PoStnlna platana v gotovini. Leto VI., ft. 176. v Ljubljani, v torek 8. avgusta 1922, Posam. it. 75 p. NAPREJ glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Pismo ubitega idealista. f Državni uradnik nam pišeš Gla gornjim naslovom objavflja »Naš ^asilo Osrednje Zveze javnih na-^fscencev, 3. VIII. t. 1. pismo drž. urad- orav .iV ^a’terem Dravi, da je bil idealist ao zadnjega. doMer ni vsled bede drž. ske^encev razProdal za neznatne zne-Dri5 Ys^ v Predvojnih časih pristradane in dojene predmete. ^edaj, ko nima ničesar več prodati, ko ^u^ni beda vedno botlj raste, pravi Vti-vL^ *e spoznal, da je krivica, velika sdoiiS,* ^a se mora oni, ki verno služi eo- dajf ^!VDreživ^at* s tem* kar si Je nek-Več od ust. Sedaj tudi ne. more Vs^ jCl> da; »Država ne more«, ker vidi So^ boij, kako redi domovina na ti-daines £rasitov- ki ji pijejo kri. ki žive Dreč v .b razkošno, kakor so Živeli kdaj niegov 010^- *n ^daj je šlo vse po vodi, ideajj v Dr‘s^radano in prjženjeno imetje z d er ni T*’ DanK)či pa še vedno od niko-kaj bi b ^Se v °buPu spomni še na nekaj, bodni« i v te^ "demokratični« in »svo-denar. ^Ppvini laliko spraviti v drag to?« ' Potenje«. »Ali nad prodam še T S. u^e> oitalis^° je torej pritirala naša ka-čnih ™nos:o Prav tako, ali pa še boli e£a urLi1*?, velikih, samo da niso vsa-tedi drii?m še vse zadele. Pa ga bodo —- Ke Prav gotovo, če ne bo tudi Pismo s Češkega. n. b8o m ^ °dj moje poti na Češko je dustrii^ • ^lzen s svojo ogromno in* &ni2a„..m velikanskimi delavskimi or* l.ami. Posvetil sem temu kraju ^ del 4ni’ toda videl sem komaj ^tvarilc, j .cu4’ bd jih je na tem kraju ^ičknS/u- vceva r°ka po navodilih v IW J"ega kapitalista. ?Nove r^e{e 86111 obiskal uredništvo .tetičnp glasila socialno*demo« teite Sredi Rožemberske Jl Imr>onujoče poslopje, na ka* Pob«,* jrP^^osno blišči napis »Nova ,e v n ‘,.Y.rijentacijska deska kaže. da ha in ]u delavska knjigama, tiskar« P1 UreHT,^ravni8te?o. V prvem nadstrop* i®« ter IStv°’ npravništvo »Nove Do« Skeu^^ištvo in upravništvo de« hole„ mladinskega lista »Omladina« s Tnoglh drugih organizacij. Našel Ihen d, ?8- Jirouta. Poveda sem mu na« ft°*tjo *Jega obiska. Z največjo prijaz« 8e Je ponudil, da me popelje in sam pomagal zatirati krivice, če ne bo tudi sam rezali, sekal in kopal zlo pri korenini, Kapitalistične krivice imajo to lastnost da se množijo in širijo kakor glive. Kdor ne sodeluje pri njih zatiranju, pospešuje njih rast Kapitalistične krivice so včasih celo nevidne, včasih oblečene celo v paradno uniformo in, da te spoznaš, ti je treba precej dolgih, dobrih, samostojnih misli. Seveda — misliti bdi! čemu, če boli? Radoveden sem, ker je ta ubogi naš kolega že spoznal krivico, to veliko krivico. da se mora oni, ki verno služi, preživljati s tem, kar si je nekdaj odtrgal od ust če čuti tud! že potrebo in. če ie že spoznal način kako odpraviti to krivico. In, če Je tudi trdno odločen pri odpravi sam pomagati. Urednik »Našega Glasu« mu sicer odsvetuje prodajati poštenje, svetuje mu pa prodajati svoje talente s tem, da si poišče postranskega zaslužka ali pridobitnih virov. — Postranski zaslužek, pridobitni viri, to je zanemarjanje svoje glavne prave službe! O poštenje, o talenti!! Ta nasvet utemeljuje s tem. da delajo tako tudi najvišji drž. uradniki, med katerimi najnehvaUežnejšo in najstrašnejšo službo upravlja finančni minister, ki le tudi oženjen druž. uradnik, kateri pa ni še vseh pristradanih in priženjenih predmetov prodal baje zato, ker sl Je pravočasno poiskal lepe postranske zaslužke in pridobitne vire. Tako. dela tudi urednik »N. Glasu« sam, ki je velik altruist (!) in kolega vseh drž. nameščencev obenem, ki oba z ženo »gacata ko črna živina in se ubijata z žurnalistiko v svobodnih (—?