Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-j a je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. EN S Brez Boga. A. TOMEC. S Kolikor bolj prijatelji človeštva spoz-najo resnost sedanjega časa in nevarnosti, ki prete ljudstvu, kolikor bolj kličejo in poučujejo ljudi in jim kažejo vzroke sedanjih težkih razmer in prave pripomočke za zboljšanje istih, in kolikor bolj svare pred onimi, ki z nevero in brezbožtvom sejejo zlo in nesrečo med človeštvo in kolikor bolj odkrivajo njihove namene in zvijačnosti in kolikor jasnejše dokazujejo resnico ter pobijajo njih laži in zmote, tem bolj ti vpijejo proti njim ter jim skušajo z lažmi in obrekovanjem vzeti vso veljavo pri ljudstvu ter jih naslikati kot "ajhujše sovražnike ljudstva, sebe pa delajo za najboljše prijatelje in edine rešitelje njegove. S tem svojim glasnim vpitjem proti . vsemu, kar .je krščanskega, hočejo prev-piti klic prijateljev človeštva, kateri ga kličejo na pot rešitve, da ga ne bi ljudje slišali in ljudi odvrnili od vsega, kar bi jih moglo prav poučit in o resnici prepričati. In mnoge so s svojim vpitjem in hujskanjem tako zmedli in zbegali, dn ne vedo, pri čem da so. Ne znajo več nobene stvari preiskovati in presojevati, ne morejo spoznati ne laži ne resnice, ne vedo, komu bi verjeli, koga se oklenili, za koga se odločili. Vendar pa mnogi raje verjamejo, raje zaupajo onim, ki glasnejše kličejo, slad-lcejše govorijo in boljše obljubljajo, za-peljivcem, ki učijo to, kar je nemogoče in mnogokrat nasprotuje zdravemu razumu. Oznanjujejo to in delajo za to, ker ugaja sprijeni človeški natori, kar je navidez ali za trenotek dobro in prijetno, v resnici pa je za človeka škodljivo in pogubo-nosno. Mnogi se jim dajo lako zaslepiti in slepo voditi, da svojim zapeljivcem bol.) verjamejo največjo budalost, in jih ni mogoče pridobiti za najbolj dokazano resnico. Žive kakor v omotici, ne vedo sami, kako in kaj bi, nagibajo jih mnenja in mišljenja zdaj na eno, zdaj na drugo stran, kakor veter trs ali valovi ubogo barčico na razburkanem morju. Niso ne krop, ne voda, žive kar tja v en dan, brez vsacega zanimanja, brez vzorov in ciljev. 7;ares, milovanja vredne uboge zape- ljane žrtve, lei se dajo brezvestnim kriča-čem iii hujskačem tako zapeljati, da bolj verjamejo njihovim lažem, kakor pa last nim očem, lastnim skušnjam, da ne vidijo gorja in vedno žalostnejšega stanja človeške družbe, ne slišijo žalostnih klicev l>o rešitvi, po pomoči, po reformi in zboljšanju sedanjih težkih razmer, ki glasno pričajo, da je na svetu vedno hujše. Verujoč svojim zapeljivcem, da bojo časi boljše bodočnosti kmalu zasijali, ne čutijo uiti več lastnega gorja in mesto, da bi se vrnili s poti propada in pogina, tavajo le še bolj naprej, da v bedo in nesrečo le še bolj zabredejo. Da so časi vedno hujši in težji, to mora pač vsakdo sprevideti, ako le ni s slepoto udarjen. Da, sedanji časi so res hudi in resni in naše razmere v resiiici silno žalostne. Koliko zmed, bojev sovraštev, prepirov, umorov, samoumorov,ropov in tatvin, kri vie in nasi]jstev! Koliko škandalov, naj-grozovitejših zločinov in najostudnejših pregreh se izvrši vsak daai. Kako grozna poročila nam prinašajo časniki dan mi dan o nezaslišanih dejanjih človeške pok varjenosti iu propalosti in o neštevilnih žrtvah skrajne podivjanosti. Prišlo je že tako daleč, da nikjer več niti pri belem dnevu ni varno ne imetje, ne življenje človeško. D« niti nedolžni otroci niso več varni pred nebrzdanimi strastmi divjih zverin v človeški podobi. Ciroza in strah nas morata navdati, ako resno premislimo sedanjost. Toda ali naj pričakujemo kaj boljšo prihod njost? Ne! Žalibog, prihodnjost se nam obeta še hujša, kakor pa je sedanjost in bolj, kakor na sedanjost, nas more pretresli misel na prihodnjost. Ako se ozremo okoli sebe po vesoljnem svetu ter vidimo, kak«, vse besni in divja v slepi strasti in sovraštvu do vsega, kar je krščanskega m kako se svet čin.dal je bolj pogreza v zmote in nevero, v močvirje najgrših preg-'•«'1' v sužnjost najnižjih strasti tedaj se moramo zavedati, da stojimo pred gro-zepolnimi časi, še veliko hujšimi od današnjih, ako svet m« spregleda in ne spozna svoje zmoto ter se ne vrne s pogubne poti P« kateri sedaj drvi. Ako so sedaj ljudje '<0 so bih v mladosti večinoma dobro vzgojeni, kaj šele bo v prihodnjosti, ko se premnogo sedanje mladine vzgaja v popolni samopašnosti, v nevednosti in surovosti, podivjanosti, ne-zmernosti in pijančevanju, naravnost v brezverskem in brezbožnem duhu. Kdor še ni popolnoma slep, ta mora u-videti, kam človeštvo vodi brezbožnost in kakšne posledice in sadove rodi nevera in pogubni nauki laži-učenjakov. Lepe besede, kakor so: naprednost, svoboda, ena kost, bratstvo teli učenjakov, so le puhle pene, ki se krasno blestijo, a v hipu zginejo, so le slepilo, s katerim ljudi slepijo in pred njih očmi skrivajo prepad, proti kateremu drvijo od njih zapeljane množice. Da, sedanjemu svetu se hudo godi. Pa zakaj? Ali je Hog svet zapustil, da je tako razdejan in nesrečen? Ne, svet ni tako nesrečen, ker ga je morda Bog zapustil, marveč zato, ker je svet, Boga zapustil in hoče biti brez Njega. Svet je zato nesrečen, ker se je prevzel vsled napredka in napredek zlorabil ter ima za napredek tudi bre/.boštvo in nevero, ker je odpadel od lioga in njegove vere ter zašel v zmote in nevero in misli, da ne potrebuje več Boga, ker hoče biti svoboden od Boga in Njegovih zapovedi in noče hoditi za lučjo njegove modrosti in resnice, ter rajši tava sam v temi, ker se ne zmeni za njegove nauke, njegovo dobrotijivost, previdnost iu pravičnost, marveč hoče kot nepokoren otrok brez svojega očeta vse sam ravnati in gospodariti. Zato je tako. Sedanjemu svetu se godi, kakor otroku ki je stariše zgubil in nima nikogar, ki bi zanj skrbel, kakor krmarju, ki je veslo zgubil, kakor zgubljenemu sinu, ki je zapustil bogat očetov dom ter živi v tujini v pomanjkanju in sužnosti, kakor slepcu, ki je vodnika odklonil, kakor popotniku v temni noči, brez luči, kakor bojevniku v boju brez orožja, kakor cvetki, ki se več ne ozira po solucu, kakor ptici, ki so ji postrižene perotnicc. Kamorkoli se obrne, povsod je nesrečen, karkoli počne, vse je zastonj, pomoči in rešitve ni nikjer, povsod le revščina, žalost in nesreča. . . . (dalje) I ^^ + I' ^v^l^ i ^^^^^^^^^ I + + * * + * + + 0 Sin, glej tvoja Mati! □J k hoe a mi Marija pod križem je naša mati. Kako strašne so bile ure za u-',(>go materino srce, k<> je bila priča izvršitve obsodbe svojega božjega ,s"ia .Jezusa Kristusa. Križev pot "j^iega božjega sina je bil tudi "j''n križev pot, saj je tudi ona ne-za njim svoj duhovni križ straš-"ili dušnih britkosti in trpljenja, nje