 kg	103,90
OLJE 12/1 I	149,90
VEGETA, 1 kg	899,90
KOMPOT BRESKEV	129,90
TESTENINE, 1/2 kg	84,90
KIS ZA VLAGANJE, 3 I	349,90
PLENICE PAMPERS	1.699,90
ARIEL, 3,6 kg	890,00
WEISSER RIESE, 3,6 kg	715,00
VINO KONJIČAN, 12/1 I	399,00
RADENSKA, zaboj	689,00
PIVO, zaboj	2.375,00
KOTNI BRUSILNIK
KB 69A	9.500,00
VRTALNIK VIBR.	558A 10.990,00
KOSILNICA NA LAKS
GT	38.990,00
VRTNA KOSILNICA
350 S	38.900,00
HLADILNA TORBA,
25 I	2.229,00
SENČNIK	1.770,00
POLETNE MAJICE	499,00
V zalogi po ugodnih cenah traktorske gume, motorno olje, vse vrste krmil in živinske krme.
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU 063/728-080.
KDOR VARČUJE
V KOŠARICI KUPUJE.
PRODAJA RABLJENIH VOZIL
tel.: 063/715-946
Migojnice 140, 3302 GRIŽE mobitel: 0609/629-093
Odkup rabljenih in poškodovanih avtomobilov od leta 1988 dalje, v zalogi več vrst avtomobilov.
Odprto: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah zaprto.
VULKANIZERSTVO
ŽALEC
Cesta na Lavo 2. 3310 ŽALEC Telefon: (063) 711-288 Privat (063) 21-071 Mobitel: (0609) 634064
Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Se priporočam!
="= = =	===- ALARMNI
= = = = = =- SISTEMI
Brezskrbni zapuščate svoje premoženje?
VLOMILCI SO NA DELU!
“S (063) 714-227 MILES d.o.o. Migojnice
trgovska družba d.d. Žalec
AKCIJA TRAJA OD 10. DO 25. JULIJA 1996 ALI DOKLER JE BLAGO V ZALOGI
LEDENI ČAJ VITAL 1,5 L
138,90 SIT
HLADILNIK GORENJE 180 L
35.980,00 SIT
510,50
SIT
124,60 SIT
PERSIL 3,6 KG
918,80 SIT
ČOKOLADA MILKA 100 G
lešnik,
smetana,
mlečna
99,90 SIT
GOBASTA KRPA
436,50 SIT
DARILO; KRPA ZA OČALA
SIRUP ORANŽA, LIMONA, MALINA 2 L
WHISKAS 400 G
U8,02lsrr
SADNI KOKTAIL UN I 410 G - UVOZ
HLADILNA TORBA S HLADILNIMI
VLOŽKI
*740,00 SIT
BUČNO OLJE PETOVAR 1 L
519,90 SIT
LEDENI ČAJ VITAL 0,33 L
54,80 SIT
Snežna jama
Vedno več zanimanja za ogled
Po lanskih problemih, ko so se za jamo močno zanimali v novo nastali občini Luče, so jamarji iz Prebolda, ki jamo upravljajo, letos naleteli na povsem drug problem, ki ga je povzročila minula zima z obilnimi snežnimi padavinami. Sedaj je jama sicer že odprta za ogled in jo je od 1. junija obiskalo že lepo število skupin in posameznikov, vendar pa so nastale težave dobro opozorilo, da ima narava svojo moč.
Upešen nastop teniške akademije Žalec
V maju in juniju so se vrstile tekme v drugi slovenski teniški ligi, na kateri so igralci Žalca igrali že četrto leto zapored. Vsako leto je v tej ligi hujša konkurenca, saj v ekipah nastopa v vsakem klubu po en tujec, igralci pa so vedno mlajši. Izjema so le igralci Žalca, ki so sami domačini.
Po sedmih kolih se je ekipa teniške akademije Žalec uvrstila na sredino lestvice, od 4. do 6. mesta, skupaj z ekipama TK Ptuj in TK Krško, ki imata isto število točk. Zmagala je ekipa TK Galeja Malečnik, TK Celje pa je zasedel drugo mesto. Izpadel je TK Konjice.
V ekipi so igrali: Gregor Bobovnik, Gorazd Reberšak, Tomaž Camlon, Slaven Granič, Tomaž Volk, Radovan Antloga in Stane Novak.
Zaradi velike količine snega in izjemno hitrega taljenja je namreč vhodni ledeni del meter visoko zalila voda in s tem jamarjem preprečila dostop do ostalih jamskih prostorov. Odločili so se vodo izčrpati. V prvem poskusu so s pomočjo bencinske črpalke izčrpali dobrih 18 cm vode. Že ob vnovičnem obisku jame tri dni pozneje se je izkazalo, da je bilo delo zaman, saj se je nivo vode dvignil škoraj na enako višino kot pred črpanjem. V sodelovanju z gasilci Groblje in občinsko gasilsko zvezo, ki jim je posodila potopno črpalko z večjo močjo izčrpavanja vode, so vodo prečrpali v bližnji rov, od koder je odtekla v nižje ležeče plasti propustne kamnine, ki morda skriva še neodkrite rove. Prav to bodo jamarji tudi preverili na eni od naslednjih raziskovalnih akcij, saj
Odlični Žalčani__________________________
Ekipno državno prvenstvo v karateju
V telovadnici osnovne šole Žalec je bilo v nedeljo ekipno državno prvenstvo v karate borbah. Nastopilo je 33 ekip iz 14 klubov. Velik uspeh so tokrat dosegli člani Karate kluba Žalec, ki so to tekmovanje tudi pripravili. Pri starejših mladincih so Žalčani v finalu izgubili z Emono z 2:1 in osvojili drugo mesto, pri mlajših mladincih so v finalu premagali Forum iz Ljubljane s 3:0 in osvojili prvo mesto, pri članih pa so Žalčani tokrat morali priznati premoč Emone iz Ljubljane in so tako osvojili drugo mesto.
Pred dnevi pa je bilo državno prvenstvo v katah in borbah za deklice in dečke v Murski Soboti. Tudi na tem tekmovanju so mladi karateisti iz naše občine osvojili nekaj odličnih mest. Med starejšimi deklicami je Asja Pešec osvojila drugo mesto, v borbah posamezno med mlajšimi dečki do 45 kg je bil Robi Lukač iz Žalca tretji, nad 50 kg Gašper Šeliga prav tako tretji, do 40 kg Sašo Djerdjevič iz Žalca drugi in do 50 kg Uroš Godler iz Žalca tretji. Med starejšimi dečki do 45 kg je zmagal Luka Marič iz Žalca, med mlajšimi deklicami nad 53 kg pa je zmagala Asja Pešec iz Petrovč.	T. TAVČAR
V sejni sobi občine Žalec sta predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada občine Žalec Peter Gominšek in v imenu košarkarskega kluba Kovinotehna Savinjska Polzela Danilo Senič prejšnji teden podpisala pogodbo o nakupu sedmih stanovanj. Vrednost stanovanj znaša 44 milijonov, gradili jih bodo ob razširitvi dvorane, gotova naj bi bila do konca meseca novembra letos, oddajali pa jih bodo v najem za neprofitno najemnino. Na sliki: Med podpisom pogodbe.
T. T.
Duatlon v Žalcu
Franc Kekec državni prvak
Franc Kekec, 62-letni rekreativni kolesar iz Griž, ima letos za sabo več dobrih rezultatov na raz-
ličnih kolesarskih rekreativnih tekmovanjih. Sredi prejšnjega meseca se je udeležil tudi državnega kolesarskega maratona Ajda '96 v Moravskih Toplicah. Na tem tekmovanju, kjer je v šestih kategorijah nastopilo več kot 300 kolesarjev, je Franc Kekec v kategoriji nad 60 let na progi, dolgi 110 km, osvojil prvo mesto in s tem postal državni prvak, kar je njegov doslej največji uspeh. Med pomembne letošnje uspehe uvršča tudi drugo mesto v kategoriji nad 50 let na kolesarskem vzponu na Bricnikov hrib v Radljah, tretje mesto na tekmovanju Vzpon na Dobrovlje in šesto mesto v Avstriji na Cross country po blatu, pesku in gozdu. Na sliki: Franc Kekec s pokalom in medaljo po uspešnem državnem prvenstvu v Moravskih Toplicah.
T. TAČAR
V okviru žalske noči, tradicionalne turistične prireditve, bo tudi ena od zanimivih športnih prireditev, in sicer duatlon, ki ga pripravlja društvo Triatlet iz Celja, ZTKO in občina Žalec. Tekmovanje je rekreativno, start pa bo 6. julija ob 15. uri na Šlan-drovem trgu. Prične se s tekom na 1 km, sledi menjava kolesar-
Prijavnico izrežite in pošljite na naslov: Dejan Glavnik, Breg 61/b, 3313 Polzela (tel.: 063/720-760).
PRIJAVNICA: RED BULL - DUATLON ŽALEC 96
Ime in priimek:.....................................
Datum rojstva:.......................................
Kraj - klub:.........................................
Novi tujec Marko Šamanič iz Cibone
V taboru Kovinotehne Savinjske Polzela so končno sestavili ekipo za prihodnjo sezono. Pogodbe sta podaljšala Cizej in Zaletel, novi tujec v ekipi pa bo naslednja tri leta Marko Šamanič, 204 cm visok center, ki je igral v Ciboni. V prvi tekmi skupine A evropskega pokala bodo Polzelani gostovali pri turški ekipi Feranbahče, v drugem kolu pa bodo doma igrali z italijansko ekipo Scavolini. V petek so imeli Polzelani zadnji trening, za novo sezono pa bodo pričeli trenirati 22. julija.	T. TAVČAR
ta kraški alpski biser v nedrjih Raduhe še vedno predstavlja velik raziskovalni izziv. To še tembolj, saj so nekatere analize starosti
kapnikov pokazale, da gre za jamo, ki je starejša od vseh do sedaj znanih jam pri nas. Vsekakor pa je siga starejša od 350.000 let, kar pomeni, da so kapniki najmanj dvakrat starejši kot v Postojnski jami.