—) urali, cesto pozno v noči za piškav honorar«.—? Ubogi drž. nameščenci! Kako dolgo še se vam bo ljubilo verjeti m poslušati take čenče? — Sicer pa nasveti, da si poiščite postranskih zaslužkov in pridobitnih virov, ali niso že sami na sebi nor* čevanje iz drž. nameščencev? — Poišči-! te si torej vsak po svoji moči! Prepričan sem, da je to že storil vsak, kdor ie to le mogel. Kdor pa ne more tega? Ob goli državni plači ni mogoče živeti, to prizna-; va urednik »N. Glosu« sam. ta torej —* prodaj za vraga še poštenje! — Ne li g. Govekar ? In še to: g. Govekar tolaži dopisnika-; uradnika še dalje, kakor da bi bil najet (ah ni najet?): »Ne jezite se zato na do* movino, na državo! Tudi ne bodite kri* vični do vlade, saj vam tudi prejšnje (Protičeva) niso. dale medu in mane.«a Kakšna logika! Če nam niso prejšnje dale medu in mane, potem sedanja vlada ni dolžna dati niti kruha?? Prejšnje so nam dale vsaj za silo potrebnega kruha, ta vlada nam ne daje niti tega, nižjim pa-jemlje iin odtrgava še celo to, kar so Hmi dale prejšnje vlade, čeprav je draginja vedno večja! Drž. nameščenci! Ne jezite se, ne bo* dite krivični napram vladi, če je že ona! krivična napram vam! — Potrpite — noi, saj ne bo dolgo! — Ko vas bo konec, bo tudi konec trpljenja. Krivic pa ne bo še konec, te bo pre* nesel kapitalizem tudi na vaše otroke, se* veda tudi po vaši so krvdi, če se ne ma-> iate odločiti, da hočete pri odpravi teh krivic tudi sami sodelovati!___________ Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči prf našem tajništvu. razkaže vse, karkoli me v Prznu zani« ma, najpreje pa da ga moram informi« rati o stanju socialistične stranke pri nas na jugu, on pa mene o njenem sta« nju na Češkem. Tako sva se razgovar* jala živo več kakor dve uri. Med dru« g im sem mu dejal, da opažam v vseh češka listih neko nerazumljivo rezer* viranost napram naši državi, posebno pa napram razmeram v Sloveniji. ^ Od« govoril mi je, da smo temu mi sami kri« vi. On da je pred nedavnim časom na« vezal stike z več jugoslovanskimi časni« karji, ki so mu nekaj časa precej redno pošiljali poročila, potem pa obmolknili in niti na rekomandirano pismo niso več odgovorili. Pritoževal se je tudi nad čudnim početjem naših časnikarjev, ki so obiskali Češko ob priliki lanskega časnikarskega kongresa. Čehi so napeli vse sile, da so tovarišem res nekaj nu« dili, toda poročila v jugoslovanskih listih so bila tako čudovito skromna, da so lahko ohladila največje navdušenje. Dalje mi je razložil, kako si on pred« stavi j a organizacijo delavskega časni« karstva. V vsakem večjem centru bi se osnoval poseben časnikarski odsek, ki bi obstojal iz domačih in tujih časni« karjev«diletantov onih držav, ki bi ho* tele točnih poročil. V teh centrih bi se izgotavljala poročila v domačem jeziku posameznih držav, se razmnožila in po* slala določenim listom, ki ne bi imeli druzega posla kot dati poročilo v tis* karno, dočim morajo sedaj vsi listi po* ročila bodisi prevajati bodisi jezikovno popravljati, kar da silno dela in truda. Resnično, treba bo misliti na tak čas* nikarski odsek in to misel tudi čim pr e* je udejstviti.1 