sina je bilo tudi njeno kri- žanje, saj je vsako rano telesa Jezusovega čutila tudi sama v svojem srcu, tako jo je bolela in sklela, kakor bi jo sama čutila. In ne samo v času trpljenja je trpelo to materino srce.Bila je Mati bolečin eel čas, od kar ji je Angel naznanil, da ho Mati Odrešeniko-va. Kako težka je bila poskušnja za njo, ko jo je sv. Jožef krivo sodil in je jo hotel skrivaj zapustiti. Kako težek je bil udarec za njeno srce, ko je zvedela, da hitijo vojaki Herodovi, da umore Sina. Koliko težav je imela na poti v Egipet, kako težko je bilo življenje v daljni tujini. In v tihem domu Nazaret-skem, koliko tihih grenkih ur je preživelo to čuteče Materino srce, grenkih ur v strahu pred tim, kar čaka tega njenega božjega ljub-ljenčelca. Seveda krona tega trpljenja je bilo pa trpljenje velikega tedna. Zato ji po pravici prilaga sv. cerkev besede prerokove: "O vi vsi, ki greste po poti, ^ostojte in premislite, če je še kaka bolečina, kakor je moja"?" Človek, moj, kakšno je tvoje, življenje ( Polno veselih in srečnih ur ? Obseva li solnce sreče vedno pot tvojega življenja? O kako je malo malo veselili ur v tvojem življenju, kaj ne! Britka iu težka je peza življenja in vsi moramo britko čutiti pri vsakem koraku, da smo v dolini solza iu gorja. O, koliko trpljenja srečuje vsakega sinu Adamovega vsaki dan na potu življenja! S solzo v očesu prijoka na svet otročiček novorojenček, solza je potem njegova zvesta spremljevalka celo življenje, dokler se ne poslovi s solzo v očesu od tega sveta. Kolikrat moramo zadeti težak križ trpljenja na svoja ramena, da stokamo iu jokamo iu omahujemo pod njim, križ težav, križ trpljenja, križ gorja iu britkosti. I)a, cel človeški rod je kakor velikanska nepretrgana k riževa procesija, ki gre vsak obložen s svojim križem na Jezusom in njegovo materjo na govo Kal vari jo . proti svoji smrtni postelji, Ko pa človek trpi, je zanj velika tolažba, ako najde tovariša, ki e-nako trpi, ko vidi, da je še kdo tako stiskan ,kakor sam, da drugega križ ni nič manjši, kakor je njegov, da je morda celo še večji. Kako nas potolaži, ako pridemo k prijatelju, morda k svoji materi in ji potožimo svoje gorje, in tu najdemo sočutno srce, ki se zajoka z nami, ki z nami čuti gorje, ki nas * stiska. Kako to lajša srčno rano. Da, zdi se nam, kakor bi oddali polovico teže, ki nas stiska. Kje pa najdemo bolj sočutno srce, kakor je srce naše nebeške Matere, zlasti Matere pod križem, Matere v trpljenju. O, ako se zatečemo k njej v svojih stiskah, ko pokleknemo pred njeno podobo, pred podobo žalostne Matefe Marije, kjer vidimo izraženo njeno srčno bol, kjer vidimo njene objokane <>-či, ali se nam ne zdi, kakor bi ta dobra Mati z nami čutila, z nami jokala? Da, v resnici, kako potolaži zaupen pogled na podobo naše Matere, žalosti polne, vsako stiskano srce! Zdi se nam, kakor bi nam hotela zaklicati: "otrok moj! Junaško nosi svoj križ! Glej, to je naš delež dokler smo na zemlji. Poglej svojega Božjega Zveličarja, kak« težek je bil njegov križ! Poslušaj ga, ki ti govori: Kdor hoče biti moj učenec, naj zadene svoj križ na svoja ramena vsaki dan in naj gre za menoj! Trpiš, da bi se ne spozabil in ne mislil, da si tu v dolini solza doma, da bi ne pozabil, da si tu v tujini, na potovanju, da bi toliko zvestcjc in srčneje hitel po potu krščanskega življenja za Jezusom, po njegovih naukih, da bi toliko goto ve je prišel domov k O-četu, v nebo na srce svojega dobrega Očeta, ki ti je pripravil veselje, katerega oko ni videli in uho ne slišalo in človeško srce ne občutilo! Da, podoba naše nebeške Matere v trpljenju je edino prava podoba njena, kajti v trpljenje zatopljeni mi najlažje zaupamo; Njene bolečine in Njene solze so velika tolažba za nas. H nor. E non m ff Naši ta črni," ali Pod krilom križa". HOE rdeči ta črn. lideči ta-črn? Kakšen je pa ta? Kako more biti kdo rdeč, ako je črn, ali črn, ako je rdeč? Da, to se tudi nam zdi čudno, pa j« vendar tako! Imamo žalibog mej nami zagrizene rdečkarje, ki «<> pa v katoliških društvah, v katoliških jednotah, ki še v cerkev gre-(h>, ki se celo urinejo ob velikanočni spovedi mej vrsto vernih kristjanov, ki se bližajo namestniku božjemu, da bi od njega zadobili odpuščanje in mir vesti. Imamo rdeč-k&rje, ki so strašno črni, ako v kakem župnišču prodajajo kake potlačene ure ali verižice, ko jim treba zastonj malo večerje ali preno-('išča. Takrat so črni bolj kakor so vsi ta-črni. v Nasprotno pa imamo tudi rdeče ta (,nic. Imamo nekaj mož, ki so sicer v srcu prepričani katoliki, ki gredo vsako nedeljo v cerkev, ki gredo vsako leto po enkrat ali morda še večkrat k spovedi. Toda radi "pod pore" ali kakega drugega dobička gredo v rdečkarsko jednoto, v rdeč-karsko društvo, češ,'"saj ni nič sla-bega!" "Jaz ne mislim z njimi." rji . v . '<> sicer m možato m ne odobravamo. Toda o teh ne mislimo danes pisati! Kto pa je ta naš rdeči ta-črn i 3 O Kdo? — Sicer se malo bojimo o-madeževati naš list z njegovim i-menom in nam je j ako žal, da nas razmere silijo da mu damo malo vrstic prostora tudi v našem listu "Ave Maria." Naš rdeči ta-črn je Rev. Hans Schmidt. V New Yorku, v državni kaznilnici Sing-Sing, ob Iludsonu, naspro ti romantičnem Rokland Lake-u, čaka elekričnega stolca mož, kateri je za nekaj mesecev bil predmet obilnim pogovorom, obilnim zasra-mo van j eni sv. vere, krščanstva, zlasti katoliške cerkve in katoliškega duhovništva, človek, katerega je i-menoval državni pravnik "modernega Judeža Iškarjota", ki je kot izvoljenec božji, kot katoliški duhovnik omadeževal svojo duhovsko obleko s strašnim zločinom — umorom, še bolj pa s svojim nemoralnim življenjem. Duhovnik je bil po stanu, službo je opravljal v New Yorku kot nemški kapelan. Toda ko .je v župnišču vse zaspalo, znmzal se je iz župnišča in šel po svojih grešnih potili. Strast ga je pehala od prepada do prepada. Poželjen-je, kateremu je stregel, ga je imelo tako vklenjenega, da se počasi ni mogel več iztrgati iz njih in tako ga je vleklo vedno glob je in globje, dokler ni siromak padel v prepad, v umor, in od tu pred električni stol, kjer naj bo plačal svojim strastem njih strašen račun — smrt. Da, vsakikrat ko čitamo, da jo bil tak hudodelec obsojen na smrt, nas zaboli srce in nam je težko pri siru. Pomilujemo siromaka, da se je dal strastem, da se je dal požel-jenju, da se je dal slabemu vpljivu grešnega sveta vjeti v zanjke in da bo moral tako strašno plačati to svo jo lahkomišljenost. Toliko bolj pa nam krvavi srce danes ko pomilujemo ne navadnega svetnega človeka, ne svetno zapeljano žrtev, ampak ko pomilujemo enega, ki je bil odlikovan od Večnega Boga z visoko častjo mašništva, pa je danes morilec. Kako je zašumelo v našem