—    118    —
Ta nesrečna tičnica!
od streho je imel   delavnico  stari  očka Gorjak.   Cel božji dan je  stružil, vrtal  in  rezljal.   Pri  njem  ni  bilo  nikdar dolgočasno.  Oospodinje so hodile k njemu po  kurnike, pastirji po cokle, gospodarji po toporišča za sekire, ročaje za motike in  lopate — otroci  pa  po  igrače.   H   Gorjakovemu očki je vsak otrok znal. Če je bilo poklicati koga, šel je vsakdo najprej h Gorjaku. Če tam ni bilo otroka, potem so še-le vpra-šali in iskali drugod.
In otroci so imeli dosti vzroka, da so zahajali tjekaj gori v podstrešno delavnico. Oorjakov obraz je bil tako vesel. Vedno mu je šlo malo na smeh. Pravljic je znal na mernike. Smešnice je iztresal kar iz rokava. A še bolj so vlekle otroke v podstrešje igrače. Da, Oorjakove igrače! Naredil vam je voziček tako na-tančno, kakor ga vlečejo voli po cesti: Vse je moralo biti, kakor pri pravem parizarju: oje, rida, sora, ročice itd. A napenjal jim je tudi loke, rezljal strele, spomladi majil piščalke, delal jim lesene puške, da so se igrali vojake, vezal obroče, da so jih podiii po cesti. Ker je bil pa Oorjakov očka revež, nosili so mu olroci jedil v zameno za igrače. Kdor je dobil za tnalico kruha s surovim maslom, tekel je večkrat v podstrešje, ponudil ga očki in rekel: ,Za novo puško, za obroč, 7.a strelo" itd. In očka Gorjak je rad jedel mehek kruh z maslom in vselej je postregel takim otrokom, ki so sebi kaj pritrgali in nesli revncmu dedu pod streho.
Med otroki, ki so zahajali prav pogosto h Gorjaku, sta bili tudi Trav-novi hčerki: Milka in Francka. Pri Travnovih so bili bogati. Zato sta imeli hčerki popoldnc vselej posebno dobre prigrizke. S temi sta naredili lako, da sta eno malico povžili sami, drugo pa nesli h Gorjaku.
Po Travnovem vrlu je bilo mnogo drevja in po drevju vse živo tičkov. Ščebetale so senicc, črinčrinkali ščinkovci, žvižgali liščki, po dvo-riSču so se pa prcpirali in potepali klepctavi in poredni vrabci.
.Ko bi imela takegale ščinkovtka, ali pa liščka ali pa senico, ali celo kosa v klelki na oknu, kako bi bilo lepo!" Tako je rekla Milka Francki, ko sta poslušali na vrtu jutranjo pesmico raznih tičkov.
jjVeš, kaj", pravi Francka, ki je bila starejša, ^veš kaj narediva?'' ,No, kaj?"
,H Gorjaku pojdiva in prosiva, naj nama naredi dedek tičnico.'' ,Saj res! Tičnico, tičnico!" »Takoj pojdiva!"
,Le hitro! Po tifnico, po tičnico!*
Prijeli sta dedka vsaka za en rokav in toliko časa raoledovali, da je stariha obljubil.
BJutri popoldne bo narejena!"
—   ng  —
Milka je tlesknila z rokama in obc sta vihrali domov in neprenehoma ponavljali: nTičnica! tičnica!"
,,Kaj pa doma? Precej morava mami povedati!u
,,Nič nikar", pravi Francka. ,,Prej ne poveva, da bo vjet tisti ščin-kovec, ki tako lepo poje na tepki vsako jutro."
»Dobro! Le tiho bodiva!' In Milka se je prijela z roko za usta, da bi vsaj ne ušla kaka beseda o tej skrivnosti.
Drugi dan se ni nobena pritaknila popoldanske malice. Bila je prav tzredno dobra tisti dan. Vsaka je dobila kosec potice in maslenega kruha. Zavili sta malico v predpasnik in hileli ž njo v podstrešje h Oorjaku. — Francka je za izgovor vzela nekaj palčic s seboj, kot bi šla k dedu prosit za metlico, kakor jih je vezal Gorjak punčkam.