Le na ta način bomo imeli stalna in točna poročila. Sedaj se pa neredko dogaja, da zagledajo v ju* goslovanskih listih beli dan poročila, ki so tako sovražno tendencijozna, da ma* jejo nad njimi Čehi glave in se križajo 1 Pri »Napreju« že jmamo oc[ vega leta nekaj podobnega, žal, da so sodelavci*diletantje zelo zelo redki, ta* ko, da ne zmoremo niti domačega dela. Op. ur. Zveza indiistrifcev na slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. ZAPISNIK o določitvi novih mezd stavbinskega delavstva Slovenije. Navzoči: Za Odsek gradbene stroke: Franc Ravnikar, Jaroslav Brener, Julij Olauer, Konrad Gologranc, Cimolini Rudolf in Ivan Svetina. Za Zvezo indu-strijcev: Dr. Adolf Golia. Za Delavsko zbornico: Dr. Stane Likar. Za Osrednje društvo stavbinskih delavcev: A. Kohler. Za Osrednje društvo lesnih delavcev: A. Bradeško. Za Unijo stavbinskih delavcev Celje: A. Leskošek in J. Vrečar. Nadalje zastopniki delavstva: J. Jesenovec, A. Kregar, J. Završnik. P. Sever, M. Filipič, J. Šivec, J. Jurca, M. Štorek in M. Tavčar. Zastopnik strokovne zveze J. Po daljši razpravi se je sklenil naslednji dogovor: a) Mezde se zvišajo tako, da bodo znašale: 1. Za polirje na normalno delovno uro 25—32 K. 2. Za preddelavce 20—28 K. 3. Za izučene profesioniste 18—22 K. 4. Za kvalificirane težake (ordnarji, pazilci za betonske konstrukcije) 15 do 17 kron. 5. Za težake 11—15 K. ; 6. Za mladostne delavce 8—11 K. 7. Za delavke 9—16 K. b) Ta povišek velja od 31. julija 1922 dalje. c) Ostale določbe mezdnega dogovora z dne 12. maja 1922. ostanejo še nadalje v veljavi. Ljubljana, dne 31. julija 1922. (Slede podpisi.) Klerikalec od Strokovne zveze les* nega in stavbinskega delavstva Gajšek ni vložil nobene spomenice, pa je pro* testiral, zakaj se ga ni povabilo na po* gajanje, češ da je mnogo delavcev v Strokovni zvezi. Delegati iz slov. Šta* jerske so mu takoj povedali, da na Šta* jerskem ni klerikalnih članov. Nato je g. Gajšek rekel, da so člani okrog kle* rikalne organizacije v Ljubljani. Na*> vzoči nezavisni tajnik Kobler je delal kisli obraz, ker je mogel žal priznati, da so se klerikalci ugnezdili ravno v Ljub* ljani med bivšimi ultra komunisti. Zo* pet nov pojav tega, kar smo mi vedno trdili: »iz komunizma y klerikalizem«, torej iz Moskve v Rim. Še en par tet tako, pa bomo prišli nazaj v razmere španske inkvizicije, ko bodo pripadale še druge strokovne organizacije tej črni internacionali, ki podpira kapita* ližem s krinko verskega fanatizma. Go* spodje podjetniki so se pa lepo smejali pri pogajanju, ker so videli med rdeči* mi tudi črnega tiča sedeti; posebno ve* sel je bil g. Konrad Gologranc iz Celja kot katoliški somišljenik, tisti, ki ni ho* tel priznati meseca februarja v Celju zaupnikov, sedaj pa je edino on pred* lagal, da se gospoda od Strokovne zve* ze podpiše na pogodbo. Ej, kako pri* jazni so pač gospodje tedaj, če se jim posreči žolte ali črne organizacije pod* pirati! Pri povišanju plač pa g. Golo* granc seveda ni delal nobene krščanske razlike med drugimi. Politične vesti. + Deputacija vseh uradniških or* ganizacij je obiskala predsednika vlade in predsednika narodne skupščine, ka* terima je izjavila, da apelira poslednji* krat na vladno pomoč. Vlada naj reši vprašanje uradniških plač ter reši urad* ništvo pred neznosno bedo, kateri je že davno zapadlo. V nasprotnem slučaju bo uradništvo primorano zapustiti vladne službe. + Češko prosvetno ministrstvo