nasprotnem taboru, ko se je odkril ta zločin? Kako je zatriumfiralo nasprotno časopisje! Kako so bruhali blato zasramovanja in zabavljanja na vse, kar je v zvevi s sveto cerkvijo! Naši slovenski rdeči listi, so bili veselja kar pijani! "Ha, ha, ha*! Poglejte taki-le so! Ali nismo mi prav pisali, ko smo pisali, da so vsi duhovniki ničvred-neži, pohotneži, nečistniki, zmožni za vsak zločin?" "Glejte ga Schmidta! Glejte ga morilca v du-hovski obleki!" Da, "Schmidt in samo Schmidt" dan za dnem, teden za tednom! Stotisoče dobrih, vernih požrtvo valnih duhovnikov, misijonarjev, redovnikov, sester, niso več videli, le enega so videli — Schmidta! Stotine katoliških duhovnikov, ki delajo za napredek in prosveto mej divjimi narodi, ki se žrtvujejo mej gobovci i.t.d., ti so vse nič! Schmidt in Schmidt in le samo Schmidt! Tisoče dobrih, sveto živečih duhovnikov, niso več videli, katerim so očitali celo fanatizem, kakor oni imenujejo versko gorečnost. Nič niso videli, samo Schmidt in Schmidt!... rbogi Schmidt! Kako boš težko odgovarjal za pohujšanje, katero si dal s svojim slabim zgledom iu strašnim činom! Toda ali imajo ti listi pravico se veseliti? Ne! Čemu se veselite? Ker ste morda premagali sveto cerkev? Sv. cerkvi se niti nial kamenček ni oddrobil, in se oddrobil ne bo, če bi vsi duhovniki bili morilci. Ali je kak dober katolik za to odpadel od svete cerkve? Ne! Ta prežalost-ni slučaj je dobre še bolj potrdil v njih prepričanju, da so se še bolj oklenili rešilne skale sv. Petra, ko so videli, da celo duhovnik ni varen pred propadom, ako se ne varuje! Da, prav nič niste imeli in nimate pravice se veseliti, Vi nasprotniki katoliške cerkve, Vi rdeči bratci! Ravno nasprotno: Tu imate zopet isto resnico potrjeno, kakor smo je imeli pri Malijevem slučaju. Res je bil Schmidt po stanu duhovnik. Toda ali je bil tudi po srcu Ali je živel po svojem stanu? Ne! Toraj zakaj je tudi Schmidt pred električnim stolom ( Morda za to, ker je živel po naukih svoje svete cerkve, po dolžnostih svojega stanu? Ne! Ravno nasprotno! Vidite: Schmidt je oni rdeči ta-črni, črn po obleki, rdeč po življenju, rdeč po mišljenju. Sclnnidt je prišel na električni stolee, ker ni po slušni glasu svoje vesti, ker ni živel po naukih krščanstva. Da je bil Schmidt v srcu socialist, da je živel po naukih naših ta-rdečih je lahko dokazati. Poglejmo! 1) Socijalisti uče, da ui Boga in ni večnosti, tla smo vsi skupaj prav zaprav same "olikane opice". Ali ne trdite iu učite ubogo slovensko delavstvo ta nauk Pa recite, da ni res! Sclnnidt ni imel prav nič vere več! Duhovska služba mu je bila samo še to, kar je trgovcu trgovina, šlo se mu je samo za dolar. Ako ni Boga, ako ni večnosti, zakaj bi potem človek drugače živel, čemu bi si človek 1 likaj na svet u ne napravil nebes ! Tako je Sclnnidt mislil in tu di storil. 2) Vi rdečkarji učite, daje moli- tov neumnost, potrata časa, da so verski nauki vsi neumnost, ali ne? Schmidt ni opravljal že dolgo let nikakega brevirja, katerega je vsak duhovnik pod smrtnim grehom dolžan opravljati. Sv. mašo je opravljal samo mehanično, zato ker je neslo. Spuščal je cele dele, opravljal leno, opravljal jo površno — skratka popolnoma po vaših naukih! 3) Vi socijalisti pravite, da je spoved nič, da je to le komedija. Ubogi Schmidt Vam je vrjel in i'es ni bil pri spovedi bogve koliko let. 4) Socialisti se hudujete na du-hovski celibat. Pravite da je nenaravno, ako duhovniki živo neožen-jeni! Schmidt je vrjel vašim izvajanjem in se oženil. In konec? 5) Vi rdečkarji učite, da je zakon neumnost, da treba človeštvu svobodo ljubezni. Ali ni tako? Saj sami ta pridno prakticirate. Schmidt Vam je vrjel in storil po Vaših naukih. v_ (>) Vi socijalisti učite, da so stari-S1 neumni, ako imajo več kot dva o-troka. Ako so revni, jih še toliko "i treba. Ubogi Schmidt je prav tako mis->' in kot socijalist se tako spozabil, da je sam iskal primernih zdra-V|k da l>i zakonskim k temu pomagal. To j(. dokazano sodnijsko. Izdeloval je in prodajal praške, krog-l,('e v ta namen. Kdaj je še kak katoliški duhov-'"k kaj takega učil t Kdaj je učila J" sveta cerkev! Ali ni ona jedina, ki se še bori proti takozvanemu I'a<-e suicide"? In Schmidt je to U('|k je to izvrševal. Kaj je bil to-'■a.l Schmidt, duhovnik ali rdečkar? 'dgovor je jasen: Rdeči ta-črn! 7) \'j socijalisti učite, da ni ne-)('s, da si moramo vsaki tu narediti '"'besa, kolikor se pač da. Učite, '.'a.j se vsakdo skuša kolikor mogo-<,(' tu veseliti, svojemu poželjenjll streči, saj s smrtjo je vsega doneč. Ubogi Schmidt, kako si se zmotil, ko si vrjel ta nauk, ali vidiš sedaj? Kaj imaš od tega? Strašno smrt na elekričnem stolu! 8) Socijalisti uče, uničimo sv. cerkev, to je največji sovražnik napredka in omike in splošne sreče. Samo sv. cerkev uničimo, pa bo vse dobro, pa bo zasijala zopet zlata doba na svetu. 9) Ali ni Schmidt enako mislil? Ali ni povedal svoji nesrečni zapel janki, da bo začel drugačno vero, vero človeštva, ker v sveti cerkvi je vse tako starokopitno ? Ako ne bi bil hotel škoditi tudi cerkvi, zakaj ni pustil duhovski stan? Saj jih je več, ki so pustili duhovski stan in žive sedaj privatno. Amerika je velika. Kdo bi ga bil poznal v drugem kraju, ako bi bil hotel živeti oženjen, ako je enkrat postal nezvest svojemu poklicu? Toda ne! On je hotel škoditi tudi sv. cerkvi, katero je sovražil. 10) Socijalisti učite, da treba sedanjo revščino delavskega stanu zboljšati, če treba tudi z nedovoljenimi sredstvi, tudi s silo. Schmidtu je bila pri srcu ta revščina, zato je mislil na omenjene praške in krogljice. Da, skratka, celo Sclnnidtovo življenje ni drugega, kakor življenje, natanjčno umerjeno po naukih naših rdečkarjev. Revež je zašel v zmoto, dal se preslepiti napačnim naukom sedanjega sveta, zavrgel je večne resnice, zaprl svoja ušesa in svoje srce Bogu in njegovi milosti, uda1 se strastem in konec? -In sad tega življenja? Te nepokorščino proti svoji cerkvi? — Električni stol! Da, milo slovensko delavstvo! Rdečkarji ti kažejo nesrečnega Schmidta, obsojenca v duhovski obleki, in prav imajo! Tudi mi se jim pridružimo! Tudi mi ti to novo in najstrašnojo žrtev socialistiških naukov pokaženo kot tako, kakor-šna je! Mili delavec, glej Rev. Schmidta! Zato ne k rdečkarjem! Ne za njihovimi nauki! Nikar! Ako greš za njimi, greš v strašno lastno nesrečo! Ako greš za njimi, drviš sam v strašen prepad, kjer preže na te vislice ali pa električni stol. Poglej Schmidta. Duhovnik je bil! Po svojem stanu je dobival več milosti od Boga, je imel več priložnosti se poboljšati ali se vzdržati v pravih mejah. Toda sledil je naukom, v katere te vabijo naši rdeči in glej — kaj je njegov konec? Ali si želiš ti enakega