182
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Nova pogodba z Ogri je gotova. S 43 glasovi večine je zbornica poslancev sprejela najvažnejšo točko pogodbe — davkovsko povračilo — tako, kakor ste jo vlada Dunajska in Ogerska načrtali. Vse druge točke se bodo gladko rešile. Naj-živahnejši boj je bil 29. maja o gori navedeni točki. Zanimivo je bilo to, da ta dan sta dr. Herbst in grof Hohenwart, sicer si načelna nasprotnika, bila edina, vsak se ve da z drugimi razlogi, zoper vladni predlog. Grof Hohenwarth je začel svoj govor s tem, da je rekel, da pogodba z Ogri ne ugaja ne najponiž-nejšim zahtevam ; ne v Avstriji ne na Ogerskemv ni nikogar , kateremu bi ta pogodba po volji bila. Se ceič možje, ki so zmiraj z vlado vlekli, so tako govorili zoper ministerstvo, da zdaj opoziciji ne 03tane skoro nič. Mi bi se še ne vstrašili denarnih žrtev, ako bi ž njimi le moglo se kaj dobrega doseči za cesarstvo, al vse nevarnosti, kar jih je zdaj, naj se nepremenjene preneBO v novo dobo. Že leta 1867. so rekli, da je mera tega, kar se je Ogrom dalo, polna, zdaj pa nas hočejo zapeljati zopet za 10 let! „Domoljubje prepričanj a" se po takem umakne „domoljubu strahu"! Saj vidimo, za koliko na slab jem smo za letom 1867. Obupno  se   borite   obe   polovici   cesarstva  za   svoj ob-
stanek. Pogodba, ki se ima zdaj skleniti, ni sporaz-umljenje dveh za eno reč vnetih prijateljev, ampak ona je pogodba dveh nasprotnih si sovražnikov. Mi na desni strani pač nismo pričakovali druzega , saj že davno vemo, kam bo peljala kratkovidna politika. Takrat, ko je pogodbi pretekel obrok, polenih so se in djaii roke križem, zato je bila vsa ta reč že izprva izgubljena. Ne en dei cesarstva — oba sta preobložena po sistemi leta 1867. ustanovljeni. Po tej sistemi propada blagostanje narodov. Tega niso znali, da bi bile Ogrom složnim se nasproti postavili složne dežele naše polovice cesarstva; naša krivda je tudi, da so Magjari premogočni postali. Da! še celo v Peš to so šli % Dunaja prosit Ogre, da bi se vteknili v naše zadeve. Kdo bo o takih razmerah metal kamenjo po Ogrih? Saj jim je bilo lahko pozabiti, da za vse, kar so in kar imajo, se imajo zahvaliti nam. Le neomajljivi zvestobi narodov do cesarske rodovine se je zahvaliti, da zavoljo tega, ker se pravica ni spoštovala, se niso pokazale težnje, ki bi bile hotele raznesti državo . . . Avstrija bo mogla klubovanje Magjarov podreti le, če bo postavljena na svobodni, pa tudi zgodovinski podlagi Nesrečna sistema od leta 1867. je zakrivala politična našo slabost, in vničuje vsak gospodarski napredek. Kar se pa tiče žuganja z u na njim i nevarnostmi, naj bi Ogerska stopila na našo stran s ponosnim nekdanjim ,Junaštvom". Al Ogerska je porabila našo zadrego za to, da bi jej več privolili. Zda) pa, ko imajo prebivalci tako že bremen čez glavo, se nova ne smejo nakladati za Ogersko!!
— Duaii8tični bankovci, na eni strani a nemško, na drugi z magjarsko besedo, se že tiskajo. Tedaj le Nemec in Magjar veljd v Avstrijski državi!
Hrvaško. Iz Karlovca. — Strašen požar je pokončal 42 hiš in vojno kosarno. Pre3vidi cesar je pogorelcem nemudoma poslal 2000 gold.
Nemčija. Iz Berolina. — Stari cesar Viljem je bil 2. dne t. m. zopet v smrtni nevarnosti, ko se je v kočiji ob 2. popoldne peljal „pod lipami". Z okna neke bližnje hiše je dvakrat na-nj strelil nek dr. No-biling in mu 32 šreteijnov zagnal v levo lice in levo roko. Krvavega in strahu onemog'ega so pripeljali domu. Zdravniki poročajo, da se za zdaj ni treba bati hudih nasledkov. Oni hudodelec spada v tisto bando soci j^li sto v, ki jih je rodil brezverskili beralizem današnjih dni, ki je tudi oče giasovitega „kulturkampfau, kateri je iz Pruskega se razširil po svetu ! Ko je hu-delca preiskovalni sodnik vprašal, zakaj je cesarja napadel? je odgovovil: „to je moja reč ; za menoj bodo še d r ugi p ri šl i."
O Rusko-Turških zadevah.    Kongre3  je zdaj gotov in bode — če najnovejše   dogodbe   v Berolinu ne  ustavijo diplomatične ure — 13. dne t. m.    Tudi   grof An-drassv bo šel h kongresu, ker se dogodbe na jugu dotikajo eminentno Avstrijskih interesov. Pa zakaj? Zato, ker se po pogodbah   sv. Stefanskih   okrepča   slavjanski element na jugu.    Se ve, da gre Magjaru Andraasvu v^ prvi vrsti za to,   da   se   Slovani še   dalje pritiskajo ob steno.    Je pa li to dobro za Avstrijo ali ne, bo kazala prihodnost.   Sicer pa grof Andrassv na kongresu ne ba godel na prve gosli, ker te ima v rokah Rusija.