ie izdelalo načrt zakona o ločitvi cerkve od države, ki ga bo predložilo v najkrajšem času parlamentu v odobritev. Načrt vsebuje rešitev treh vprašam: Uporabo cerkev in pokopališč, odpravo nekaterih praznikov, med njimi vseh Marijinih praznikov ter pravno stanj cerkve v republiki. Po tem novem zakonu ne bodo mogli razpolagati cerkveni organi iz tujega ozemlja o cerkvenih posestvih v Češkoslovaški. + Fašisfovsko poročilo izkazuje, da so laški fašisti uničili v poslednjih dveh dneh v 42 italijanskih mestih delavske domove. Najhujše so razgrajali fašisti v Milanu, kjer so napravili v tovornih avtomobilih »kazenski pohod« v delav* ski okraj mesta. Vojaštvo z oklopnimi avtomobili je zastonj posredovalo. Fa* šistom se je posrečilo naskočiti ured* ništvo in tiskarno socialističnega lista »Avanti«, ki so ga do tal razrušili. Tudi v ostalih mestih niso zaostajali fašisti za svojimi milanskimi tovariši. V Parmi se jih je zbralo okoli 20.000, ki hodijo še 'danes oboroženi ž vojaškimi Pu^ mi po mestu. V tem mestu so z dejali poslopje socialistične-»Piccolo«. V Jakinu pa Je Pnsl?k ki do zelo krvavih spopadov. Brzo > ^ je prišel kritičnega dne v mesto, J ves preluknan od strelov in pusk mokresov. Socialisti in komunisti postavili v bran v okraju Capo dl u te, kjer so se streljali na obeh st: s strojnicami. Delavcem se je *• posrečilo zasesti kapucinski sam » okoli katerega se je vnel srdit -e šisti so slednjič vdrli vanj in na?T i0 pravo mesarsko klanje, ki je zah obilo mrtvih in ranjenih. . . + 26 internacionalni rudarski gres so otvorili 5. t. m. v Frankfurtu a. Main. K zborovanju je prispelo okou delegatov. Na dnevnem sporedu J važnih točk, med katerimi omewge ureditev delavnega časa in pa ae tern pogoje za socializacijo rudnikov, P Q pa ustanovitev informativnega ura gospodarskem stanju rudnikov. Kan di o rudarski delavski zakonodaji. prijele nemsK« + V Gleiwitzu so prijci* — iz oblasti 22letnega trgovca nusteri Elberfelda in 291etnega kmeta olerTodat', gerja iz Reichenbacha, ki sta P° Lotiti kih berlinske policije .P^^deman«3’ socialističnega voditelja atenta' kar pa se jima ni posrečilo. ^^hardtovi torja sta pripadala zloglasni c Kassel’ brigati. Atentatorja so privedli kjer ju bodo sodili. w, ., dolg°v -|- Vprašanje zaveznis» po> kakor tudi vprašanje ^.^TLgtonU \ sojil bodo reševali v Washi ^erenc» najkrajšem času. O tej novi - ge pr>' govore z velikim upanjem z n jatelji Lloyda Georgea, ki uP.j ’ pep°* bo vztrajala Amerika na sy°L pustijivem stališču. Kakor 3e. pfereIlC se je sešla z istim namenom v Londonu 7. t. m. Dnevne /. vsedelavski zlet v ^V^vjiti °aL sijajno nad vse pričakovanje, večji optimisti niso mogli P. oajn J tako velikanske udeležbe. D . slftD, sicer nagajal, da smo bili d j0 jiB volje, ko smo se peljali v ostav.’ je zato tudi nekaj gotovo d r0ste^’ saj se je imelo vse vršiti n pfttru h^r" Pozneje pa smo bili tudi sv- % 6&A ležni, kajti ves dan je bilo nad možnostjo takega poročanja, ki seveda ni direktno, temveč preko itali* janskih, nemških ali madjarskih časo* pisov, ki so Čehom vse drugo preje ko naklonjeni. Dalje sva razmotrivala razmah ko* munistov in možnost njihovega napre* dovanja. Komunisti so v vseh državah že davno dosegli najvišjo točko svoje* ga razvoja. Polagoma prihajajo do trez* nejših razsodkov in začenjajo uvide* vati, da imajo od razcepljenosti delav* skih vrst koristi in dobiček le kapita* listi. Današnja komunistična večina ni komunistična po svojem prepričanju in življenju, temveč so to oni nezadovolj* Pe.