konca? Nikar pod rdečo zastavo! Če je 011 kot duhovnik padel, koliko hitreje in glob je padeš lahko ti! Zato, stoj prijatelj! Nikar po rdeči poti! Stoj, delavstvo! Rdeči signal je zunaj, ki te svari pred strašno katastrofo — pred vislicami ali pa električnim stolom! Da, slovensko delavstvo, poglej Rev. Schmidta, ki ti naj bo.strašno svarilo, da nikar ne pojdi za nauki brezverstva, v katerega te vlečejo naši rdečkarji! Vrjemi Schmidtu: Samo eden je konec te poti: vislice, električni stolec... □ t=a D D m Satan na delu. an Bolanden. Iz nemščine prevedel X. Vsak na svojem domu. Prijazno lego Stahlbergove vile krasi ])osel)no drevored, ki lepo stavbo popolnoma zakrije. Po svojem povratku domov Adolf ni vedel kakšnega dela bi se lotil. Vznemirjalo ga je polno misli. Sram ga je bilo očita nja od strani Valderja, češ "tako daleč sem zabredel, da me morajo drugi ljudje opozarjati na moje zmote". Sram ga je bilo posebno zaradi tega, ker je uvidel, da dela s svojo lahkovernostjo veliko krivico katoliški cerkvi in svojim pradedom, katerih grobovi bi mu očitali celo življenje nehvaležnost. Poleg te sramote se je čutil v svojem pon&su tudi užaljenega, ker je videl, da so ga zlobneži hoteli voditi za nos in izkoriščati za zlobne namene. Toda sluga se je prikazal pri vratih in naznanil, da je obed pripravljen. V obed-niei je čakala nanj njegova sestra Berta. Dasi je bila Stahlbergova sestra šest. let mlajša od brata, vendar po zunanjosti bi jo sodil veliko starejšo od brata. Pole« tega se ji je brala na obrazu ona zloba, I i 111 tn človeka ob prvem srečanju stori neljubega. In v resnici! Gospodična Berta pri vsem ogromnem premoženju, ki bi lahko osrečilo njenega častilca, ni imela sreče v ljubezni. Zadnje čase jo je obiskoval Dir-fcld, ki je pa gotovo bolj hrepenel po Ber-tiuem premoženju, kakor pa po njeni roki. Takoj pri vstopu v obednico je Berta spoznala na bratovem obrazu nenavadno razburjenost in za to ga je takoj vprašala : "Adolf, kaj pa 1i je danes? Ti si nenavadno resen! Ali se morda ne počutiš dobro?" "Ne, jaz sem popolnoma zdrav in kakor vidim, tudi tebi ne manjka ničesar, zdiš se mi danes mlajša za deset let". "Da izgledam danes veselejša, imam pač povod: od Dirfclda sem prejela tako ljubeznjivo pismo kot nikoli do sedaj. On ti pošilja svoje pozdrave in piše mi, da naju 1 rihodnji teden obišče, da se govori < teboj o ceni križevega pota." "<) ceni križevega pota se z Dirfeldom ne bova pogovarjala", odgovoril je Adoll' nrecej osorno, "k večjemu če hoče, 1111°) kupi tebe!" ".laz te ne ru/.umin, Adolf! Kaj misliš morda kaj drugega ukreniti z križevem potom?" "Jaz ne mislim čisto nič! Postaje križevega pota ostanejo na svojem dosedanjem mestu in tudi cerkvica bo odprta odslej božjepotnikom kot doslej — si razumela!?" "Oho, kaj pa ti je padlo v glavo? Ali misliš stopiti v samostan?" "Berta, ne norčuj se! Ti sama veš kaka sramota bi bila to za našo rodovino, če bi jaz odpravil božjo pot in prodal postaje križevega pota. Toda sramota naj še bo! Ali očitanje naših pradedov! Ali bi ti mogla gledati, kako bi grobove naših detlov brezbožna roka razdrla in na njih mesto postavila vilo za letovičarje, kakor nama je svetoval Dirfeld?" "Razumem, 1i hočeš pokazati celemu o-"likanemu svetu, kako starokopitni so bili naši pradedi in kako nazadnjaški si ti sani, dasi si toliko časa trgal hlače po šolskih klopeh!" "Berta, zadnjikrat te opominjam, ne govori tako o pradedih". "Seveda resnica oči kolje", pripominjala je zlobno sestra, — "vse tvoje šole te »lso spravile na površje sedanje omike. -Meni pač niso stariši privoščili toliko izobrazi >c, kakor tebi, a vendar se danes biliko ponašam z boljšo omiko, nego so jo dale tebi vse'šole in obiskovanje raznih <*erkva ob nedeljah". Stahlberg je komaj premagoval svojo razburjenost, vendar odgovoriti še ni hotel. "('it;ij časopise, Adolf. Zadnji čas je, da N<* otreseš tega srednjeveškega duha, ka-•''fega so nam zapustili naši pradedi in vstopiš tudi ti med . . . ." "Med prostozidarje, kajne?" ji je pre-'pKal besedo Stahlberg", kakor je tvoj ljubimce Dirfeld? Vidva z Dirfeldom bi "'c rada spravila v to kačjo zalego, ki N>ka svoj strup na vsako oblast in hoče 11'praviti red na zemlji s tem, da odpravi Roga. Kaj ne veš, da je Dirfeld prostozidar?" To mi je on že davno povedal in tudi tebi hi ne skrival tega, če bi ne bil spoznal tvoje nazadnjaške vere v starodavne bajka". "Razumem! On pomiluje moje nazadnjaško katoliško prepričanje!" pripomnil je pikro Stahlberg. '' Adolf, ti me ne razumeš: Tu se ne gre za to ali ono prepričanje, nego samo za času primerno izobrazbo. Časi se premi-njajo, a ti zaostajaš z duhom, ker se pečaš edino le z trgovino." "Priznam svojo krivdo! Res doslej sem se pečal edinole s trgovino in še sanjalo se mi ni, kaj delajo prostozidarji, katere sem imel za nedolžne in neškodljive. Odslej bo drugače. Zasledoval bom vsepovsod zlobne nakane prostozidarjev in jili skušal po svojih močeh tudi preprečiti." "Toda, Adolf, ti delaš krivico Dirfeldvi; on ti je dal le pameten svet, ko ti je povedal, koliko bi dobil za postaje križevega pota in s tem je hotel koristiti tudi meni, ki bi dobila polovico svote, kajneda bratec!?" "Niti vinarja ne dobiš, sestrica", jo jc zufrknil porogljivo Stahlberg." Tebi je od-kazano v očetovi oporoki 500.000 Kron in s temi lahko kupiš Dirfelda ali pa se lahko ločiš oil mene in živiš zasebno. Stradala pač ne boš. Toliko tebi in Dirfeldu v pojasnilo. Me razumeš?" S temi besedami je Stahlberg vstal od mize in šel v svojo sobo. Tam se je vsedel k pisalni mizi in napisal pismo naslovljeno na župni urad v Prankovem. Pozvonil je slugi in mu ukazal, naj se takoj napoti z vozom proti omenjenemu mestu in izroči pismo tainosnjemu župniku. Ob ravno istem času in o istem predmetu kakor Stahlberg in njegova sestra, sta se pogovarjala tudi Valder in njegova sestra v Frankovem. Valdei jeva sestra lepo razvite postave in krasnega plemenitega lica, se je odlikovala po lastnostih, ki nam nudijo človeka prikupljivega ob prvem srečanju. Bila je pa tudi v resnici blaga duša in nepokvarjeno dekle. Tudi v izobrazbi je ni prekašala Berta Stahlberg, dasi ona ni obiskovala tako visokih šol. Sploh Matilda je bila vzor dekleta in veselje mladega Valderja, kateremu je oskrbovala gospodinjstvo. Po kosilu sta posedala kakor navadno nekoliko pri kavi in se razgovarjala. Val der je hotel napeljati pogovor na božjo pot "Marijine gore", ki je bila tudi Matildi zelo pri srcu. "Matilda, ali poznaš mojega sošolca A-dolfa Stahlberg?" "Grajšeaka in posestnika tovarne v Lo-rovini?" "Da, tega mislim!" "Ime ini je pač v spominu, a njega ne poznam!" "Saj si ga že videla! On je hodil k nam vsake