Krog podatkov o tej jami se tako vedno veča, vendar ostaja raziskovalcem še veliko dela, saj je ta jama kot nikoli dokončana simfonija.	-OV-
Konjeniška prireditev v Gotovljah
16. junija je bil v Gotovljah ponovno konjeniški praznik. V dopoldanskem času so nastopili mladi jahači ali mladi konji. Preskakovali so zapreke v višini 1 m in 1,10 m. Ob 14.30 pa so se pomerili najboljši na višini 1,20 in 1,30 oziroma se je pričel lov na točke. V višini
l,	20 m je zmagala Maja Novak, KK Velenje. V lovu na točke pa je zmagal Andrej Kučar, KK Velenje. Da je to zelo zahtevna skakalna disciplina, kaže podatek, da je najvišja zapreka yolly stala v višini 1,60
m.	Vidi se, da imamo v Slo-
veniji vedno več odličnih jahačev in konjev. S tem pa kakovost tega športa hitro raste!
Na višini 1,10 m je zmagal J. Simonič s konjem Talismanom.
Prava popestritev sobotnega dne pa so bile kmečke vprege, ki so se predstavile v vsem svojem sijaju. Mimo so pripeljale razne pasme konj: haflingerji, noričani, pasovci, slovenska hladnokrvna pasma in cela vrsta vozov, kot so pa-ruc, kočija, zapravljivček. Lep je bil ta dan v Gotovljah!
Franci Žagar
jenja na 5 km in zopet tek 1 km. Prijave bodo sprejemali na Šlandrovem trgu do 13. ure. Tekmovanje bo v treh kategorijah, in sicer mlajši od 15 let, od 15 do 30 in nad 30 let, tako za moške kot ženske. Startnina stane 700 tolarjev, vsak udeleženec prejme spominsko majico in red buli.
Najbolj priljubljeni športniki
Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence:
ROBI DOBNIK, Polzela 205/a
MARIJA CIZEJ, Polzela 190
ZLATKO KRONOVŠEK, Parižlje 65, Braslovče
Teniške majice dobite v našem uredništvu.
V juniju so dobili največ glasov:
Jožica Emeršič (sledita ji Vanja Dolar in Maja Frece), športnik meseca junija je Matjaž Cizej (sledita mu Veljko Petra-novič in Nejc Lovec).
Vsi, ki pa so glasovali za najbolj priljubljeno športno ekipo, so izbrali Kovinotehno Polzela.
Akcijo nadaljujemo, glasovnice pa sprejemamo vključno do
8.	avgusta. Kasneje prispelih glasovnic ne bomo upoštevali.
Savinjčan
i
i
I Glasujem
| za najbolj priljubljeno športnico:
za najbolj priljubljenega športnika:	
za najbolj priljubljeno športno ekipo:	
Moj naslov:	
IZPOD PERESA MLADIH
JULI) 19% • STRAN 19
Zakaj me starši kritizirajo?_______________
V vsaki družini pride do prepirčkov, takšnih in drugačnih, pa tudi kritike ne manjka.
Tudi v naši družini včasih pride do kakšnih nesporazumov, a le-ti so redki. Moja mama me zmeraj, kadar naredim kaj narobe, kritizira. Na primer: grem na balkon, tam malo gledam naokrog, potem se vrnem v stanovanje, zaprem vrata in že mi »teži«: »Beno, zaveso popravi,« kajti zavesa ni bila tako, kot želi moja mama. Prav tako je pri drobtinicah, posodi, videorekorderju, da ne govorim o svoji sobi. Vedno reče: »Beno, posesaj drobtine ali pa jih vrzi v koš!« Jaz pa odgovorim: »O. K., mama«. Prav tako je pri posodi. Vedno kadar kaj pijem, zaslišim mamin glas. »Beno, kozarec daj v posodo za pomivanje.« Kadar prižgem videorekorder, ga po navadi pozabim ugasniti; ko to vidi mama,... joj... »Beno, videorekorder ugasni in pobriši prah z njega, saj ga ne gleda noben drug kot ti! »Kadar imam pa razmetano sobo, že vnaprej vem, da bom dobil svojo »porcijo« pridige. Beno, postelja je razmetana, prah ni pobrisan, v omarah je vse razmetano, okno je zaprto...« Še sreča, da imam očeta, ki me skoraj nikoli ne kritizira, no, saj je mama tudi v redu. Tudi sam bi moral paziti, da bi malo bolj pospravljal za sabo.
Beno Skerlovnik, 7 r.
OŠ ¿alec
Mi — med seboj
Moja družina šteje štiri člane, imamo pa tudi psa. Imam štiri leta mlajšo sestro Kajo. V lanskem letu smo se preselili v svojo hišo v Braslovče.
Med tednom smo vsi zelo zaposleni, tako da se zberemo šele pozno popoldan. Takrat se dogovorimo, kaj bomo postorili. Med-ve s sestro sicer ne delava veliko, vsak dan pa ena izmed naju pelje na sprehod psa. Tudi košnja trave je moje delo, z veseljem pa pomagam pri bolj »moških« opravilih, kot je barvanje ograje in vrat.
Skupaj se zberemo pri večerji in se pogovorimo o dogodkih dneva, skupnih problemih, radi pa se tudi pošalimo. Med vikendom imajo moji starši več časa, jaz pa sem popoldan najraje v družbi svojih prijateljev. Med seboj se dobro razumemo. Ne prepiramo se veliko, samo včasih se mi zdi, da me starši ne razumejo. To je predvsem takrat, ko si želim dlje časa ostati zunaj, kot mi dovolijo. Potem pa se dogovorimo za »srednjo« uro, ki jo vedno spoštujem.
Moji mami se zdi najbolj pomembno, da ne zamujam, zato zelo pazim, da pridem domov pravočasno. Potem je zadovoljna, jaz pa tudi, ker lahko drugič grem ven. Moji starši niso preveč strogi in sem zato s z njimi zadovoljna. Tudi s svojo sestro se lepo razumem, čeprav je mlajša od mene. Če ni preveč sitna, je kar v redu dekle. Mislim, da se za-
Savinjčan
veda, da sem jaz starejša in da to tudi upošteva. Če pa kdaj pozabi, jo na to z veseljem spomnim in če ne pomaga lepa beseda, malo tečeva po hiši in okoli nje.
Zadnji član naše družine je pes, ki je prav tako pomemben kot vsi ostali. Včasih nam celo uravnava družinsko življenje, ker se ljubosumno tišči v ospredje. V naši družini je prijetno živeti, ker ima vsak svojo svobodo in pravico, da misli in dela, kot je prav. Starši malo več, medve s sestro malo manj, naš pes pa najmanj. Vendar je tako prav in želim si, da bi tako še dolgo ostalo.
Tjaša Pustoslemšek, 7. r.
OŠ Žalec
Odhajamo___________________
Rodil se je prvi zeleni list: neslišno — kot rosa v prebujajočem se jutru;
nepričakovano — kakor izgine krasna mavrica za mejami nebeških višav. Obljubil je, da ne bo nikoli zaspal.
Nekje na drugi strani sveta je dozorelo zlatorumeno zrnje v klasju;
neslišno — kot prva zvezda na nebu;
nepričakovano — kakor se sonce v jutru zbudi.
Odšlo je skupaj z žanjicami; tiho in brez slovesa in s sabo odneslo zlatorumen, odrasel vonj nečesa.
Tudi mi odhajamo: danes, ju-
tri, včeraj...
Morda se bodo naše poti nekoč še križale: neslišno, nepričakovano, kot bi našle izgubljeni del življenja.
In vendar ne bomo več isti ljudje:
zeleni, navihani, brez občutka za dolgočasje; postali bomo drugačni: dozoreli, odrasli kot zlatorumeno zrnje v klasju.
Emina Mešič, 8. b.
OŠ Žalec
Družina na planinskem izletu
Nekega nedeljskega popoldneva smo se mamica, ati, Tomi in jaz odločili, da pojdemo na Krvavico. Mamica je s sabo vzela fotoaparat.
Z avtom smo se odpeljali do PresedeH. Od tu naprej smo odšli peš. Čeprav smo hodili počasi, sta mamica in Tomi ostajala zadaj. Ko sva z atijem prišla do vznožja Krvavice, sva počakala na mamico in Tomija. Ko smo se vzpenjali po vzpetini, je mamica kar naprej govorila, da moramo paziti, kam stopamo.
Kmalu smo prispeli na vrh. Tu smo se usedli in gledali v dolino. Z nami so prišli tudi drugi planinci. Mamica je enega izmed njih prosila, da nas je fotografiral. Vračali smo se po isti poti. Držal sem se atija za roko, ker me je bilo strah, da bi mi spodrsnilo. Sli smo do Zajčeve koče. V koči nam je ati kupil sok. Tu smo bili dolgo.
V filipinskem podzemlju VI.____
Sistem štirih jam Bonogan cawe
Prva noč na Batuanski planoti je za nami, pred nami pa dan poln pričakovanj in raziskovalne mrzlice. Večina članov odprave je to jutro nekoliko »zlomljenih«, saj so prvič, odkar smo od doma, spali na tleh. Pa tudi trije ali štirje, ki smo spali na posteljah, nismo bili veliko na boljšem. Tudi te so namreč precej trde in največkrat, kot smo spoznavali pozneje, so postelje le leseni pogradi, na katere si pogrnejo slamnato preprogo. To pa je za nas, ki smo vajeni jogijev, občutno pretrdo. Sicer pa je tudi to realnost teh krajev, na katero se bomo morali privaditi. V vsem tem je tudi nekaj dobrega. Ko se bomo navadili, nas hrbtenica prav gotovo ne bo zlepa bolela, tako kot ne boli Filipincev, ki skorajda ne vedo, kaj so bolečine v križu.
Preden se podamo na teren, imamo srečanje z batuanskim županom. Možakar je zelo prijazen in precej rejen, kar je že kar nekakšna izjema, saj so Filipinci večinoma suhljati. Z zanimanjem posluša naš delovni program, veselje pa kaže tudi ob predstavljanju naše dežele. Celo tako se navduši, da nam predlaga, da bi se naš župan in on pobratila. Zanj naj bi dal tudi posebno povabil-no pismo, kar pa se pozneje ni zgodilo. Za spomin pa ostaja kar nekaj fotografij in diapozitivov, ki pričajo o tem dogodku. Še posebno pa se nas bodo še dolgo spominjali na batuanski pošti, saj toliko razglednic, kot smo jih ta dan odposlali mi, najverjetneje še niso nikoli, vsaj ne v Evropo. Precej smo se namučili z lepljenjem znamk, a bili hkrati zadovoljni, da je za nami tudi to administrativno opravilo, ki ga nihče ne opravlja z veseljem.