žJ: ki gredo vedno tja, kjer se najbolj kriči proti obstoječemu redu in razme* ram. Pri nas na Češkem so to slučajno komunisti in — klerikalci, ti bodo tudi pri prihodnjih volitvah dobili največ glasov nezadovoljnežev. Nas sociali* stov to dejstvo prav nič ne moti, niti ne peče, zakaj naš kader, organiziran v socialno demokratični stranki, je tako močan, da prenese vsak napad od ka* terekoli strani. Oni, ki so nas zapustili, niso bili nikdar s srcem naši, temveč so si le iskali trenutne pomoči v naši stranki. Pomisliti je treba samo, da ima češka »Nova Doba« 22.000 naročnikov, ob nedeljah in praznikih pa se tiska celo 25.000 izvodov. Toda to ni glavno strankino glasilo, to je samo glavno okrožno glasilo. Plzenska oblast je tako trdno v naših rokah, da si to niti pred* stavi j ati ne more, kdor ni razmer do dobra proučil. V mestu je naš župan, v vseh okoliških občinah so naši sodru* gi župani in to tako izborni in vestni župani, da se celo nam nenaklonjeni uradniki izražajo o njihovi delavnosti kar najlaskaveje. Kakor imamo občine v svojih ro* kah, tako imamo tudi vse glavne pano* ge gospodarstva in izobrazbe zelo lepo razvite. »Delavska telovadna jednota« Plzenske oblasti šteje n. pr. čez 10.000 telovadcev in članov. Okoli 200 telo* vadcev sc bo udeležilo mednarodne de* lavske olimpijade v Lipskem, kamor gre iz Plzna danes zvečer posebni vlak. To je naša najzaneslivejša armada, ki nam brez dvoma prinese iz Lipskega jTTTTj^rrigtfr-,— zmago naše impozantne itfia^? »Delavsko kladivo«. Poleg izdaj g silno organizacijo mladine. ^ v \ svoje lastno glasilo oX^ pob ' bila preje tudi tiskarna »N -e dav. Stavba je silno velika, tor ^orala premajhna. Najpreje se JI p0 p seliti tiskarna, ki si Je * P i^0 oprf ~ \ nun tiskarsK". seliti tiskarna, ki si Je * oV\. ^ vratu to hišo in novo tisk listicl jgf na Dunaju. Vsi naši hst‘ aSli iz aktivni in trdni, saj s°vski gnojili so Jih ^ le naši ^p^erjaJ }e .-/i kR . ni nikdar ne odrečejo. '>,'‘‘^alca ^ razmere, kjer hoče ime^ainesto svoje posebno glasilo, ^t.) sodelovala pri skupnemi (Dalje prluJ n Frez oFicajne vročine, tudi praK natri p d.u vanji dež lepo opral s cest — Ije se nikdar ni videlo ničesar po* ob n ega. Gotovo ne morejo niti kleri* aici, ki pravijo, da je vse ljudstvo za jnm, z vsemi svojimi procesijami in apustki nič podobnega pokazati. — 9r kdaj obupaval nad zmožnostjo proletarskih organizacij, ta dan mu je ovo dokazal, da nikakor ni umestno VouP,ayati, Naprej korakamo, z veli* nskimi koraki. S. Etbin Kristan je to svojem govoru tudi omenil in primer* 2 ’ krSni, ?mo bili Pred 25 ko je mala sobica zadoščala za vse in kako j,. .lme »socialist« pomenilo takrat naj* imlS° Psovko. Danes se ni treba tega se n ,°mur sramovati! S ponosom biln v ° imenujemo! — Kako šele bi v n’ 06 - ^di res vsi stalno sodelovali potp^anjzacijah! Ali mislite, da bi nas še prepel j avala železnica v to* dovnt v akih? Tudi za nas bi našla seda- osebrdh vagonov, kakor jih ima seda; ov"uuul vagonov, jcaKor jin una zlete! na ^azP°,a§° samo za sokolske Zato, sodrugi, ostanimo v du* mi tudi po zletu! V organizacije! (Obi Poročilo priobčimo v 15.' °P' ur') *Slov j'm majka! V nedeljskem cepe ensj(em Narodu« beremo: »Bajne j° c Dunaju. V ponedeljek se poviša-hleb ko kruhu na Dunaju in sicer bo stal kr0n S sa kruha 2490 K’ žemlia pa 170 rodstrstva