počitnice. Samo to je: ti si bila še majhna in pozneje te pa ni bilo vedno doma, ko si bila v zavodu." Matilda je opazila, da ji brat hoče povedati nekaj posebnega, zato mu je takoj zastavila vprašanje. "Kaj pa je s tem tvojim sošolcem?" "No, nič posebnega. Danes med potoma sem se sešel z njim po petih letih. Predno sem prišel do Marijine gore dobim na potu staro Goričevko, ki mi je tarnala o svojih križih in težavah in mi povedala, da grajščak misli odpraviti božjo pot in prodati postaje križevega pota". "Ni mogoče!?" se je začudila Matilda, — "in tega človeka imenuješ svojega sošolca?" "Poslušaj vendar celo dogodbo! — Grede mimo njegove vile, ga najdem namenjenega na sprehod na Marijino goro. Govor je nanesel tudi na postaje križevega pota in spoznal sem, da imam pred seboj zapeljanega človeka, katerega hoče pro-stozidarstvo izkoriščati v boju proti cerkvi in Rogu. Razjasnil sem mu vso zadevo iti ko bi ti videla, kako hvaležen mi je bil. Zdelo se mi je, da sem ozdravil slepega!" Matilda je poslušala brata začudeno kot otrok svojega deda. "V kratkem naju obišče Stahlberg, in gotovo ne boš proti temu, da ti ga predstavim". "Obratno, prav zanima me ta tvoj prijatelj, ki mora biti vendar plamenite-ga srca." SATANIZEM. Teden pozneje nekega popoldne je Valder sprejel v svoji učilnici pričakovanega prijatelja. "Dobrodošli, Adolf! si vendar prišel?" Brez vsakega nadaljnega klanjanja, sta se sedla na divan. "Adolf, ti si postal predmet govorice po celi okolici. V nedeljo je oznanil g. župnik v Frankovem, da bo služba božja na "Marijini gori" kot doslej. Ko bi ti videl veselje ljudstva, ki sedaj ne govori drugega nego o tebi in o Marijini gori. Vse te hvali!" "Oprosti — ta hvala ni moja, ampak tvoja zasluga, prijatelj! Gotovo, ko bi tebe ne bilo o pravem času, vsa zadeva bi šla v započetem tiru. Sram me je, če pomislim nekoliko nazaj; vjel bi se bil popolnoma v past (lasi nevede. Odslej bodem tudi v tem oziiu postal previdnejši. Kavno v tem bi prosil tebe, Valder, da bi mi pomagal do jasnega. Jaz sicer vem, da se bije boj med prepričanjem in prepričanjem, a ven dar ne razumem, zakaj se pra\zaprav gre. Besedo "svetovno naziranje" sem slišal že tolikrat v družbi in časopisih, a ne vem, kaj hočejo s to besedo?" Valder se mu je smehljal kot učitelj naivnemu dečku in nekako radostno začel: ".Moderno svetovno naziranje je v sedanjem času nekako središče vsega mišljenja. Sicer to vprašanje ni novorojeno dete, a vendar se sedaj zelo pogosto sliši. Ako prebiraš današnje časopise brezver-ske in katoliške, skoro ne boš dobil članka, v katerem bi se ne govorilo o Bogu in o poslednji človekovi usodi i. t. d. Če vza-meva torej moderno svetovno naziranje samo kot vprašanje, v kakem razmerju je človek do Boga, boš spoznal, da svet dandanes imenuje izobraženca edinole o-nega, ki taji vsako posmrtno in nadnaravno življenje. Že Jezus Kristus je to posvetno mišljenje obpodil kot Bogu nasprotno, ko je odgovoril Pilatu: "Moje kraljestvo ni od tega sveta" in zopet, ko je govoril apostolom: "Ko bi bili vi od tega sveta, svet bi Vas ljubil kot svoje. Ker pa niste od tega sveta, nego sem vas jaz izvolil, zato vas svet sovraži". Iz vseh teh Zveličarjevih besedi ti je lahko razvidno, da se moderno svetovno naziranje ne strinja s sveto vero in tako imenuje hudiča "vladarja tega sveta." In res tega. vladarja si izbero vsi, ki stoje v vrstah proti Bogu in njegovim nareubam. To moderno naziranje se lahko imenuje tudi satanizem. Stahlberg je strmel v prijatelja in nekako nezaupno ga je vprašal: "Frank, kaj ne pretiravaš? Vse to se mi zdi skoraj neverjetno!" "Ne, prijatelj! Čisto gola resnica je, kar sem ti povedal. Da mi boš pa bolj verjel, poslušaj!" Stopil je h knjižni omari in odprl knjigo ter pričel citati: Kot strele ognjene blisk, Mogočne kot grom, prihaja na tronu, glej . . . To satan je, — On! Obsipal z dobrotami Nas s polnih bo rok . . . Osrečil človeštvo vse . . . Ves stri bo jok Pozdravljen, o satan ti, Mogočni vladar, ki stri si marsikak že tron in oltar. Mi tebi se klanjamo, ti damo oltarje ti zmagal si Kristusa, boš zmagal i farje. "Si razumel to pesnico? Kaj praviš ti k temu? Odobru,ješ kaj tacega?" "To je satansko! To zamore storiti le popolnoma zblazneli človek!" je zaklical Stahlberg. "O ne, prijatelj — to ni storil blazni, nego slavni italijanski pesnik Jozue Car-ducci, bivši profesor na včeučilišču v Bo-lonji. Le poslušaj, kaj ti sedaj povem! Ta profesor je skladal dolgo časa pesni razne vsebine. A nihče se ni zanj zanimal. Toda, ko je bil izdan ta slavospev satanu, je post nI slaven v celi Italiji in tudi v naši katoliški Avstriji. Dvigajo se mu spomeniki, ulice se imenujejo po njegovem imenu in to vse zato, ker pada v prah pred satanom. Mi tebi se klanjamo! Ti damo oltarje Ti zmagal si Kristusa boš zmagal i farje! Vidiš ^prijatelj, to je satanstvo in mis lini, Ua nisem pretiraval. To sovraštvo do Boga ni doma samo v blaženi Italiji, nego se širi kot kuga po vseli državah : na Francoskem, Portugalskem in Španskem pro-cvita od dne do dne." "Jaz tega nikakor ne. morem razumeti in ne bi bil verjel, ko bi mi ti tako jasne ne dokazal". "Vidiš, prijatelj, vse to boš razumel sam, če pričneš poleg svojih trgovskih dolžnosti, slediti tudi duhu časa. Ne potrebuješ za to nikake posebne šole. Vzemi le v roke par številk brezverskih naših listov in spoznal boš satansko sovraštvo do vere in zanikanje vsega, kar je božje-ga." Stahlberg je zmajeval z glavo. Bralo se mu je na obrazu veliko razočaranje. "Toda, kako vendar to", je prekinil molk, "da Bog dopusti toliko moč hudobnemu duhu?" "To je čisto naravno", mu odgovori Valder. "Hudobni duh sploh nima moči od sebe, nego je le kakor preklenjen pes, ki pač laja, a ugrizne le onega, ki se mu sam približa. (Jiovek pa, bitje obdarjeno z razumom in prosto voljo, mora biti skušano od zlega, če hoče doseči večno dobroto. Že na tem svetu nihče ni plačan,za lenobo. In če-hoče človek doseči večno plačilo, mora biti boj in sicer ravno z hudobnim duhom. Sam Kristus pravi: "Nebeško kraljestvo silo trpi" in gotovo, da se mora tudi za večno plačilo ime ti zasluge in to so zmage nad samim sebo.j in nad svetom." "Razumem vse, kar si mi sedaj povedal. A razumeti ne morem, kako bi mogel človeški razum tako oslabeti, da zapusti edino pravega Boga in se proda hudobnemu duhu?" "Zdrav razum se tej misli upira. A če pogledaš okrog sebe in vidiš, kako živijo oni, ki so odpadli od Boga, boš razumel vse. Kdor Boga zapusti, je zapuščen od Boga. Strast in greh pa človeka, nevede pripeljeta v satanovo pest, katerega potem časti in se mu klanja." "Rad bi videl in od blizu opazoval te sa-tanske sluge ali kakor jih imenuješ "prostozidarje". Želel