Z jeppniem do jam
Naloženi v jeppni - nekakšen manjši avtobus, ki je običajno maksimalno natrpan z ljudmi, se vozimo poti prvemu našemu raziskovalnemu cilju, sistemu štirih jam, ki jih medsebojno povezuje večkrat ponikajoči potoček. Obeta se nam mokro raziskovanje. Po polurni vožnji po kolobitasti in blatni cesti ter lepi pokrajini, ki jo krasijo kokosove palme, riževa polja in podeželske hišice na kolih, se končno ustavimo v bližini vhodov omenjenih jam.
Okrog nas je polno otrok, ki zve-zdavo gledajo na naše kombinezone in opremo, ki jo imamo s sabo. Za njih smo kot nekakšni marsovci, ki so prišli z lune. V začetku so nekoliko nezaupljivi, a kmalu si pridobimo njihovo zaupanje.
Končno smo v objemu filipinskega kraškega podzemlja. Povsod je voda, a ni globoka. Jama je še kar prostorna, tako da nam prodiranje ne povzroča težav. Lotim se risanja. Pri merjenju mi pomagata Jure in Tonči, Igor in Tone pa se izživljata s snemanjem našega početja in jame. Slabo uro zatem smo že pri naslednjem vhodu. Tokrat se risanja jame loti Jure. Voda je v tem delu jame precej globlja. Zaplavamo in uživamo. Veselja je konec, ko zagledamo podor. Nadaljevanje ni več mogoče. Povsem premočeni se spravimo še nad tretji del tega jamskega sistema, ki ga večkrat presekajo posamični udori. Odločim se za čuvanje opreme pred vhodom. Slabe izkušnje iz odprave v Kolumbiji, ko so nam kar dvakrat odrezali vrv v najglobljem kolumbijskem breznu Oyó del Aire, so nas izučile, da ničesar ni varno puščati brez nadzora. Še posebno, ker naše početje budno spremljajo tako otroci kot starejši domačini. Pred vhodom se mi pridruži še naš biolog Boris, vendar ne zdrži dolgo. Odpravi se na krajši potep po okolici. Družbo pa mi kmalu nato dela naš šofer kombija, ki nam
ga je dodelil guverner otoka Bohol.
Ko pridejo fantje iz jame, se odpravimo proti vozilu. Za nami je uspešen prvi raziskovalni dan. Dopolnijo ga še Dani, Jorg, Srečo, Jani in Peter, ki so raziskali zadnji krak tega jamskega sistema.
Ponovno smo v Batuanu pri naših gostiteljih Virador in Dam-pong. Obešamo premočene kombinezone in čistimo opremo. Jutri nas čakajo novi podvigi.
Čokoladni griči
Na večer si privoščimo še krajši izlet do Čokoladnih gričev - svetovne znamenitosti te pokrajine. Vreme nam žal ni naklonjeno, kljub temu z zanimanjem opazujemo nenavadno pokrajino, ki s svojimi ovalnimi in porjavelimi grički spominja na gigantske krtine na prostranem travniku. Pokrajini pa dajejo čar še kokosove palme in druga vegetacija, ki raste ob vznožju teh gričkov. Prične deževati. Fotoaparati, ki so kar nekajkrat škljocnili, obmolknejo. Spravimo se v avtomobil in odbrzimo proti Batuanu. Sem se bomo vrnili ob kakšnem lepšem vremenu.
Kmalu po prihodu dobimo na mizo obilno večerjo. Nekaj podobnega kot včeraj. Kuharja sta se res potrudila, a paradižnikove solate jima nismo zaupali pripraviti. Vsaj še ne. Z njo se tokrat spoprime Tone. Zelo je okusna, in če bi zaprl oči, bi pozabil, da sem na Filipinih.
Po večerji se lotimo izdelave dokumentacije doslej raziskanih in izmerjenih jam. Spanje bo moralo še počakati. Ob pol dveh ponoči le uspem prek spečih trupel, ki leže v sobi na tleh, priti do postelje in se predati spancu. Zjutraj nas čakajo nove jame.
Cesar's Cawe
S.	kombijem, ki smo ga dobili od guvernerja otoka, se podamo
po zajtrku, po nam že poznani poti, do vhoda v jamo Cesarš ca-we, iz katere teče potoček. Tega s pridom izkoriščajo okoliške gospodinje za pranje perila. Tudi ob našem prihodu sta tam mati in hči z velikim vedrom, polnim cunj. Nekaj časa počakamo, da opereta, nato pa se podamo v notranjost jame. Jama je kapniško precej bogata, vendar večinoma tudi tako nizka, da smo skoraj ves čas v vodi. Prodiranje po njej je zanimivo, vendar tudi težavno, saj moram zelo paziti, da si ne zmočim bloka za risanje. Ko pridemo do konca jame, se lotimo merjenja in risanja. Srečo med tem poskuša prodreti še nekoliko naprej, vendar se strop po 15 m tako zniža, da je med stropom in gladino vode le še nekaj centimetrov. V drugem kraku poskuša raziskovalno srečo Dani, a tudi on se po mukotrpnem »puzanju« odloči za vrnitev v glavni rov, kjer je le malo udobneje. Nad našimi glavami sem in tja letajo lastovičarji, kolibrijem podobni ptiči, imenovani Salam-ganke, ki gnezdijo v tukajšnjih jamah. Pravzaprav je srečanje z njimi, v temnem podzemlju, nekaj posebnega. V naših jamah se videvamo le z netopirji, ki jih tudi tu ne manjka. Ta prizor pa me nekako s spomini popelje v Kolumbijo, v brezno Ojo del Aire, kjer sem spoznal ptiče Guačarose, ki so veliki kot sokoli, tako da sem se takrat počutil, kot da sem v središču dogajanja Hitchcockovega filma Ptiči.
Ponovno smo zunaj. Kombi nas že čaka. Kmalu smo v Batuanu. Na hitro se preoblečemo in se odpravimo še po ostale člane odprave, ki so ta dan »naskočili« prvo filipinsko brezno. Peljemo se proti Šilarju. Čudovit je pogled na riževa polja in terase, ki so prava mojstrovina filipinskih ljudstev. Zlasti osupljive so terase Ifu-gajev na severu Luzona.
Darko Naragiav (se nadaljuje)
Vrnili smo se do avta in se odpeljali domov. Bilo mi je lepo.
Milan Goropevšek, 3. r.
POŠ Tabor
Naša družina________________
V naši družini se dokaj dobro počutim. Najbližja mi je mama, s katero» se lepo pogovorim o vseh svojih težavah. Če sem jezna, se znesem nad bratom in nad sestrico, ki sta zelo pripravna za takšne reči. Drugače pa se med seboj ne kregamo veliko.
Seveda pa v družini ne more biti nikoli vse popolno. Kadar brat prinese iz šole enko, je cel dan direndaj v hiši. Mama ga zmerja in mu govori, da je otročji, ker igra igrice na računalnik, namesto da bi se učil, in da se sploh ne zaveda, kako so njegove ocene v srednji šoli pomembne za vpis na višjo šolo. Jaz pa moram priznati, da je on res otročji. Kljub svoji veli-
kosti — okoli 1 m 95 — se še vedno prepira z najmanjšo sestrico, ki ima 7 let, zaradi najbolj nepomembnih reči, kot so avtki, pa lego kocke itd. Pa tudi z mano se prepira, in to kar naprej. Če me prime pevska strast, postane on živčen in me začne takoj opozarjati, da se uči. Jaz pa vem, da skoraj nikoli ne opravlja prej omenjenega dela in mu to tudi jasno in glasno povem. In takoj se začne stara zgodba: jaz sem opica, on osel, čez nekaj časa pa jaz postanem koza, on pa'bik. Mama pa, na žalost, noče imeti živalskega vrta v hiši in oba nažene na prisilno delo.
Ampak kljub tem prepirom se v naši hiši dobro počutim. Hrana /j je okusna, postelje tudi niso slabe in stavim, da bi marsikateri otrok dal vse, kar ima, da bi lahko živel v takšni družini.
Mojca Slokan, 7. b.
OŠ Braslovče
Mladi kolesarji
Na osnovni šoli Žalec namenjajo precej pozornosti vzgoji mladih kolesarjev. Tako so organizirali tečaj in izpite za kolesarje. Pri tem pa so imeli nemalo težav in bili deležni pripomb voznikov osebnih vozil, ki so mlade kolesarje naganjali za Savinjo.	jk
Pesem o domovini
Sprehajam se po trati, posejani s cvetlicami zlatimi, nad mano so krošnje dreves, segajoče skoraj do nebes.
Ptice vesele pesmi žgolijo, da mi turobne misli iz glave spodijo,
saj vem, da ne bo več tako, kot je včasih bilo.
Turobne misli me vodijo do mesta,
Popravek
Za prispevek Mladi tehniki na regijskem tekmovanju na Vranskem (Savinjčan št. 6, stran 20) smo v uredništvo prejeli napačen podatek. Pri izdelavi makete z gradniki Lego dacta je DAVID ŽIDANIK osvojil irvo mesto in ne sedmo, kot je bilo zapisano. , .
Uredništvo
siva in prašna je cesta, ozračje je umazano, okolje onesnaženo.
Ljudje so razposajeni,
vsak s svojim delom zaposleni,
po cestah divjajo avtomobili,
motorji,
povsod se glasijo ropotajoči stroji-
Iz velike tovarne oblak dima se kadi, in tako se sredi jasnine znajde črn dim, ki smrdi...
Preženem misli in vdihavam zrak čisti, poslušam šumenje listov dreves, všeč mi je ta lepota, zares!
V ozadju hribov se dvigajo mogočni vrhovi,
krog dreves poplesujejo lahni vetrovi,
rada te imam, domovina, s tvojimi slabostmi vred!
Andreja Paščanski, 8. c OŠ Vere Šlander Polzela
DROG6RIJR »CHRRIIR« ŽflliEC 063 715 590
JOŽICR NOVRK Privali: 063 715 264
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili svojo dejavnost in ponudbo.
ODPRLI SMO NOVO DROGERIJO IN KOZMETIČNI SALON NA ŠLANDROVEM TRGU 4\ ŽALEC
(poleg savinjske trg. družbe - Pohištvo Žalec)
Naročila za kozmetični salon sprejemamo po tel.: 063/715-590.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
NOVO V ŽALCU - NOVO V ŽALCU - NOVO
Savinjčan
JEC
O
risbo
KIH
MESNA
JUHA
AV. PISEC (PETER)
KRAJ PRI ŠEMPETRU (SPODNJE IN ZGORJ
OČKA
DEL
TENISKE
IGRE
KOST
POD-
LAHTNICA
SAVINJČAN
Župnik
ŠPORTNI
REKVIZIT
PROČELJE
STAVBE
AM. FILM. REŽISER (ROBERT, MJI.SHJ
RENU
0	o o
PODLOG ? LOŽNICA
ŽALEC
KAL.