z dne 25. septembra i ,’,s*ev- 47.105 pravico do preskrb-na pnf KSro ntore le Ministrstvo financ Uje 2 ‘e, ao Prošnjo zopet nakazati. Proš-Se jQ tako nakazilo in za dovoljenje, da sme uživati v inozemstvu, je vlaga- ti pri onem nakazujočem oblastvu, Ki je odmerilo preskrbnino ter jih podpreti z dokumenti in kolkovati s kolkom 3 Din, priloge pa s kolkom a 1 Din. Pripominja se, da izdaja Ministrstvo financ dovoljenje za uživanje preskrbnine v inozemstvu samo v posebnih ozira vrednih primerih. misleč-Por Sal 3>yai' •’«*“ i aijuui. tul puicm ut sn- stane v stl}a nam majka!« Na Dunaju 30.6o n'eml]a 170 K to je v naši valuti stane V,ar^ab *-22 naših kron. Beli kruh Para aM? una^u 2490 ^ to je 4 ^'n 48 .Ve »gi * 17-93 naših kron. — Naj nam po- Ceni kriil’ Jar°d<<.’ kje mi dobimo po tej Sedaj n 'n za^ai so Povišali ceno kruhu strijsi,fa K za kg t. j. v nemško- av- revna ‘ 3600 — Da Av.str‘ia cene n.eze'a to vemo, da morajo biti pa ker nav llas v'šie, tega ne razumemo, mce j 1 državi pripada del evropske žit-k°r d® ne moremo drugega misliti, ka-da« tia so ljudje iz okolice »Slov. Naro-km x ’> ki nam navijajo cene in v svo-]iudstvS°pLsju badstvo slepe. — Rimsko cirCe 0 Je zahtevalo dvoje: »panem et jim t. j. Kruha in iger. Mogotci so igre ®°dili. Tudi vi slišite te zahteve, pa Sam0 ^ P°nujate, da se nam že gabi, 'lam rv5a Prvo so debate gluhe. Žalostna 11 majka! žij0 bankovci po 10 dinarjev kro* cj So a včeraj v prometu. Novi bankov* oblik arn.erikansko delo, zato imajo tudi sPustT dolariev- Gez mesec dni bodo lOon j1- v Promet nove bankovce po dinarjev. žav^^Hie oziroma preselitev dr-vdov i Preskrbljencev (vpokojencev, ipinis+rfSirot v inozemstvu. Delegacija skrblifJ ^inanc opozarja državne pre- •iančno da. ie P° naredbi bivšega fi- 1910 fa2? niinistrstva z dne 8. oktobra He, vri ' •Zak’ 187^ za uživanje (pokojni-vmne odnosno sirotnine) v ino-daja r Potrebno dovoljenje, katero iz-diini«+ ^rtno ministrstvo sporazumno z ki ^anc. Državni preskrbljenci, za Vse abstinente ljubljanske podružnice »Svobode« vabimo na sestanek, ki se bo vršil v torek 8. t. m. v tajništvu Strokovne komisije v Šelenburgovi ulici 6/11. Dnevni red: Ustanovitev abstinentskega odseka. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 9. avgusta t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno. Maribor. Mariborska policija stopa na prste. Z nekakim ponosom je te dni v tukajšnjih listih objavila prvi rezultat svojega, po časnikih inspiriranega na — prste— stopanja ponočnim razgrajačem. Vsak dan ti baje prime dva do tri take tipe. ki jim žilica v ginjenem stanju ne da miru. To število da se v nedeljah in praznikih podvoji in potroji. V policijsko blagajno da letijo lepe denarne kazni. Ali nismo rekli, da bo imela policija veselje> če bo poslušala dobre nasvete? Le korajžo, uspeh krona delo, kdor prireja sam in nepozvan ponočne koncerte, naj tudi sam vstopnino plača. Obenem pa slavno policijo opozarjamo na to. naj bi svoje delovanje razširila tudi na desni breg Draye. Tam namreč še nič ni poznati, da bi se naravni protipo-stavni umetniški nagoni ponočnih pevcev kai ohladili. Tam čaka še velika žetev, če boste pridni, lahko še toliko zaslužite z vstopninskim davkom, da boste z lahkoto popravili javne brezplačne oskrbovalni ce. za katere ste zadnjič brez uspeha zahtevali kreditov od mestne občine. Zidani most. Kako in zakaj kaznuje obratno ravnateljstvo južne železnice svoje uslužbence v 20. stoletju, naj javnost premisli in sodi, potem ko bo preči-tala te vrstice. Kaj se je zgodilo? E, kaj — gospod Lauter se je peljal z osebnim vlakom št. 47. in ni slišal vozovnega mojstra, ki je opravljal službo pri istem vlaku, da bi bil s kladivom tolkel po kolesih. To ga je tako razburilo, da je vprašal vozovnega mojstra, zakaj ne izvršuje svoje službe; ko mu je ta povedal, da že kakih 20 let ne tolče po kolesih s kladivom, se je gospod moško odrezal: »Je že dobro!