bi namreč spoznati njih nakane, ker potom bi mogel lažje soditi o 11 jih." "Prijatelj, ti mi stavljaš tako naivna vprašanja, da se ti moram skoraj smejati. Pri nas jih lahko opazuješ pod krinko, a ne iz obraza v obraz. Postave našega zakonika niso sicer svete, a vendar ščitijo še nekoliko cerkev in njih služabnike. A če bi želel videti očividno satanstvo, bi je videl na Francoskem, na Portugalskem, kjer nastopajo brez vsakega strahu in brez vsake krinke." "Če je temu tako, da na Francoskem satan rogovili brez maske, hočem se o tem sam prepričati!" "Ti vendar ne misliš iti na Francosko?" "Da, prijatelj. In če smem prositi, Ti me boš spremljal?" "Toda, Adolf, kaj bo s tvojo trgovino?" "Ne boj se, Frank, jaz imam zanesljive uradnike in zvestega poslovodjo. Ti greš z menoj in stroški potovanja so moji." "Adolf, ti me žališ s to ponudbo." "Oprosti mi, prijatelj, jaz sem mislil kot trgovec; saj veš: pri trgovcu se gleda samo na dobiček in zgubo. Pri tej svoji ponudbi pa nisem niti mislil na to, da bi hotel prihraniti par bankovcev, nego mi je prišlo kar tako na jezik čisto nehote. — Meni se gre samo za to, da čim preje in natančnejše spoznam satanove sluge, ki so hoteli speljati tudi mene na led." "Jaz sem pripravljen iti z teboj, kamor in kadar hočeš, samo Matildo moram vprašati, če ni ona morda temu nasprotna." "Matildo? Ali si morda oženjen?" "O, ne," mu je odgovoril smehljaje filozof, "to je moja sestra. Ti se je moraš vendar še spominjati kot male deklice, ki je hodila okrog tebe, ko si bil o počitni call pri nas." "O, saj res! — Ona vendar ne bo proti temu, če me boš spremljal na potovanju!?" "Adolf, pojdi z menoj v obednico na čaj, predstavil te bom; boš videl kako razvito dekle je postalo. (Dalje prih.) M? 4» 4* 4* 4> 4* 4» 4* 414« 4> 4» 4» 4? 4» 4* 4» 4* X * V obrano resnice. St' •"J* Hj* ""t" V Hf* '"f* Hf* Predgovor uredništva. Sledečo obrambo zoper liberalno hudobijo je čutil potrebo napisati duhovnik, ki ima veliko opraviti z ljudmi in torej dobro pozna ljudsko dušo, njene bolečine in njene potrebe. Nam se ni zdelo vredno pečati se s to bedasto-hudobno pisarijo, ker nobeden razsoden člevek tega ne bo za resnico vzel, kar ti zlobni mazači tam pišejo. A ker so ljudje res tako priprosti, da temu zmazilu menda verjamejo in so vsled tega silno zbegani, zato bodi natisnjena tukaj ta obramba, da bodo vedeli odgovoriti, ako jim liberalci kaj oponašajo laži, ki so v knjižuri nagromadene. Iz vse te komedijo se pa vidi, kako so ljudje silno lahkoverni. Najprej so verjeli sleparici in drli k njej v trumah, zdaj pa sleparju "Danu", ki ge berejo v tisočih. Kamor veter potegne, tja jih zanese. Drugič so pa tudi prav pregrešno radovedni. Iz samega "ferbca" so kupovali tudi ljudje, ki hočejo veljati za pobožne, to sleparijo, jo z velikim apetitom brali, potem pa— težko vest imeli. Iz ravno takega ferbca tudi kmečka dekleta in fantje v Ljubljani kupujejo najbolj nesramni list "Dan", ga smehom na ustnicah prebi rajo, pri tem pa strup pijejo. Obenem pa bodi tukaj v cekvenem listu odkrito povedano tudi to, da bi se taka stvar ne bila smela trpeti in podpirati, dokler je ni dognala natančna preiskava. Cerkev z nadnaravnimi rečmi vse drugače počasi in previdno postopa. Kar je Katarina Kmerih imela svoje rane in svoja razodetja, je že blizu sto let, pa — dasi je zelo verjetno, da so resnična — se Cerkev še do danes ni izrekla o njih. Pa se tudi mora previdno ravnati, drugače bi ljudje za radi takih sleparij zgubili vero še v to, kar je res nadnaravno in kar morajo verovati. Za to je tudi "Bogoljub" z nadnaravnimi rečmi previden. Marsikak "čudež", ki se mu pošlje, roma v koš. Naša vera ne sme biti oprta na sanje kake bolne glave, ampak — na skalo! Pa četudi morebiti je kaj nadnaravnega, se ne sme proglašati y.u nadnaravno, dokler ni gotovo, druga če se lahko opečemo, kakor so se ljudje c-pekli v tem slučaju. Ostudno in grešno je vsako sleparstvo. Kdor pa uganja sleparstvo celo s svetimi rečmi, ta naravnost izziva pravično jezo vsakega poštenega človeka. Le najbolj sprijenemu in zavrženemu človeku more priti na um, slepariti hinavsko s pobož-nostjo in svetostjo. — Seveda ima, kakor vsaka laž, tako tudi tako sleparstvo kratke noge: Bog sam za to skrbi, da pride resnica kmalu na dan. Tako so prišla tudi strašna slcparstva, ki jih je uganjala znana slepariea v Vodicah, kmalu na dan in vsi smo tega veseli; veseli zato, ker Boga ne bo mogla, s ,tem še dalje žaliti, veseli pa tudi zato, da bodo poslej verniki duhovnike vsaj rajši ubogali, kadar jih sva re pred prazno vero in pred hinavskimi sleparji in sleparicami. Na čelu vseli hinavskih sleparjev na Slovenskem pa koraka brezverski list "Dan". Sam se hvali, da je poslal že nad 15.000 iztiskov svoje nesramne knjižure "Vodiški čudeži" med svet. V njej je nagrmadil celo kopico najgrših laži zoper duhovnike z očividnim namenom, da vernikom iztrga iz srca vse spoštovanje in vse zaupanje do njih. Omeniti hočemo le glavne "Danove" laži, da se tudi temu tekmecu in sodrugu vodiške slepariee potegne krinka z obraza. Prva laž je, da so patri kapueini na Trsatu( Osprejeli sleparico v svoj samostan in jo obdržali v kloštru za kuharico. Resnica pa je, da na Trsatu nobenih ka-pucinov iti in da Johanca sploh ni bila nikjer in nikdar v nobenem moškem sa mostanu. Druga laž je ta, da so naši listi — imenuje se posebej "Slovenec" — slepaiieo zagovarjali in njena sleparstva proglašali za čudežne stvari. — Resnica pa je, da naši listi: "Bogoljub", "Domoljub", "Nas Dom", "Mladost", "Glasnik najsv. Src" itd. ne dogodkov v Vodicah,, ne Johance nikoli niti z besedico o-menili niso in da "Slovenec" nkdar ni pisal, da se v Vodicah gode čudežne stvari, temveč je odločno pisal zoper to sleparstvo. — Tretja laž je, da so "župnik Janez" in sploh "župniki po deželi vsepovsod" imeli pridige in oznanjali, da naj vsak gre v Vodice, da se tam čudeži gode. — Resnica pa je, da pridigarji — kolikor znamo — sploh nikjer o teh "čudežih" govorili niso in da nikjer noben župnik ni ljudi v Vodice vabil; pač pa jih je bilo več, ki so ljudi svarili in kregali, ko so letali v Vodice.