POGANJEK I
PRIPADNIK
DRŽAVE
GABI
NOVAK
MESTO V ANDALUZIJI (ŠPANIJA)
\>
VRTNA
ZAČIMBA
OTON
ZUPANČIČ
TOVARNA
V
MARIBORU
JAJČASTA
POSODA
REKA V PRAGI
IGRALKA
ZALJUB.
ZENSKIH
OSEB
ROMAN
JANKA
KERSNIKA
GLAVNI
STEVNIK
ovlor
JANEZ
KORENT
SKLAD.
FIBICH
BRIT.
FILMSKI
REŽISER
(JACK)
NOVINAR
STAKUL
ZDRAVNIK
ZA
ZENSKE
BOLEZNI
MEOSEBOJ.
POVEZAN.
POVZROC.
TEŽAV
V
OTROŠKA
ZABAVA
PISATELJ CA BLYTON
ZRELOST. IZPIT NA SREDNJIH ŠOLAH
POVELJNIK
GRKOV
PRED
TROJO
KROG,
CIKEL
EVROP.
REKA
HUGO
JUNKERS
KRAJ PRI SL. BRODU (HRV.)
ZMANJS.
DOLŽINE
JADRANSKO MORJE
SILBA
MESTO V JUŽNI TURČIJI
HAUN
N. SKLAD. (JOHANN SEBASTIAN)
DANEU
LUKA V SEVEROZAHODNI ŠPANU
_ 1C. ALP. SMUČARKA (BRIGITTE)
TROPSKA I KUKAVICA
KOVINA (ZNAK In)
INOUSTR. RASTLINA 1

AZIJSKA
OPICA
RENO-
VACUA
RIMSKI
BOG
LJUBEZNI
ZENSKA, KI UŽIVA OB TRPLJ. DRUGEGA
SL. SLIKAR (MARJAN)
PREB. NA TRATI
NEM.
SLIKAR
(ULRICH)
POKVEKA,
NAKAZA
GRŠKA
ČRKA
DALH.
Z. IME
TREZNO
MISLEC
MOŠKI
UDAV
OLGA
LUNCER
IZRASTEK NA GLAVI
PREGOVOR
VULKAN
NA
FILIPINIH
OSLOV
GLAS
NOČNI
KLUB
POKROVIT.
>
POLJČE
o
GOMILSKO o
. SVIC.
I PISATELJ [jOAUDD
TRNAVA
o
NAGIB
STRANSKI
DEL
MEDENICE
OBREŽJE
O
HLADNO
OROŽJE
HUDA
POTRTOST
KOS
SUKANCA
PRITOK
ODRE
DELEC Z EL. NA80J.
H. PESNIK (ENDRE)
POKROVIT. LOKAL, FANCl S PUB
>
NEM.
INDU-
STRIALEC
(ALFRED)
ZAKLJUČEK
ODILE
VERSOIS
JUNAK VIT. ROMANOV
IFIGENUN
BRAT
VODNA PREGRADA IZ KOLOV
SL. SLIK. (MELITA)
IT. IGRAL. (MONICA)
AM.IGRAL. (HARRISON)
POTOV. PO AFRIKI
PTICA
UJEDA
REKA V ŠVICI (AARE)
GRŠKA
ČRKA
DARKO ? VOZLIŠČA
O
¡OLESENELA 1 RASTLINA
NATRIJ
EUGENE
IONESCO
TRAM
VERA
ALBREHT
JADRAN.
OTOK
VZOEVEK
GOETHEJ.
MATERE
HOTEL
ŽALEC
ANTON
DERMOTA
CIRILOV
BRAT
OSTRA BOLEČINA V LEDJH
POKROVIT.
LOKAL
TIFFANY
c>
MADZ.
PESNIK
(JANOS)
DEL
DINARJA
NAGRAJENCI JUNIJSKE ŠTEVILKE SO:
1.	EDVARD BOŽIČ, Dobrteša vas 74/a, Šempeter,
2.	MARIJA VINDIŠ, Ul. Nade Cilenšek 9, Žalec,
3.	ALBINA CERJAK, Na Zelenici 12, Prebold.
HIMNI
PODOBNA
PESEM,
HVALNICA
PLOD
Nagradne bone, ki jih podarja PLUTON d.o.o. Prebold, dobite v uredništvu Savinjčana.
Pokrovitelj julijske številke pa je HOTEL ŽALEC, ki bo nagrajencem ponudil svoje gostinske usluge v vrednosti 5.000, 3.000 in 2.000. SIT.
Vrednostne bone, ki jih boste unovčili v Hotelu Žalec, prejmete v našem uredništvu.
Reševalce prosimo, da nam rešitve križanke (samo gesla iz slik) pošljete na dopisnicah do 5. 8.1996.
Spoštovani kupci in gosti!
Trgovsko podjetje ŽANA Žalec v letošnjem letu praznuje 20 let obstoja.
^ «S?

tlO^
BISTRO
ZANA
W
ki bo v petek, 5. julija 1996, ob 11. uri. pred veleblagovnico Žana Žalec
Ob tej slovesnosti smo za vas pripravili’
♦	prek 15 degustacij
♦	nagradno žrebanje ob 14. uri z bogatimi nagradami
♦	akcijske prodaje blaga v vseh poslovnih enotah ŽANE
♦	bogat kulturni program z Andrejo Zakonjšek in Cito Galič
♦	zabava pred Žalsko nočjo z ansamblom Tip-top ter Sašom Hribarjem
PRISRČNO VABLJENI!
DOBRO PREBERITE IN SE ODLOČITE ! VELJA SAMO JULUA IN AVGUSTA !
LETNA NAROČNINA NOVEGA TEDNIKA STANE 10200 TOLARJEV. CE BOSTE POSTALI NAŠ NAROČNIK, VAM NUDIMO NASLEDNJE USLUGE V SKUPNI VREDNOSTI 9900 TOLARJEV:
•3200 TOLARJEV POPUSTA NA CENO NOVEGA TEDNIKA KER STE NAROČNIK
•ŠTIRI MALE OGLASE V NOVEM TEDNIKU IN ENO ČESTITKO NA RADIU CELJE V VREDNOSTI 4500 TOLARJEV
•12 BARVNIH MESEČNIH ČASOPISOV PETICA IN 6 POSEBNIH ČASOPISNIH IZDAJ MEDIJSKE HIŠE NT&RC V VREDNOSTI 2200 TOLARJEV.
•KAPA IN MAJICA NT&RC
POKAŽITE NAM ČASOPIS, KI NAROČNIKOM NUDI VEČ, PA VAM LETNO NAROČNINO PODARIMO!
POHITITE, DOKLER SI NE PREMISLIMO IN IZPOLNITE PRILOŽENO
NAROČILNICO!
P.S.: NOVI TEDNIK IMA BARVE
NAROČILNICA

Podpisani kraj _____
ulica
št
pošta
naročam časopis "NOVI TEDNIK". Začnite mi ga pošiljati dne Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
Prešernovo 19,3000 Celje
podpis naročnika
Mag. sc. Franjo Velikanie, dr. med, odgovarja na pisma bralcev
O KLIMAKTERIJU
Pismo bralke:
Stara sem 20 let. Ne pišem Vam zaradi sebe, ampak zaradi težav, ki jih ima z zdravjem moja mama. Približuje se petdesetim letom, dobro leto jo mučita glavobol, nespečnost, večkrat dnevno jo vroče oblije in se močno znoji. Vseh teh težav prej ni imela. Njen izbrani zdravnik ji je pojasnil, da gre za klimakterične težave.
Zanima me, ali se dajo te težave kaj omiliti ali odpraviti?Ali bom tudi jaz, ko pridem v njena leta, imela enake težave?
Prosim, napišete kaj več o teh problemih!
»Zaskrbljena«
Spoštovana bralka!
Lepo je, da skrbite za svojo mamo, pa tudi da mislite tudi preventivno - da bi že sedaj kaj storili za svoje zdravje, da ga ohranite tudi v prihodnosti.
Najprej bi pojasnil dva pojma, ki ju tudi poznavalci včasih pomešajo. Eden je menopavza, ki pomeni zadnjo menstruacijo v življenju žene. Drugi je klimakte-rij, ki pomeni obdobje po menopavzi, traja pa od enega do treh let. V tem času se pojavljajo vse pomembne težave, določene pa lahko trajajo še vrsto let.
Težave, ki jih bom opisal, se v času po menopavzi pojavijo pri približno polovici vseh žensk. Torej imate možnost, da se boste temu izognili brez svoje volje.
V obdobju, ko začne izostajati menstruacija, se zniža količina določenih spolnih hormonov v krvi, predvsem dveh - imenujeta se estrogen in progesteron. Dokazano povzroča težave pomanjkanje estrogenov.
Pri opisovanju težav ločimo telesne in duševne znake klimakte-rija.
Najbolj značilni telesni znaki so:
- neredne in močnejše menstruacije, ki se končajo s prenehanjem menstruacije - taka neurejenost ciklusa lahko traja nekaj
mesecev ali let; normalno se pojavi po štiridesetem letu (izostanek pred tem letom pomeni prezgodnjo menopavzo in je lahko posledica bolezni), traja lahko tudi do 55. leta starosti;
-	navali vročine, zardevanje in potenje - značilno se pojavi v napadih, večkrat dnevno (od 3x do 50x v enem dnevu), povečana toplota od pasu navzgor povzroča zardevanje v vrat, obraz in lasišče, pa tudi močno znojenje na istih mestih telesa. Obenem se pojavi tudi hitrejši utrip srca, posledica vsega tega pa sta tudi strah in vznemirjenost;
-	nespečnost nastane zaradi tega, ker so napadi vročine pogostejši ponoči, ženske se morajo preobleči, se pogosto prehladijo, zjutraj so neprespane;
-	glavoboli so podobni migrenskim, verjetno nastanejo zaradi širjenja možganskih žil.
Psihične težave
-	depresija - nastopi kot posledica telesnih težav; zaradi neprespanosti se ženske slabo počutijo, primanjkuje jim energije. Zaradi nenadnega nekontroliranega zardevanja se izogibajo različnim situacijam v službi in v zasebnem življenju (npr. učiteljice težko delajo v razredih z otroki, neprijetno se je udeležiti kulturne prireditve ali zabave). To privede do določene stopnje izolacije od družbe in pospešuje depresivnost:
-	zaradi telesnih tegob pogosto tudi upade spolno poželenje - bolj psihično izogibanje partnerju kot pa zaradi fizičnih vzrokov.
