rm Savinjske Gusti Dobriha iz Kaplje vasi kot Dedek Mraz že 43 let razveseljuje mlade in tiste malo manj mlade. Stran 16-17 Šlandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 AFFODm omsiMŠi m smšm mm mONROEF amortizerji / Letnik 2, št. 44, 18. 12. 1996 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana "OEVETKA" ŠPORTNA TRGOVINA POLZELA PRAZNIČNI POPUST NIKE copati že za 6.920,00 KEEBOK copati že za 6.920,00 CONVERSE copati že za 5.990,00 BUNDE TRESPASS - VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE! I U.S.A. WMŠEl B OM m OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE * Srečno 199?! ^mstrorig - stropne obloge M HDifUlA - svetilke Rigips - stropni sistemi - pregradne stene - suhi estrihi - podstrešja - stenske obloge VAŠ PARTNER PR! ZAKLJUČNIH DELIH /\ SEBA d.o.o. OO » Gotovlje 76,63310 Žalec A telefon: 063/715090 JCilj/jL lax:063/715-750 Odprto: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00 sob. 8.00 - 12.00 X\\P termotehnika KRONOVŠEK tel&fax: 063/702 247 SREČNO 1997» d.o.o. TRGOVINA & ELEKTROSERVIS Tel./Fax. 063 /831-203 Hofbauerjeva 2 3330 MOZIRJE lACK&Dm bosch Iskra 1] R1DGID | -11 ^ Ji §ostišče (PRENOČIŠČA PR! ZAJCU - VELENJE) Vas vmi iebisjcu Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 23.00 petek, sobota od 8.30 do 2.00 zjutraj nedelja od 8.30 do 18.00 Za Vas vsak dan: - dnevno sveže malice in kosila - nedeljska kosila - ala card Vsšfam Vm m frdkmoktm zalč§učffe, sihfčstrmfmjc in mvoktni fksi Informacije in rezervacije na tel.: 0631856-827, fax: 063/861-671 Strem 2 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE UNIVERZUM d.o.o. MARIBORSKA 68, CELJE, TEL.: 0631 412-076 (Stara prodajalna Emo posode) UNIVERZUM trgovina presenečenj Vas ponovno vabi! Nudimo Vam: <=> BOŽIČNE SMREKICE ZA AVTO ANTIFRIZ (3 l) ANTIFRIZ (1 l) <=> sprej za stekla proti ledu <=> snežne verige po ugodnih cenah Vsem svojim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za cenjeni obisk in Vam želimo vesel Božič in srečno 1997! mm vasmma mmmm mum mmšjitmm mmmm Želimo veliko sreče, uspehov in izpolnitev zadanik ciljev v letu TISK, KNJIGOVEŠTVO IN FOTOKOPIRANJE A Vrbje 80, Žalec Tel.: 063 711 410, 711 339 ^ tehnična trgovina Z eitro materialom mmm® MaMU & 3DI1<0®IB18 JAMSCK 1®(0® VROCt PM7NICM CENE - namizna svetilka ESTO (črne ali bele barve) - kalkulator z uro, Canon, CC 80, 8-mestni display, termometer, budilka 1.950,00 S 2.990,00 - vibracijski vrtalnik v kovčku .-----—77 1 s priborom, Iskra ERO, j 12-990,0 J S 558 A, moč 70 W, vrtenje levo/desnoj dve hitrosti, od 0 do 630 in od 0 do 1700 obr/min. - akumulatorski vijačnik, Black&Decker, KC 9019, napetost 3,6 V, 180 obr/min 6 stopenj nastavitev momenta - krožna žaga, Black&Decker, BD 59, moč 1020 W, 3700 obr/min. - mizarske stege (4 kosi) / ^50,00 J - garnitura meril j | 299,00 j - božično-novoletna jelka, Štamberger, LUX -20120, 120 cm - mini smreka z okraski, rdeča, zelena, modra ali lila, višina 30 cm 7.890,00_ H99(k00 - perla (8m) - zlata, modra, rdeča ali srebrna / 345^00 1 - oljna svetilka j 770^00 / - okrasne lučke za jelko r — —j (za notranjo uporabo - 35 žarnic) j 1.050,00 J - okrasne