— Četrta laž ali pravzaprav cela štrena laži je, da so "vsi prelati, vsi korarji in Marijine hčere z banderom na čelu, v narodnih nošah, v spremstvu škofa in romanske pesmi pojoč v procesiji šli v Vodice." — Resnica pa je, da med množico ljudstva, ki je tja hitelo, ni bilo nikoli nobenega korarja, nobenega prela-ta, nobenega škofa, nobenega bandera, nobene narodne noše. — Peta najgrša laž je, če "Dan" v svoji knjižuri piše, kakor da bi bili duhovniki izrabljali celo to stvar da dobe več denarja za svete maše. — Resnica je nasprotno, da so duhovniki svarili ljudstvo pred lahko- in praznoverjem in da miloščine za sv. maše še sprejeti niso hoteli, če so le količaj slutili, da utegne pri hajati to od nasvetov te slepariee. — Šesta ostudna laž je, da so imeli klerikalci v fa-rovžu v Ljubljani sejo, pri kateri so kuhali načrte, kako bi delali z "vodiškimi čudeži" še večje kupčije. — Resnica pa je, da na celem Slovenskem ni bilo nikjer nobene take seje in da nam "Danovi" pisači za 5,000 kron nagrade nobenega takega farovža imenovati ne morejo! — Sedma in najzlobnejša laž pa je, da je kaplan sleparico v sobi še ponoči spovedoval, nato spovedno skrivnost izdal ter tako spravil sleparstvo na dan. — Resnica pa je, da se slepariea ni nikdar spovedovala v sobi, da noben kaplan ni za njeno "skriv nost" vedel in da je njenemu sleparstvu prišel srečno na sled ne domač, ampak tuj duhovnik, in sicer ob belem dnevu in v navzočnosti občečislane katoliške gospe. To je torej zvijača in sleparstvo "Dano-vih" liberalnih pisačev, da celo to zgodbo opisujejo tako, kakor da bi bili Jo-hanco redovniki polnijšali ali jo celo naučili ostudne sleparije, in kakor da bi bili slovenski duhovniki sleparijo nalašč podpirali in vernike namenoma v tej zmoti potrjevali, le da bi jim več denarja neslo! Ali ni to respeklenskahudobija liberalcev? — Da. bi jih pa nihče tožiti ne mogel, nikjer nobenega redovnika in nobenega duhovnika s pravim imenom ne imenujejo, ampak pišejo le o "kapucinih na Trsa-tu", ker vedo, da tam nobenih kapucinov ni, pišejo umazano o nekem patru, kakršnega imena sploh noben redovnik ne nosi, obrekujejo "župnika Janeza", ker je ravno s tem imenom čez 130 duhovnikov na Kranjskem in se torej ne ve, kateri je s tem obrekovanjem zadet, da bi mogel tož-lo vložiti zoper liberalnega pisača! "Bogoljubovim" prijateljem naj ta pojasnila služijo tudi v to, da ž njimi usta zamaže onim, ki okrog raznašajo "Dano-ve" umazanosti, in tistim, ki po vsej sili in kot dokazano resnico trobijo drugim na ušesa grde laži, ki so jih zajeli iz liberalnih listov in brošuric. (Iz "Bogoljuba".) non n □ Iz Slovenskih naselbin. SE HOC m V Sheboygan Wise, so imeli na sveti dan igro "Križnikov Sv. Večer". Igra jo dobro vspela. V Willardu, Wise, imajo začasno č. g. Jožefa Pollaka, ki oskrbuje slovensko pastirstvo mej njimi. Rojaki žele, da bi č. gospod ostal stalno mej njimi. Dobro jo je zasolil M. Crnkovič znanemu socialistu v listu Am. Slovencu: "Zmiraj si čez duhovnike in si pravil, da oni gledajo samo na se. Kaj pa ti gledaš ko gledaš samo za svoje interese, ali s tem pomagaš delavcem? Če greš tolmačit kateremu, si žc dobro zasoliš, čeprav ima ."> ali (i otrok, to ni tebi nič mari, ti soeija-listovski dobrotvor!" Dobro! Naša slavnostna Številka v januarju je vzbudila veliko veselje pri vseh naših na ročnikih in prijateljih. Z navdušenjem so jo pozdravili, kjer koli no jo v roke dobili. Veliko nam je takoj sporočilo svoje navdušenje in veselje v pismu ter častitalo k temu krasnemu vspehu. Uredništvo je preobleženo z delom, da bi se moglo vsakemu posebej zahvaliti za častitko. Zato se tem potem našim prijateljem iskreno zahvaljujemo za njih prisrčna vošila. Zlasti lepo se zahvaljujemo oninij ki so svojemu vošilu priložili tudi darček v podporo lista. Rog jim plačaj z obilnim svojim blagoslovom! Vsem našim naročnikom pa kličemo se enkrat :na delo za naš lepi list "Ave Maria"! Prve številke smo dali natisniti skoraj en tisoč več, kakor ostale mesec«*, pa nam je že skoraj pošla. Tjc nekaj deset iztisov še imano v zalogi.Vspeh prve številke je bil toraj nepričakovano velik! Čast Rogu in naši nebeški Kraljici in hvala našim zavednim prijateljem! Vsi pa na delo, (hi nas bo do konca leta vsaj štiri tisoč ! To bo armada, kajne, da. bo veselje! To bomo vsi ponosni in navdušeni! Štiri tisoč naročnikov na list kakoršen je "A ve Maria", to bo veselje! Rratje na delo! Ena izmej najbolj muzikalnih župnij v New Yorku je najbrže naša župnija Sv. Družine. Tu, pri nas v hiši "Ave Maria" so do sedaj: Slovenska godba, Tamburaši-ee "Slovenka",godba mladeniškega društva Sv. Jožefa, deškega društva Sv. A-lojzija "Fife and Drum Corps", ta mesce smo vstanovili pa še orkester na vijolino, "Holy Family Orchestra", li kateremu se je priglasilo do sedaj 16 dobrih vijoli-l.istov in kakih 10 dečkov, ki se bojo začeli učiti na vijolino (na gosle). Kateri slovenskih starišev bi hoteli, da se njih deček nauči za malo ceno svirati gosli, naj ga dajo vpisati v to orkestro. Slovenska godba ima svoje vaje vsaki petek, tambu-rašiee vsaki četrtek, godba društva sv. Jožefa vsaki pondelek in sredo "Fife and drum Corps" vsako soboto "lloly Family Orchestra" na vsaki četrtek. Cleveland, O. Pri župniji sv. Vida se je v nedeljo 8. februarja ustanovilo novo žensko cerkveno društvo, katerega namen je pospeševati mej členicami dobro krščansko življenje in mišljenje. Imamo sicer že precej podpornih ženskih društev, ki so bila zopet in zopet rešilni angel mar-sikake po smrti prizadete družine. Namen novega društva je zjedinjeno delati tudi za duševni napredek, pospeševati pobož-nost do Presv. Kešnjega Telesa in Matere Možje. Objednem pa hoče novo društvo skrbeti za olepšavo naše cerkve, zlasti velikega oltarja. Da se naše žene zanimajo za to društvo, so pokazaLe s tem, da se jih je takoj prvi dan nad (>() priglasilo. Tast katoliškim slovenskim ženam. Sheboygan, Wise. Pred nekaj tedni je prišel v našo naselbino neki nesrečni človek, odpadli katoliški duhovnik, ki je govoril zoper to, kar je sam še pred nedavnim časom učil in trdil. Rojaki, ako bi prišel še v kako drugo naselbino, ne Indite ga poslušat, da Vam ne bo žal, kakor je meni. Šel sem iz radovednosti tja. Povem pa, da me je srce bolelo, ko se je norčeval i/, sv. zakramentov in obredov sv. cerkve. Zdelo se mi je, kakor da bi liil že tukaj čas, o katerem je naš Gospod napovedal, da bojo prišli krivi preroki in bojo oznanjevali vse mogoče in nemogoče zmote kot resnico, ko se bo trdilo, tukaj je Kristus ali tam je Kristus. Zato je za-klical ■ ne vrjemite jim! Seveda nekateri omahljivci, ki v srcu niso več katoliki, tem se take pridige dopadejo. Ti hodijo poslušat radi take antikriste. Te dni smo si katoličanje vstanovili tulci) novo organizacijo, ki hoče s skupnimi močmi delovati za poživljcnje katoliš- ke vere mej nami. Rojaki, agitirajmo in nagovarjajmo vsak svoje prijatelje, da se združimo vsi v mogočno zvezo, katere ne bo raztrgal noben sovražnik. Vsak društvenik bo plačal 15c. za organizacijske stroške. Da, trdno dajmo se skleniti! Sloga pravo moč rodi! Vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči. Naša vera mej nami ne sme propasti! Kvišku! Kvišku zastavo Kristusovo! Mnogo krvi se