Vse opisane težave torej trajajo do treh let. Zaradi prenehanja delovanja spolnih žlez pa v kasnejšem obdobju pride tudi do drugih sprememb. Ena pomembnih je pojav osteoporoze, ki sem jo opisal že v eni prejšnjih številk časopisa. Poleg tega se pojavijo tudi spremembe na koži; le-ta izgubi prožnost, videti je uvela. Značilne so starostne rjave pege po rokah. Hitrejše staranje se pojavi na tistih delih kože, ki so bolj izpostavljeni soncu in drugim vremenskim spremembam.
Pravimo, da ženske pred srčnim infarktom varujejo spolni hormoni. Statistični podatki kažejo, da za to boleznijo zbolijo do 50. leta skoraj sa-
mo moški, okrog te starosti je zbo-levnost za infarktom pri ženskah 7x nižja, pri 70. letih pa oba spola za srčnim infarktom zbolevata enako pogosto - ni več spolnih hormonov, ki ščitijo žensko.
Zdravljenje
Ginekologi svetujejo nadomestno hormonalno zdravljenje. Seveda polovica vseh žensk takega zdravljenja sploh ne potrebuje, ker nimajo težav. Preventivno jemanje zdravil je nesmiselno.
Približno 20% žensk ima tako hude težave, da je zdravljenje priporočljivo. Priporoča se tudi tistim ženskam, pri katerih je v družini (mame, stare mame) znano zbo-levanje za osteoporozo, za boleznimi srca in ožilja in pri tistih, ki imajo visok holesterol.
Zdravila morajo jemati na predlog in pod redno kontrolo ginekologa.
Preventiva
Tu lahko že od mladih let vplivate na spremembe, ki vas (ne) bodo doletele po menopavzi.
Predvsem bi opozoril na zdravo, uravnoteženo prehrano, s katero vzdržujeta primemo telesno težo. Ko pridete v obdobje klimak-terija, je zelo pomembno vzdrževati primerno telesno težo. Zdrava prehrana mora ohranjati in krepiti zdravje. Dodajati je potrebno tudi obilo kalcija, da preprečimo nastanek osteoporoze - najdemo ga v posnetem mleku, jogurtih z malo maščobe.
Ob zdravi, uravnoteženi prehrani pa je seveda zelo priporočljivo od mladih nog gojiti letom ustrezno rekreacijo. Potrebna je redna telesna vadba dva- do trikrat tedensko, ki naj bo prilagojena starosti. Tudi v pozni starosti moramo skrbeti za ustrezno razgibanost sklepov, napetost in prožnost mišic. Za kakovostne in telesnim zmožnostim primerne vaje poskrbijo v fitnes centrih za vse starosti in pod strokovnim nadzorom.
Najpomembneje pa je, da ženske sprejmejo klimakterij kot povsem naraven proces. Ne smejo se obremenjevati s starostjo.
Zeliščna drogerija PUR svetuje
Tekoče zlato
Pediker svetuje
Aktualno za poletje
S hladnimi nogami skozi vroče dni!
Ko poleti temperature naraščajo in postaja nogam v čevljih pretoplo ter vam grozi neprijetno potenje, potrebuje vaše stopalo osvežitev; tu je samo nekaj nasvetov, kako boste lahko s suhimi stopali preživeli poletne dni:
•	Pot ima neprijeten vonj šele potem, ko se bakterijsko razgradi. GEHWOL FUSSKRAFT zeliščni losion vam bo pri tem zagotovo pomagal, saj dezodorira in še dodatno učinkovito ščiti pred glivičnimi obolenji. Uporabljajte losion zjutraj, ko ste se stuširali ali umili vaše noge.
•	Hladna voda nima samo osvežilnega učinka, temveč deluje tudi kot dobro sredstvo za nego stopal. Zato potopite vaše noge v vodo, noge vam bodo zelo hvaležne.
•	Da pa bo hladilni učinek trajal dlje, poškropite po kopeli vaša stopala z zeliščnim losionom GEHVVOL FUSSKRAFT. Hladilni mentol in olja zdravilnih zelišč (poglejte pri tem tudi v berilo o zeliščih) skrbijo za prijeten vonj in dolgotrajno osvežitev.
•	Pri nakupu nogavic pazite na zračne materiale: izogibajte se umetnih vlaken, kot je najlon. Nasprotno pa bombaž zagotavlja boljše dihanje kože in vpija pot.
•	Privoščite sebi in predvsem vašim nogam redno telovadbo, za katero je najbolje, da jo opravljate bosi. Kolikor bolje so mišice na stopalu prekrvljene in ojačane, toliko boljše je zračenje in manjše je potenje.
Ravno v poletnem času je do-
Hladno stisnjeno, nerafinirano olivno olje vam ohrani zdravje in lepoto
Ob jadranski obali raste čudežna rastlina, ki so jo častili že v biblijskih časih. Oljka — iz njenih plodov po starodavnem postopku pridelujejo hladno stisnjeno olivno olje, ki izredno učinkuje tako na zdravje kot tudi na zunanji videz. Zagotavlja namreč uravnoteženo presnovo ter zadostno količino lahko razgradljivih beljakovin. S tem bistveno zmanjšujemo možnosti povečevanja stopnje holesterola, razjede želodčne sluznice, obenem pa redno zauživanje olja blagodejno vpliva na naš zunanji videz.
Da bi pridobili en liter kakovostnega hladno stisnjenega olivnega olja, je potrebnih 7 kilogramov kakovostnih oliv. Zelo pomembno je, da pri proizvodnji oziroma pridelavi oliv ne uporabljamo različnih kemičnih sredstev, ki vplivajo na strukturo ploda in posledično na kakovost olja. Za najbolj kakovostno jadransko olivo velja »LEVANTIN-KA«, ki so jo vzgojili na Šolti.
OLIVNO OLJE, pridobljeno s hladnim stiskanjem, ima vsestranske zdravilne učinke na presnovo, krvni obtok, ožilje, uravnavanje maščob in nevarnega holesterola, normalizira nastajanje in izločanje želodčne kisline ter pripomore k zdravljenju'razjede želodčne sluznice — rane na želodcu. Neposredno pripomore k zdravemu videzu kože, hujšanju, preprečevanju celulita.
OLJKA je tisočletno drevo Sredozemlja in nam daje iz svojih sadov skoraj čudežno, vsaj po imenu dobro znano olivno olje. IN ZAKAJ ČUDEŽNO OLJE?
Razlaga je preprosta, kot pravi prim. dr. Srečko Rutar v članku »Olivno olje v bitki proti ar-terosklerozi«, ki je bil objavljen v Večeru 24. 8. 1995. Dokazano je, da nenasičene maščobne kisline preprečujejo aterosklerozo,
saj preprečujejo nalaganje maščob in kalcija na stenah žil. Olivno olje ima celo 80% teh nenasičenih kislin in zavira razvoj te bolezni.
Najpomembnejša je preventiva, pravi prim. dr. Srečko Rutar: odprava dejavnikov tveganja, zdrava prehrana in v njej olivno olje. Tako je mogoče bistveno zmanjšati obolevnost ožilja in s tem srca.
Prim. dr. Srečko Rutar pravi, da je olivno olje pri tem kar čudežno, saj poleg omenjenih nenasičenih kislin, ki blokirajo vdor maščob v žilno steno, vsebuje še vitamina B( in B„ ki utrjujeta živčni sistem. Vitamfn A je dober za obnavljanje kože, skupaj s karotinom, ki je v olivnem olju, izboljšuje vid. Vitamin E je dober za obnavljanje reprodukcijskih organov pri ženskah. Olivno olje ima klorofil, ki je pomemben za obnovo krvnih celic. Značilnost olivnega olja je, da vsebuje minerale, kot so kalij, kalcij, baker, železo, natrij, vsebuje tudi nekatere vrste sladkorja, linolno in linolen-sko kislino in celo celulozo.
V omenjenem članku dr. Rutarja izvemo, da to olje pri otrocih preprečuje slabokrvnost in pospešuje mineralizacijo kosti (kalij) ter utrjuje živčni sistem (B-
vitamin). Otroci med 5. in 15. letom naj bi spili kavno žličko olivnega olja na dan.
V	vsaki starostni dobi normalizira izločanje želodčnega soka, pomaga pri nastajanju encimov trebušne slinavke, izboljšuje črevesno vsrkavanje zdravih snovi in izboljšuje črevesno peristaltiko. Spodbuja KRČENJE ŽOLČNIKA in sodeluje pri nastajanju žolčnega soka.
V	starosti preprečuje proces oksidacije in staranja celic, izboljšuje prebavo.
Pomaga, da koža ostane gladka, brani jo pred ultravijoličnimi žarki in je dobro sredstvo pri sončenju. Pri opeklinah pospešuje celjenje ran.
V	podjetju KOZMETIKA KAHNE so z veliko pozornostjo proučili strokovna mnenja o učinkih uživanja hladno stisnjenega olivnega olja.
Vsakomur, ki želi ohraniti svoje zdravje, svetujejo zelo preprosto in učinkovito pot.
Vsako jutro na tešče (lahko tudi čez dan) zaužijte samo jušno žlico hladno stisnjenega olivne: ga olja in v kratkem času boste ugotovili, da so učinki naravnost presenetljivi.
Toda pri nakupu bodite pozorni; ni namreč vsako olje čisto, hladno stisnjeno in olive, iz katerih ga pridobivajo, niso vselej neoporečne.
Navedeno olje si je možno priskrbeti v ZELIŠČNI DROGERIJI PUR na Mestnem trgu 4 v Žalcu, telefon (063) 715-691. Drogerija je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure.
Električna in magnetna polja daljnovodov
Rezultati analize električnih in magnetnih polj v okolici visokonapetostnih daljnovodov (kažejo, da so jakosti magnetnih polj močno pod mejno dopustno vrednostjo, ki jo postavlja slovenski standard (SIST EN V 50166-1) za zaščito prebivalstva. Pa tudi jakosti električnih polj, celo pod daljnovodi najvišjega napetostnega nivoja (400 kV), ne presegajo mejne dopustne vrednosti; pri tem se je potrebno zavedati, da je znotraj hiš oziroma stavb električno polje daljnovoda še dodatno zmanjšano za faktor od 10- do 100-krat.
bro, da privoščite vašim stopalom redno osvežitev!