« in je odšel. Ker si pa ni mogel svojih živcev pomiriti in ker je hotel pokazati, kdo da je in kdo je sedaj na obr. ravnateljstvu, si je dal duška s tem, da je to zadevo takoj naznanil ter dal takoj strogo kaznovati dotičnega voz. mojstra, ki je imel službo. Za to, da bo javnost natančno poučena, prinašamo pojasnilo, kakor sledri Ker se je opustilo preiskovanje koles s kladivnim udarcem pred kakimi 15.—20. leti radi večkratnih pritožb od strani potnikov posebno spalnih in salonskih voz, zato tudi do danes niso voz. pregledniki tolkli po vseh kolesih. Kakor gori omenjeno, je imel voz. mojster A. P. 11. julija 1922. službo; ker pa na tolkel koles, ie prišel g. Lauter in ga vprašal, kakor je že gori omenjeno. Dne 14. julija je že prišel dopis obr. ravnateljstva, s katerim so opozorili na zopetno preiskavo koles s kladivnim udarcem kakor pred 20. leti. Ker je prišel tudi drug dopis, da se mora A. P. kaznovati in sicer za 40 K, sklicujoč se na neko okrožnico iz leta 1919/20,, je napravil A. P., ki mu tozadevna okrožnica ni bila znana, ker je ni či-tal in tudi ne podpisal, dopis na obr. ravnateljstvo s pojasnilom in s prošnjo, naj blagovoli obr. rav. to kazen opustiti, ker, bi za tako malenkost zadostovalo, opozoriti ga na okrožnico. Pa tudi to ni nič pomagalo, ker je prišlo od obr. rav., da se mora kazen izvršiti in je dobil A. P. tudi še »Strafverfiigung«. Obenem pa mu je načelnik pokazal službeni list iz 1. 1920., št. 38., v katerem se opozarja na zopetno preiskavo koles s kladivnim udarcem; ta objava pa ni od nobenega voz. preglednika podpisana, ker je ni nobeden či-tal in ker nobeden vedel ni zanjo. To pa radi teža, ker je prejšnji načelnik ni dal v vpogled in podpis. Torej skoro 2 leti je službeni list nekje v omari ležal in še danes bi nihče ne vedel zanj, če bi se ne bil pripetil ta slučaj. Kazen se pa bo izvršila na vsak način. Sedaj pa vprašamo, kako pridejo uslužbenci do tega, da se jih meni nič tebi nič kaznuje, če ne dobijo službenih listov v vpogled, ali pa če jih dobijo še le po 2 letih, potem ko so izšli. Žalostno pa je od gospodov na obr. ravn., da za tako malenkost kaznujejo, uslužbence, ki so že čez četrtstoletja v, službi in strokovnjaško že tako izurjeni, da o tem ni treba govorita. Kar se pa tiče preiskovanja koles s kladivnim udarcem, moramo povedati s strokovnjaškega stališča, da je to popolnoma nepotrebno, pravzaprav nesmiselno, posebno pa pri današnji konštrukdji koles, ki imajo 50—80 mm debele obroče. (Strojna kolesa pa se sploh ne tolčejo.) — Od kar imamo te vrste koles, še do danes ni znan niti en slučaj, da bi bil kak obroč te vrste odpadel ali odstopil. ,V voz. pregledovalo! službi je največ merodajno oko. Če se je že opustilo 15 let preizko-vanje in še do danes niti en voz ni izgubil kolesa, je že dovolj dokazano, da je to razbijanje po kolesih nepotrebno. Ako sp pa gospodje zopet uvedli to že toliko let opuščeno službo, je to dokaz, da so tehnično