TiCnica je bila dovršena. Stari ded jo je držal na kolenih in poskušal, če se dosti rahlo nastavi. Podprl je pokrovec s palčko, dotaknil se prav na lahko ostrega jezika, kamor naj se natiče vada, in .tlesk" je reklo, tič-nica je bila zaprta.
To je bilo veselje. Milka je kar skakljala po izbi in tleskala z rokami. Izročili sta hitro malico dedu. Sami nista bili kar nič lačni tistega dnč. Tičnico sta zavili v Franckin predpasnik in ,smuk" po stopnicah pa na domači vrt. Kmalu sta dobili ugoden prostorček, kamor sta naslavili tičnico. Rahlo s(a nataknili orehovo jedrce na jeziček, potem pa smuknili za grmiček in čakali, kaj bo.
,,Čink, čink. Cink!"
Tako se je oglašal ščinkovec na drevesu, pod katerim ]e zcvala tičnica in ga vabila s sladkim jedrcem.
,Čink!" Prišel je bliže!
,Čink, čink!" zletel je na bližnji kolec.
,Čink, čiričink!" Sedel je na tla in silno potegnil vrat ter gledal v tičnico.
Milka in Francka še dihati nista upali. Tiščali sta se skupaj in se tresli      ¦ radostnega čakanja.                                                                                                  1
nČink!" Šfinkovec je bil na (Knici. Desetkrat je pogledal jedrce. a desctkral pokukal krog sebe, vse vogle je premeril in pretuhtal.
nČrink!" Poskočil je na tla.                                                                           M
nNič ne bo", pravi Miika.                                                                             il
BPst, tiho!" sune jo rahlo Francka.                                                              1
,Črink, črink!" Tiček je bil zopet pri vadi. Še enkrat se je ozrl, potem      f pa pogumno   poskočil v tičnico, kavsnil   po jedrcu — ,klop' — tičnica je bila zaprta.
; Francka in Milka pa izza grma. V trenotku sta bili pri tičnici. RevCek ščinkovec se je kar tresel. Tako se je prestrašil, ko je loputnil pokrov-in mu vzel zlato proslost.
,,Ven ga vzemiva!" sili Milka.
,Saj ga bova. Samo, da ne uide! Le čakaj, počasi! Ti ga varuj s predpasnikom na tej strani, tu pa sežem jaz ponj."

—    121    —
Načrt je bil gofov. Milka je varovala izhod s predpasnikom, Francka je pa dvigala počasi pokrov. Toda Milka je slabo pazila. Ko ščinkovec zagleda sovražno roko. umakne se v kot — tam je pa zevala mala odprtina, katere ni zakril predpasnik — Jrk" — bil je na tepki in se jima smejal »črink, črink, črink!"
,Na-a!" vzdihne Milka.
,Zakaj si ga izpustila", jczi se Francka. ,Ti si za nič. Nič več se ne pritakneš tičnice. Moja je, samo moja!"
,Saj jaz tudi nisem nič maličala. Moja je tudi!"
,Pa ni!" Francka jo je pobrala in šla ž njo. Milka pa v jok in za Francko. Letali sta po vrtu, Francka jezna, Milka pa jokajoča.
,Kaj pa imate?"
Oh, bil je očetov g!as. Obe sta kar okameneli. Poznali sta dobro: kaj pomcni tako vprašanje. Oče so bili hitro na vrtu.
,,Zakaj jokaš, Milka?"
,,Ata, tičnico mi je vzela."
,,Kak5no tičnico? Pokaži!
Francka izroči s tresočo roko zaktad.
nA, lako? Tičke bota lovili! Še tega je treba! Boga zahvalimo, da nam pojejo po vrtu in pojedajo mrčcs. Le kar hitro se mi spravita! ln, ker me nista nič vprašali, če smeta loviti, ali ne, zato pa vsaka v en kot, v sobo in knjigo v roke. Drugače bi se bili peljali z menoj na travnik. Tako pa za kazen — v kot!"
Oie so odnesli zaplenjeno tičnico, potem so sedli na voz in oddrdrali na travnik. Francka in Milka sta se pa milo izpogledovali iz kota v kot in izdihovali:
„0, ta nesrečna tičnica!"                                                          Basnigoj