Izdelke za nego nog GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel. 715-686 in 711-305.
Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Želiščni drogeriji, Pur, INN, d.o.o., Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju.
ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK.	Marija Akerman
Na Elektroinštitutu Milana Vidmarja že od začetka osemdesetih let spremljamo vplive električnih in magnetnih polj daljnovodov na ljudi. Naše dosedanje študije so bile usmerjene predvsem v iskanje odgovorov na čisto tehnična vprašanja, in sicer:
•	kakšne jakosti polj lahko pričakujemo v okolici elektroenergetskih objektov,
•	kateri faktorji vplivajo na porazdelitve teh jakosti v prostoru,
VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR
Tel.: 063/714-144 063/716-016 Mobitel: 0609 616-786
Ambulantni čas:
ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
Tl KA
Delovni čas:
od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Obiščite nas In videli boste bolje!
Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547
(Simona O^eodrin i.fi.
Šentjur,
Drofenikova 16
KONTROLA VIDA
SONČNA OČALA
*	naredimo tudi z dioptrijo.
*	Tistim, ki imajo visoko dioptrijo, svetujemo polaroidno sončno natikalo.
• kako so, statistično gledano, jakosti polj časovno porazdeljene.
Poznavanje teh odgovorov je potem lahko izhodišče, da se po nadaljnjih kriterijih ocenjuje morebitna ogroženost izpostavljenih oseb (seveda v povezavi s standardi in predpisi s tega področja).
V eni izmed dosedanjih študij smo se lotili ocene jakosti električnih in magnetnih polj pod različnimi karakterističnimi tipi visokonapetostnih daljnovodov, ki so v slovenskem elektroenergetskem omrežju. Da bi bili z rezultati na varni strani, smo pri analizi upoštevali najbolj neugodne okoliščine (največji dovoljeni tok v posameznem vodniku in največji poveš vodnikov).
Za primerjavo podajmo na tem mestu nekaj številskih podatkov o jakostih polj zaradi drugih naprav oziroma porabnikov. V stavbah zaradi notranjih električnih instalacij lahko pričakujemo jakosti električnega polja od 0,2 do 100 V/m in jakosti magnetnega polja od 0,01 do 10 uT. V neposredni bližini priključenih porabnikov (na primer sesalnika za
prah, brivnika ali sušilnika za lase) pa jakosti magnetnega polja lahko narastejo celo na 0,1 do 1000 uT (vir: C1GRE WG 36.01; Electric Power Transmission an the Environment Fi-elds, Noiseand Interference, No. 74, 1993).
Nacionalna zakonodaja, glede nadzora emisij elektromagnetnih polj v prostor in nadzora izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim poljem, je v domeni posameznih vlad oziroma ministrstev. Ta namreč predpišejo uporabo konkretnega standarda. Doslej je imelo le mab držav lastne nacionalne standarde za izpostavljenost človeka nizkofrekvenčnim poljem. Vendar je za države članice Evropske skupnosti na tem področju na obzorju dolgo pričakovana poenotena evropska regulativa; januarja 1995 je bil namreč sprejet evropski predstandard (ENV 50166). V njem so jasno določene mejne vrednosti polj za izpostavljenost prebivalstva in poklicnega osebja. Predstandard bo šele po prehodnem obdobju treh do petih let dobil status Evropskega standarda (EN). V Sloveniji pa smo ta evropski predstandard junija 1995 z metodo razglasitve sprejeli že kot slovenski standard (SIST ENV 50166). Za polja omrežne frekvence je v tem standardu mejna dopustna vrednost 10 kV/m (za električno polje) in 640 uT (za magnetno polje).
Breda Cestnik, dipl. ing. in Tomaž Živic, dipl. ing. (Elek-troinštitut Milana Vidmarja)
Ta sestavek objavljamo po dogovoru, med predstavniki občine in mestne skupnosti Žalec, ter podjetjem Eles Slovenija, da bi pojasnili prizadetim krajanom Žalca, ki imajo stanovanjske hiše na trasi daljnovoda, vpliv električnih in magnetnih polj na okolje.
Savinjčan
Povzročil nesrečo in pobegnil_______________
V četrtek, 13. junija, ob 14.50 se je na regionalni cesti izven naselja Parižlje zgodila prometna nesreča, v kateri so bile lažje poškodovane tri mladoletne osebe, povzročitelj pa je po nesreči odpeljal naprej.
Neznani voznik kombiniranega vozila znamke Renault Traf-fic, svetlorjave barve, je vozil po regionalni cesti iz smeri Polzele proti regionalni cesti Šentrupert Mozirje. V križišču teh cest je izsilil prednost vozniku kombiniranega vozila, 25-letnemu Boštjanu C. iz Dolenje vasi, ki je pripeljal iz smeri Šentruperta. Boštjan C. je zaradi tega sunkovito zaviral in se umikal v levo, pri tem pa trčil v sprednji del tovornega vozila, ki ga je iz smeri Braslovč pripeljal 56-letni Jožef V. z Vrhnike. V trčenju so se lažje telesno poškodovali trije mladoletni sopotniki M. H., RJ. in L.
MALA OGLASA
PRODAM ZAZIDLJIVO STAVBNO PARCELO, lepa lega ob gozdu, v Kaplji vasi pri Preboldu.
Informacije po tel.: 063/701-649.
IŠČEM ŽENSKO ZA ČIŠČENJE enosobnega stanovanje vsakih 14 dni, po 2 uri na dan. Plačilo po dogovoru. (Čim prej.)
France Marjan, Dobriša vas 3/b (blok upokojencev, I. nadstropje, stanovanje 6), Petrovče.
IZDELAVA IN MONT; _ IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE
ZA:
osebna vozla lažja tovorna vozila
delovne stroje motocikle športne izpuhe
ZASTOPSTVO
«l&
VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106
K., vsi iz žalske občine. Voznik kombija rjave barve je nepoškodovan odpeljal s kraja nezgode.
Tatvine
avtomobilov______________
V	četrtek, 13. junija, je neznani storilec med 10.45 in 11.15 s parkirnega prostora blagovnice Lena v Levcu odtujil enoprostorsko (kombi) limuzino znamke Volksvvagen Sharan 2.0 CL, viš-njevordeče barve, registrska številka LJ 36-66V. Lastnik vozila, podjetje FROSA d. o. o. iz Ljubljane, je bilo s tem oškodovano za 3,3 milijone tolarjev, izposojeno vozilo pa je sicer vozil Zlatko Š. iz Celja.
Tri dni pozneje, 16. junija, pa je med 21.30 in 23.20 neznanec s parkirišča gostišča Štorman v Šempetru ukradel osebni avtomobil znamke Audi A 6, kovinsko zelene barve, registrske številke LJ 74-73J. Lastnica Dragica M. iz Šoštanja je bila s tem oškodovana za 4,5 milijona tolarjev.
Požar zaradi strele
V	sredo, 12. junija, je okoli 17 ure med rahlim dežjem v kraju Loke udarila strela v star kozolec - senik, katerega lastnica je Ljudmila G. Zaradi strele je pričel goreti del ostrešja, še preden pa se je ogenj razširil, so ga pogasili gasilci PGD Loke in Ojstri-ške vasi. Nastala škoda je bila ocenjena na približno 50.000 tolarjev.
Prijet vlomilec
V	četrtek, 13. junija, so policisti PP Žalec prijeli Božidarja G. (29 let) iz Frankolovega, osumljenega vrste vlomov v Brnici, Pon-gracu, Založah in Andražu.
Vlomilec je iz vikendov odnašal večinoma hrano in pijačo. Po-
SERVIS BELE TEHNIKE
ter
SERVIS JN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV
Dani PIKL,
Šempeter 115/d tel.: 063/702-070
POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev;
SERVIS IN MERITVE
oljnih gorilcev.
Peter LESER Gotovlje J22b, 3310 ŽALEC, tel./faks: 063/711-434
KROVSTVO, KLEPARSTVO
KRITINE:	S-METAL, TRIMO, DECRA
Povrtavanje in obnova dimnikov z atestirano, nerjavečo pločevino.
Informacije po tel.: 711-434
licisti so sumili, da je vlomilec moški, star približno 30 let, visok 180 cm, svetlokostanjevih las. Na osnovi zbranih obvestil so predvidevali, da običajno nosi PVC-vrečko in da je oblečen v kavbojke, obut pa v športne copate. Na osnovi tega opisa, objavljenega po radiu, je občanka iz Andraža policiste obvestila, da je opazila neznanca, ki ustreza temu opisu, in da je le-ta odšel v smeri Sevč-nika. V akciji je poleg policistov sodelovalo tudi več občanov, tako da so osumljenca prijeli, tik preden je prišel do meje z velenjsko občino.
Božidar G. bi se moral po prostem izhodu vrniti v mariborski zapor že 1. junija. Osumljen je, da je v tem času vlomil v več kot 20 objektov, prav tako pa policisti sumijo, da je na območju petrovske gmajne zagrešil tudi poskus posilstva.
Hudo poškodovan viličar____________________
V petek, 14. junija, se je deset minut pred 13. uro v podjetju Schidel - Gradnja Žalec v Latko-vi vasi zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 52-letni Emin I. iz Žalca.
Emin I. je z viličarjem prevažal stroj za pobiranje betonskih elementov. Med transportom je stroj padel nanj in ga hudo telesno poškodoval.
Ukradeno kolo
Na železniški postaji na Polzeli je bilo v petek, 14. junija, ukradeno žensko gorsko kolo, vijoli-často-rumene barve. Številka okvirja je bila 897843.
Miš maš rokerji
Na Miš maš rocku v Grižah se je v soboto, 15. junija, zbralo okoli 1500 ljudi. Prireditev je potekala brez posebnosti, tudi kršitev javnega reda in miru ni bilo. Če odštejemo, da je eden od pogumnih mladcev s policijskega vozila ukradel registrsko tablico.
Naslednji ponedeljek pa je eden od obiskovalcev rock žura policistom prijavil, da mu je v Grižah nekdo odpeljal kolo z motorjem znamke Suzuki, rdeče barve.
Na prehodu ranjen pešec____________________
Kljub pločniku in prehodu za pešce so prav pešci v Levcu še vedno zelo ogroženi v prometu. Tako je v torek, 18. junija, zjutraj ponovno prišlo do hude nesreče, v kateri je voznica osebnega avtomobila na zaznamovanem prehodu zbila pešca.