je že prelilo zo njo! Ali bi ne bilo sramotno za nas, ako bi dovolili, da se sedaj svobodno sramoti? Trdni kot skala tudi mi bomo stali! Poročila sta se Ivan Nagode in Karol M obar. Oba sta navdušena naša moža, izvrstna pevca in igralca, ki sta že večkrat nastopila na odru. Vedno sta delovala za napredek naše cerkve. Želim jima obilno blagoslova ter da bi še nadalje ostala pri cerkvenem pevskem zboru. Rog ju blagoslovi. Jakob Prestor, zastopnik. So. Chicago, 111. V naši slovenski cerkvi smo dobili novo društvo, takozvano oltar-sko društvo žena, ki ima namen pospeševati pobožnost k Presvetemu Zakramentu in skrbeti za kras in potrebe našega oltarja. Imenuje se žensko oltarsko društvo sv. Rožnega venca. Takoj pri prvi seji se je vpisalo 53 članic. Odbor se je izvolil: Predsednica Mrs. Neža Fugina, podpredsednica Mrs Anna Černe, tajnica Mrs Terezija Podlipec, Mrs. Katarina Kolenc, Mrs Marija Renkovič. Slovesni sprejem bode meseca majnika. Chicago, HI. V hrvatski frančiškanski cerkvi imeli so naši bratje Hrvati lepo slovesnost dne 8. februarja. To nedeljo je ta cerkev dobila svoj prvi zvon. Slovesen blagoslov je izvršil vlč. P. Rafael Rodič, provincial iz Zagreba in naš generalni visitator. Slavnosti se je udeležilo veliko čč. duhovščine. Mej drugimi P. Luka Ter-zie iz Gary, Ind., Rev. Makso Beliči dr. Imano še nekaj malo iztisov Koledarja "Ave Maria", katerega pošljemo, kdor nami pošlje zanj naročnino. Rojaki potrudite se! Forest City, Pa. Žalostna poročila prihajajo iz te naselbine. Rojaki so si postavili krasno zidano cerkev, ki je bila ve- selje in ponos rojakov. Toda ko so pobrali ves premog iz pod brega, kjer stoji Forest City iu podrli podpore v rovih, začela se je sesedati zemlja in vse težje stavbe zelo čutijo, kajti nekatere so začele pokati. Tudi slovenska cerkev je dobila že velike poke. Upajmo, da ne bo hujšega! Sveti postni čas je zopet tukaj. Ne pozabi na svojo sveto dolžnost, da opraviš zopet svete zakramente! Ako ni v naselbini slovenskega duhovnika, pojdi v sosedno naselbino, če je tudi malo dalj. Kolikrat gredo bolniki k zdravnikom daleč daleč, le da si zadobe telesnega zdravja. Ali ni duša več ko telo? Ali ni stanje smrt nega greha strašna bolezen za dušo? Za- to poišči si prej ko preje dušnega zdravnika, da ti zaceli dušne rane. ZAHVALA.. Le obupati ne, dragi človek, kadar si v stiskah! V vsaki sili se s trdnim zaupanjem zateči k Mariji Devici in priporoči se dušam v vicah. Tudi jaz sem bila v največji sili meseca avgusta 26. 1913, ko se mi je pripetila neka nezgoda, pa sem se s trdnim zaupanjem zatekla k Mariji in sem obljubila, ako bom uslišana, da objavim svojo zahvalo v listu "Ave Maria". Zato danes spolnujem to svojo obljubo in kličem vsem, ki potrebujete pomoči, obr nite se na Marijo, polno milosti in ubogim dušam v vicah. Fr. Lovšin. NA FARME ! Slovenci, kolonizirajmo se! 32 let je že preteklo, od kar sem v A-meriki. Veliko različnih skušen sem si pridobil v tem času. Marsikaj sem skusil in marsikaj videl. Frva leta sem delal na kmetijstvu v Iowa. Toda kakor mnogo drugih mladih naseljencev, gnalo je tudi mene iz farmo v veliko mesto. Tako sem prišel v Chicago in od tu v Joliet, kjer sem do danes. Poskušal sem razne službe iu razna dela, dokler se nisem odločil za službo kot mestni policaj, katero službo Družba sv. Rafaela Predsednik: Rev. A. L. BLAZNIK Haverstraw, N. Y Glavni tajnik : Mr. ANTON BURGAR, Brooklyn, N. Y. Družbina pisarna.: Dobbin St. cor., Nassau Avenue, Broklyn, N. Y. še sedaj opravljam. Že preje sem veliko videl in skusil, kako svet živi. Zlasti pa imam priliko opazovati življenje naših lju-dij sedaj, v svoji sedanji službi kot policaj. Videl sem obnašanje različnih narodov, ki prihajajo sem pod našega svobodnega orla iskat boljšega kruha in svobodnejšega življenja. Povem vam, videl sem marsikaj žalostnega. Toda velikrat sem že premifiljeval, kakšno zdravilo bi bilo najbolje, da bi naše ljudi j ohranilo na poti poštenja, na potu zmernega in človeka dostojnega življenja. Zdi se mi, da jo poglavitni uzrok, da se izseljenci zgube moralno v ameriškem življenje, to, ker so doma navajeni le kmetčkega življenja, le kmetčkih razmer, tu pa pridejo največ v velika mesta, kjer ne poznajo nevarnosti takega življenja. Tako se zgube pogosto v tem blatu. Zato se mi zdi, da je edin moder nasvet našim naseljencem: pojdite na farme! Ven iz mest na deželo! Proč od umazanih tovarn, v lepo naravo, k poljedel- stvu! Zlasti starišem, ki hočejo svoje otroke vzgojiti v dobrem duhu, bi to zakli-eal! Koliko otrok slovenskih starišev se nam spridi po mestih! Saj vidimo, kako se godi! Komaj je fante star kakih 16 let, deklina kakih petnajst, kje se drugje shajajo, kakor le po mestnih vogalih, kjer počenjajo stvari, kjer kriče, kjer se pogovarjajo o stareh, da poštenemu človeku rdečica zalije obiaz, in to večer za veče rom pozno v noč. Kolikrat pride memo njih oče kakega teh porednežov, pa ga Mr. ndadič še pogleda ne. Zamanj tu vsako opominjevanje starišev. Vse, kar stariši dobrega narede z vzgojo doma, vse se zgubi potem na mestnih vogalih. In to drugače biti ne more. S komur kdo občuje, tak je sam. Vse drugače je na kmetiji, na farmi. Zato rojaki, pojdimo na kmetijo! Iz kmetskega rodu smo, na kmetih je naš dom. Država ima še veliko zemlje, ki čaka pridnih rok, da bojo izkopali zaklade, ki so skriti v nji. Septembra meseca sem bil v Montani. Ogledal sem si to državo. Veliko sem čul preje o rodovitnosti te države, zato sem se hotel prepričati sam. Da, država tam rada da zemljo zastonj ali skoro zastonj. Treba kar začeti delati. Ako imaš par stotakov v žepu, da si postaviš svoj dom, da si kupiš nekaj potrebnega orodja in živine, pa si poljedelec. In koliko velikih bogatih posestnikov sem videl tu, ki so začeli prav tako s par dolarji v žepu. Veliko sem že poskusil v Ameriki. Opravljal raz- lična dela, pa mislim, da bi se najbolj srečnega in zadovoljnega čutil zopet le pri delu moje mladosti. Tako sem sklenil za trdno, da. začetkom marca odputujem v Montano in se bom lotil tega dela in življenja. 320 akrov zemlje imam, kar sem dobil zastonj. Rojak, delavec, ki čitaš te vrstice, premisli in se tudi ti z menoj odloči za kmetijstvo. Ako želiš dobiti pojasnila o zemljišču in o zemlji, piši na C. C. Leedy, Gen. Im, Agt. Great Northern Ry. 113. G. N. Building St. Paul Minn. Ta ti bo poslal knjigo o vseh stvareh, katere želiš vedeti v pojasnilo in zemljevid države, kjer bo natančno označeno, kje se še dobi zemlja. (Piši: Please send me free the Montana Book and Folder.) .Taz in še več Slovencev se mislimo naseliti ob Great Northern progi, pošta Savoy Mont. To zemljišče se začne med Harlem in Savoy 13 mil severno o