zelo malo napredovali, če so to uvedli, naj velja samo za prihodne mejne postaje in za kolesa pod 25 mm, za druge postaje pa samo za sumljiva kolesa. Vozovni pregledniki, ki služijo 25 do 30 let, dobro vedo, kaj je potrebno v njihovi stroki irfslužbi; dobro poznajo svoje vozove, ki jih vidijo vsak dan. Zato so pa kazni, kakor jo je moral plačati A. P. nesramne. Vrhutega je bil A. P. v času, ko je izšel ta službeni list, na bolniškem dopustu. Toliko za danes, mogoče se še povrnemo. Vam pa voz. pregledniki zakličemo: »Organizirajte se, da se od- pravijo takšne razmere. Personalne komisije ni, delavskega odbora ni, zato se tudi ne morete braniti! Odprite oči!« Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anton PodbevŠek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Mr Naivešga izbira | različnih pletenin, ntajie, nogavic pri tvrdki is? roJeavSc JL & En Skahcsrmč L i u b I i a n a, Mastni trg St. 16. OTVORITEV stare gostilne pri „BELEM KRANJCU", Ljubljana, Sv. Florijana ulica 4. Naznanjam, da se je zopet o tvori la vsled renovrranja hiše ustavljena stara gostilna pri »BELEM KRANJCU* ki se bo sedaj vodila po vzorcu mojih bivših in daleč na okrog znanih in reno-miranili dunajskih restavracij. Poskrbel sem, da se bodo točila najboljša izrečno samo domača vina in to po naini5iih »»t i»->— *— •— -- kuhinjo. V hiši so popolnoma -- j- ivjiuviauj. * u Ud jv lAHil) lOClld lldjOOljSd 12I6CHO samo domača vina in to po najnižjih cenah, kakor tudi za dobro in ceneno polnoma v najmodernejšem Stilu napravljena prenočišča z ) DOStrezbO. Hlevi 7.3 krini#* CP ntvAriln nn trc*cAlrnlclrpm kuhinjo. V hiši so popolnoma v najmodernejšem Stilu napravljena prenočišča z največjo snago in točno postrežbo. Hlevi za konje se otvorijo po vsesokolskem zletu. Za obilen poset se priporo^ A. Kajlež. Več zidariei, tudi za večja akordna dela, sprejme stavbeno podjetje Dr. Ing. Kasal v Ljubljani. Pozor iaiti Mia in okoli! Priporočamo novo otvorjeno Dva gatrista in dva circularista prvovrstne moči išče za takojšnji nastop ^ d. d. „Croatia“ v Ljubljani? Gosposvetska cesta 2. Celje, Kralja Petra cesta 27, kjer je najboljša postrežba. Perfektne prirezovalce (Zuschneider) Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov . za domačo vporabo kakor tudi za industrijska po in razpečava _x0 la čehoslovaški in angleški koks za livarne in do vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne br Naslov: ^ ifr-U- Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. ^ iščemo za svojo tovarno čevljev v Karlovcu. Ponudbe na: And. Ja kil, tovarna kož in čevljev d. d., Karlove«. Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. A p a r t n e, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornje dele izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuval. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah, modeme, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prošpekt. II Siamski banka d. i v Karlni/fji. Ponurihe na: . , - _*l preje »Jugoslovanska Union • banka podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osij ’ Rogaška Slatina, Sombor, Susak, Šabac, Šibenik, k Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos- Ayres (Argentina). Atili »i cije: Budapest: Balkan bank r. t Split: Jugoslavenstea industrijska banka. Wien: Bankbaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerva ca. K 200,000.000. Izvršuje vse banense posle najkulantneje.