43-letna Jadranka L. iz Kopra je vozila osebi avtomobil po magistralki iz smeri Žalca proti Celju. V koloni vozil je pripeljala do zaznamovanega prehoda za pešce, po katerem je z njene desne prav tedaj prečkal cesto 76-letni Franc P iz Levca. Kljub zaviranju je avto trčil v pešca, ki je obležal na cesti hudo ranen.
Smrt zaradi padca
V nedeljo, 23. junija, zjutraj se je v Veliki Pirešici smrtno poškodoval voznik kolesa z motorjem.
40-letni Boris J. iz Gotovelj je po magistralni cesti Arja vas-Velenje vozil kolo z motorjem v smeri proti Velenju. V križišču z lokalno cesto za Ponikvo je zapeljal v levo s ceste v obcestni jarek. Pri tem je padel in z zgor-
I Gradbena | I	mehanizacija I
I	tel.: 063/701-162 I
I	Šešče 67,	I
g	3312 PREBOLD jj
■ OPRAVLJAM vsa zemeljska ■ !	dela z rovokopačem, j
Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 701-989
SERVIS BELE TEHNIKE IN
ELEKTROINŠTALACIJE.
r-NOVO
■NOVO
NOVO—i
* strelovodi po evropskih merilih *
* instaliranje strelovodov * popravilo in meritve že vgrajenih strelovodov * elektroinstalacije *
Tel.: 063/28-716

SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
ANTON KITEK, s p
Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660
POPRAVILA: * pralnih strojev *
* štedilnikov *
* sušilnih strojev *
HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ *
□
njim delom telesa zadel v betonski propust, tako da je bil zaradi hudih poškodb takoj mrtev.
Strelski obračun v Stopniku
Stopnik pri Vranskem je v zadnjem času večkrat omenjen v večini slovenskih medijev tudi zaradi tamkajšnjega podjetja Famis, ki naj bi dolgovalo večje vsote denarja, kriminalisti oddelka za zatiranje gospodarske kriminalitete Urada kriminalistične službe UNZ Celje pa so v svoji preiskavi ugotovili, da obstaja razlog za sum, da je lastnik in direktor tega zasebnega podjetja Miran F. storil tudi kaznivo dejanje poneverbe, utaje prometnega davka in ponareditve ter uničenja poslovnih listin. V soboto, 22. junija, je v Stopniku prišlo še do strelskega obračuna.
Tega dne sta okoli 8. ure v prodajalno Famisa vstopila dva moška, Daniel M. iz Maribora in Darko L. iz Miklavža na Dravskem polju. Po še neuradnih podatkih naj bi moška začela lastnika Famisa terjati za denar, pri čemer naj bi mu Daniel M. začel groziti tudi s pi-
štolo. Prišlo naj bi do prerivanja, pri čemer je Miran F. padel na tla, potem pa potegnil pištolo, za katero sicer nima dovoljenja, in ustrelil. Darka L. je zadel v trebuh in stegno. V žalski zdravstveni dom ga je odpeljal Daniel M., nato pa je bil prepeljan v celjsko bolnišnico.
Spet huda nesreča pri Vranskem_____________
Na magistralni cesti Ljublja-na-Celje se je v torek, 25. junija, okoli 22. ure spet zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, dve pa lažje poškodovani.
Od Vranskega proti Žalcu je osebni avtomobil vozil 67-letni Anton B. iz Celja. Ko je pripeljal v bjjžino gostišča Grof, je z njegove desne strani s parkirišča nenadoma zapeljalo tovorno vozilo s priklopnikom, ki ga je vozil 24-letni državljan ZRJ Dragan S. Kljub zaviranju je Anton B. s prednjim delom avtomobila trčil v levo kolo priklopnika, pri čemer je bil huje poškodovan. Lažje poškodbe sta dobili sopotnici v njegovem avtomobilu Veronika B. iz Celja in 53-letna Angelca B. iz Dobrepolja.
■
I
I
I
I
I
■
I
I
I
I
I
I
AVTOMT
LATKOVA VAS 34, 3312 PREBOLD, TEL.: 063/701-749
SONČNE STREHE VALLKO, VEBASTO IN
FARMONT
urejena montaža z garancijo, dobri plačilni pogoji Ponujamo vam:
zavorne ploščice ATE za več tipov vozil, izpušne sisteme, olje, svečke, filtre, dodatno opremo —
AVTOHIT - VSE ZA VAŠEGA KONJIČKA!
OSKAR
KOLENC
Podlog 41, Šempeter
VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH OBJEKTIH
* 9r *
ČIŠČENJE KANALIZACIJE (odvoz fekalij)
telefonska številka 063/702-162
Servis
šivalnih strojev
I ratnik Darko, s. p.
-	za vse vrste šivalnih strojev
-	popravilo strojev na domu
-	pooblaščeni servis šivalnih strojev SINGER
Gubčeva 2, Žalec, tel.: 713-458
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC BO OD 1 MAJA DO 31 AVGUSTA OD 6 DO 14. URE.
POGREBNA SLUŽBA MORANA:
TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662
Savinjčan
Iz policijske beležili
Motorist v vlak______________________________
Prejšnji petek se je huda prometna nesreča zgodila v bližini Polzele. Po cesti Podvin - Polzela je neregistrirano motorno kolo vozil 14-letni Tomaž S. s Polzele. Ko je pripeljal na nezavarovan železniški prehod, je trčil v potniški vlak, ki je pripeljal iz smeri Velenja. Tomaž, ki za vožnjo motorja tudi ni imel vozniškega izpita in ni uporabljal čelade, se je v trčenju hudo poškodoval.
Menjava staro za novo_________________________
Prejšnji teden je Italijan R. G. parkiral svojo lancio themo na Mestnem trgu v Žalcu. Avtomobila mu sicer niso ukradli, je pa nekdo z njega odvil vsa štiri originalna kolesa in bil celo toliko uvideven, da je namesto njih lancio »obul« v stara, povsem obrabljena kolesa.
LESNA INDUSTRIJA D.O.O. GOMILSKO
razpisuje prosto delovno mesto:
LESAR ŠIROKEGA PROFILA
POGOJ:
-	končana 3-letna šola lesne smeri. KANDIDATOM NUDIMO:
-	zaposlitev za nedolčen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom
V 15 dneh po objavi oglasa bomo kandidate povabili na Individualne razgovore.
TENIŠKI KLUB ŽALEC
•	honorarnega prostornika za urejanje teniških igrišč.
•
•	Prijave po tel.: 063/715-200 ali pisno na Teniški klub
•	Žalec, Aškerčeva 15.
Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho pristopite in večni mir mi zaželite.
Saj solza žalosti te zbudila ni, ostala je bolečina, ki hudo boli.
V SPOMIN
ROBIJU KOPRIVA
6. julija minevata dve žalostni leti, odkar si brez slovesa mnogo prezgodaj odšel od nas, ki smo te imeli radi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalostni: ate, mama in sestra Petra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in prijatelja
JOŽETA ŽGANKA
iz Pongraca 116
se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala Izletniku Celje ter Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje, govornikoma Izletnika in g. Mlinariču, godbama na pihala Zabukovica in Liboje, g. Steblovniku in g. Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Saša z družino, sestre Fani, Zinka in Majda z družinami, brata Branko in Anzi z družinama ter v neizmerni bolečini žalujoča Nežika
rti pogrebna oprema - pogrebne storitve H ureditev pokopališč - dobava spomenikov Ti	dobava cveQa
l Vrečerjem 2. TeL: 063/715-605.714-686 B 3310 Žalec.	Mobitel 0609 635-717

Bilo je - življenje, a je odšlo, bil je hip, a bogat in plemenit.
ZAHVALA -
V 49. letu starosti je po hudi bolezni tiho zaspala naša ljuba
METKA POLJŠAK
roj. OCVIRK iz Postojne
Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, jo obsuli s cvetjem, darovali sveče in nam pomagali v najtežjih trenutkih - hvala. Hvala vsem za izraze sožalja. Posebej hvaležni smo dr. Juriju Kolpakovu in Pavli Sviben. Hvala ZKO Žalec, Zavodu za kulturo Žalec, Radiu Goldi Prebold, Branetu Verku in pihalnemu orkestru TT Prebold, moškemu pevskemu zboru Postojna, govornikoma in vsem, ki se je spominjate.
Žalujoči: mož Stane, hči Simona, mama in sestra Jožica z družino
ZAHVALA
25. junija 1996 smo se za vedno poslovili od
DOLFIJA ZALOKARJA
iz Griž.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Hvala tudi govornikoma g. Grobelniku iz KS Griže in predstavniku upokojencev Premogovnika RL Velenje za poslovilne besede, častni straži upokojencev Premogovnika RL Velenje, pevskemu zboru Lastovka Polzela, godbi na pihala Zabukovica in pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete
LJUDMILE
LESKOVŠEK
iz Vrbja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Hvala dr. Strouhalu za večletno zdravljenje, prav tako g. Viktorju in g. Miranu za cerkveni obred in govor, petrovskim pevcem in govorniku g. Jožetu Mehu.
Vsi njeni
■Bili
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, drage mamice in mame
ŠTEFKE TRATNIK
roj. ČADEJ iz Zagrebena - Griže
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam izrazili ustna in pisna sožalja.
Hvala za darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi g. Mlinariču za ganljive poslovilne besede in g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih, žalostnih trenutkih, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ferdo, hčerki Romaha in Breda z družinama ter sinova Srečko in Rajko z družinama, vnuki, pravnuki ter sestra Silva z družino
POGREBNA SLUŽBA

IVAN ROPOTAR
OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA VAM 24 UR NA DAN PONUJAMO:
❖	kompletne pogrebne storitve,
❖	vse vrste prevozov doma in v tujini,
♦> izkope in zasipe grobnih jam,
•> ureditev cvetličnih aranžmajev,
•> povračilo pogrebnine,
❖	vse opravimo hitro in spoštljivo ter po izredno ugodnih cenah.
Zahvaljujemo se za zaupanje!
Mama, povezovala si nas v družino, nam dajala ljubezen in dom. odšla si molče in za vedno, zdaj prazen in pust je ta dom...
V SPOMIN
15. julija bo minilo leto bolečine, odkar si za vedno odšla od nas, draga mama
ANTONIJA POTOČNIK
roj. BEVC iz Migojnic
Tudi čas ne izbriše bolečine, praznine in lepih spominov nate!
Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala.
Sin Drago in hči Anica z družinama
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta in starega očeta
MATEVŽA
LESARJA
po domače Martinka s Črnega vrha pri Taboru (1912 - 1996)
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše.
Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in tako počastili njegov spomin.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Se posebna zahvala ga. dr. Pavli Rode in ga. Vandi Druškovič za vso zdravniško oskrbo.
Žalujoči: hčerka Ivanka z možem Tonijem, vnukinja Mateja in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega-očeta, moža in starega ata
JOŽETA MOHORKA
s Polzele
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi tovarni Garant Polzela, g. župniku, govornikom, pevcem in osebju Zdravstvenega doma Celje.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin z družino in ostalo sorodstvo
Šempeter v Savinjski dolini 112la, tel.: 0631701-433
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj bilo nam je tako lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, starega očeta in brata
FRANCA MAHORJA
iz Pariželj (1921 - 1996)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za sosedsko pomoč, izraženo sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše.
Posebej se zahvaljujemo g. dr. Janezu Cukjatiju za nesebično zdravniško pomoč in g. župniku Jožetu Zidanšku za opravljen cerkveni obred in lepe poslovilne besede.
Iskrena hvala gasilcem, SKD Žalec-Braslovče, Hmeljarskemu združenju Slovenije, hmeljarskim starešinam, Hmeljarski zadrugi, KZ Braslovče in Schiedel Gradnji Žalec.
Najlepša hvala govornikom g. Faletu, g. Žoharju, g. Kudru, g. Marovtu in g. Debelaku za poslovilne besede, kakor tudi pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: hčerka Mojca z možem Dragom, vnuka Franci in Dragec, brat Ivan, sestre Mici, Anica, Fanika ter ostalo sorodstvo
Veseli srečanja
Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter in Krajevna skupnost sta tudi letos pripravili že tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Tokrat so se zbrali v soboto, v dvorani Hmeljarskega doma. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili cerkveni otroški pevski zbor in učenci OŠ Šempeter, je sledil zabavni del s pogostitvijo.
Najstarejši udeleženec je bil 89-letni Franc Rojnik.
T. TAVČAR
OD 10. DO 14. JULIJA PO DOBRI TRADICIJI BO V LAŠKEM ŽE
dvaintrideseto
PIVO - CVETJE
V »PRIDRUŽENI EVROPI« TOREJ PRVIČ.
ZA »OKTOBERFESTOM« GOTOVO NAJVEČJA SORODNA TURIST1ČNO-ZABAVNA PRIREDITEV.
VSE V TRADICIONALNEM SLOGU IN OBSEGU - KAR NAM JE PRI SRCU, TAKO RADI PONAVLJAMO,
PA JE VEDNO NOVO, VZNEMIRLJIVO, DRUGAČE.
PRIDITE - KAM BI DRUGAM, KJER BI BIL SPET TAKO BLEŠČAV, BOGAT IN KAKOVOSTEN PROGRAM:
SREDA, 10. 7.1996
LAŠKI DVOREC	iaoo	OTVORITEV RAZSTAVE P0MLAD-P0LETJE 1996
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	1900	ansambel OLIVER TWIST show dance program, MODNA REVIJA
NADŽUPNIJSKA CERKEV	20.00	KONCERT CVETO KOBAL, flavta, VOLODJA BALŽALORSKV, violina, MILENA MORAČA, sopran, NETKA PETKOVA, čembalo in orgle
HOTEL SAVINJA	2000	duo COCKTAIL
ŠOTOR PRI HUMU	20.00	ansambel PALMA in kabaretni program
ČETRTEK, 11 7.1996		
KULTURNI CENTER	17.00	OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA
	«.00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	«00	ansambel OLIVER TWIST - show dance program, MODNA REVIJA, gost večera JOŽICA SVETE
AŠKERČEV TRG	20.00	SLOVESEN ZAČETEK PRIREDITVE, ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE, DALMATINSKA KLAPA ANKORA, SAŠO HRIBAR
HOTEL SAVINJA	2000	duo COCKTAIL
ŠOTOR PRI HUMU	2000	ansambel PALMA in kabaretni program
PETEK, 12 7.1996		
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	1200	PREDSTAVITEV PODJETJA ZUPAN iz Mengša
	17.00	ODPRTJE RAZSTAVE: GOBE, PTICE, ČEBELE v
		v šoli Dušan Poženel, ROČNA DELA INVALIDOV v Domu upokojencev in KRUH NAŠ VSAKDANJI v kleti Trške kašče
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	17.00	TEKMOVANJE MLADIH HARMONIKARJEV do 10. leta
	«00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	«00	ansambel OLIVER TWIST - show dance program, MODNA REVIJA, gost večera JOŽICA SVETE
AŠKERČEV TRG	2000	ANSAMBEL ČUKI, DALMATINSKA KLAPA ANKORA
HOTEL SAVINJA	20.00	duo COCKTAIL, ansambel HAPPY BAND
ŠOLSKO IGRIŠČE	2900	ansambel LAČNI FRANZ in druge rock skupine
ŠOTOR PRI HUMU	20.00	ansambel TIP TOP In kabaretni program
SOBOTA, « 7. «96		
ŠOLSKO IGRIŠČE	17.00	LAŠČANIJADA
	«00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	«00	ansambel OLIVER TWIST - show dance program, MODNA REVIJA, gost večera HARMONIKASICE ZUPAN Iz Mengša
AŠKERČEV TRG	2000	VIU RESNIK BAND, ADI SMOLAR, SAŠO HRIBAR, DALMATINSKA KLAPA ANKORA
HOTEL SAVINJA	2900	duo COCKTAIL, ansambel HAPPY BAND
ŠOLSKO IGRIŠČE	2900	ansambel ŠANK ROCK, MAGNIFICO in druge rock skupine
ŠOTOR PRI HUMU	2900	ansambel MAJOLKA in kabaretni program
	po 2200 VELIKI OGNJEMET z gradu Tabor in Krištofa	
NEDELJA, 14. 7, «96		
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	1900	KMEČKA OHCET
GRAŠČINSKO DVORIŠČE	14.00	OTROŠKI ŽIV ŽAV
	«00	ansambel OUVER TWIST - show dance program
	17.00	VEUKA PARADA PIVO-ČVETJE
AŠKERČEV TRG	«00	KONCERT PIHALNIH GODB
ŠOTOR PRI HUMU	«00	ansambel PALMA in kabaretni program
V LAŠKEM JE	TUDI	SICER VELIKO NOVEGA. JE
PAČ KRAJ NENEHNEGA NAPREDKA, KI NI SAMOLJUBNO VSPODBUJEN LE ZARADI NAS, DOMAČINOV - NAMENJEN JE PREDVSEM VAM, DRAGI GOSTJE. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Nagrada v prave roke
Podjetji Caffe Tropic in Savinjčan nagrajujeta ljubitelje in kupce kave Tropic. Žreb je prvo nagrado, tri kilograme kave, namenil Vladu Vidačku iz Vrbja. Nagrajenec je bil nagrade zelo vesel, povedal, pa je tudi, da je velik ljubitelj in tudi stalni kupec kave Tropic.
Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je zasebni podjetnik R D. že vrnil denar občini, ki ga je dobil za izobraževanje na GEA kolidžu.
Izobraževanje je bilo očitno uspešno. Taka naložba v »perspektivne kadre« gotovo ni bila zaman. (!?)
Nič več ne bo tako, kot je bilo nekdaj. Lokalni veljaki ne bodo mogli več vplivati na delo državnih organov.
Ali to velja tudi v praksi, se bomo lahko kmalu prepričali. Se torej nekaterim podjetnikom pišejo slabi časi? Doslej je bilo namreč mogoče imeti pred očmi občine galvanizacijo, bife, trgovino s pivom, TV-sistem brez potrebnih dovoljenj.	•
Pa smo dočakali neposredne volitve članov in predsednikov krajevnih skupnosti. Udeležba volivcev je bila skromna, pri enem kandidatu ni bilo kaj zbirati, potrošili smo 7 milijonov SIT in življenje teče dalje. Volitev in iger bomo letos imeli še nekaj.
•
V sosednji časopisni hiši namenjajo veliko pozornost izobraževanju novinarjev. Eni nabirajo znanje in izkušnje v Angliji, »kolegica« M. Z. pa jo je mahnila kar čez lužo v Ameriko. Z diplomo diplomiranega komunikologa pa se nekaj zatika, kajti naša država še ni nostrificirala te diplome.
Turistično
Društvo
Laško
Športne igre delavcev v elektrogospodarstvu
V športnem centru v Žalcu se je zbralo več kot 500 udeležencev tradicionalnih športnih iger delavcev v elektrogospodarstvu Slovenije. Tekmovali so v trinajstih športnih igrah, največ pokalov in priznanj pa so osvojili Mariborčani in Celjani. Druženje v Žalcu so zaključili z družabnim srečanjem. Med najbolj zanimivimi panogami sta bili gotovo plezanje po električnem drogu in vrtanje sider (na posnetku).
jk
Kolarjevi na Polzeli imajo noje
Noji so še pred nedavnim pri nas veljali za eksotične živali, ki z veliko hitrostjo tekajo po avstralskih širjavah. Videli smo jih le v živalskih vrtovih. Toda tudi to se spreminja.
Počasi, toda vztrajno si noje-reja v Sloveniji utira pot. Izziv so sprejeli tudi.Kolarjevi na Polzeli. To je mlada kmečka družina, ki si svojo domačijo šele ureja in šele išče, kaj bi poleg standardnih kmetijskih kultur še gojila, da bi bilo kmečko življenje, če ne lažje, vsaj donosnejše. Imajo sedem nojev, pet mladih in en plemenski par. Po besedah gospodinje Olge so noji zelo uporabne živali. Pri nas jih seveda gojijo za zakol. Tudi jajca so zelo okusna, toda glede na to, da eno tehta od enega do dveh kilogramov, so primerna le za večje družbe. Meso pa je zelo zdravo,
skorajda ne vsebuje holesterola in maščob. Tudi vse drugo se da uporabiti. Koža se stroji, iz drobovine delajo okusne paštete, perje je za visoko modo in puh, celo čreva so uporabna, in sicer v kirurgiji.
Seveda pa je noj tudi zelo lepa žival. Prav lepo ga je videti ponosnega z visoko dvignjeno glavo, ko teka, četudi v ogradi. Posebno samci se šopirijo. Kolarjevim seveda želimo, da bi uspeli pri nojereji in da bi nojevo meso tudi pri nas našlo prostor na jedilniku, čeprav so cene zaenkrat še zelo visoke.
T. T.