lučke za jelko . (za zunanjo uporabo - 40 žarnic) j 3.399,00 / vesel eožič m im m ^Ljubljanska 68, 3000 Celje - tel./fax: 063/472-42 ly Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure sobota od 8.00 - 12.00 ure ^OVE PRlIjOfr$0& Staro leto nam vztrajno obrača hrbet. V zgodovino se je vtisnilo še eno leto, na katerega človeštvo ne more biti ponosno. Preveč je lačnih, ubitih, pretepenih, posiljenih... Ker vojne bijejo v nas na vsakem karaku, smo se jih nekako navadili, jih sprejeli kot običajne in se zaradi njih, če se ravno ne odvijajo na našem pragu, ne vznemirjamo preveč. Svetovni voditelji se še vedno sestajajo, imajo konference o lakoti, o vojnah in okolju... A stvari ostajajo tam, kjer so bile. Ko tako resignirani opazujemo svetovno dogajanje, pozabljamo, da smo vsi prebivalci ene in iste krogle. In ker je čas iztekajočega se leta tu, prihajajo na dan bajaslovna bitja. Če gremo malo dlje si z lahkoto predstavljamo, da Božički in Dedki Mrazi niso Zemljani. Lahko se vprašamo, kako gledajo na nas. Verjetno ne ločijo med črnimi, belimi, rdečimi in rumenimi. Prav tako verjetno ne vidijo državnih in nacionalnih meja. Človeštvo je eno samo, Zemljani pač, katerih razprtije so za zunanje obiskovalce nerazumljive. Pa pustimo znanstveno fantastiko ob strani. Dejstvo, da smo sprti z drugimi in mnogokrat tudi sami s seboj, ostaja. Božični čas je čas sprave, odpuščanja in medsebojne popustljivosti. Čas, ki je še najbolj bel, svetel in vesel za tiste, ki v njem doživijo nekaj že skoraj mističnega. Za najmlajše. Ti gotovo ne bodo razumljivo gledali na nas, ki nas slepi zavist, sovraštvo in jeza. Zato lahko vsaj za njih te dni pozabimo na stare zamere. In če nam to uspe za teden dni ali dva se lahko posebej zamislimo, zakaj to ne bi uspevalo tudi druge dni v letu. Ko se poslavlja staro leto, je prav, da pogledamo nazaj, naredimo bilanco in ugotovimo, če smo s preteklim letom zadovoljni. Žal je človeška narava pač taka, da se z vsakim osvojenim vrhom odpirajo nova obzorja, zato ne bomo nikoli absolutno srečni. Novo leto nosi v sebi vse potenciale. Vse, tudi najbolj optimistične možnosti, so skrite v njegovih predispozicijah. Koliko se nam jih izmuzne med prsti, nikoli ne bomo izvedeli. Prav zato stopajmo v novo leto z veliko volje, da bomo uspeli naraditi več kot leta poprej, da bomo vrgli ustaljene navade s tečajev in da bo leto za vse prijaznejše. Tudi če želje zaradi preteklih izkušenj zvenijo še tako utopično, je prav, da jih imamo, saj brez njih ugasne tudi volja. Novo leto je pred nami. Z njim tudi nešteto priložnosti, da nam bo lepše. Če bomo omagali, še preden bomo začeli, ne bomo nikoli prišli do cilja. Zato Vam vsem v svojem in v imenu uredništva Glasu Savinjske želim, da bi dočakali novo leto pogumno, z veliko volje, da bi bilo leto svetlo in veselo za vse. Vid Burnik Stran 3 IZ VSEBINE: DOGODKI 120 let kulturnega delovanja v Mozirju Stran 4 Levec - samostojna KS Stran 5 GOSPODARSTVO Telekom Celje 70 tisoči naročnik Stran 6 IZ NAŠIH KRAJEV DU Griže med najstarejšimi v Sloveniji Stran 9 AKTUALNO SKD na razpotju Stran 10 - 11 INTERVJU Robby Bratuša znanec iz TV ekrana Stran 12 - 13 KRONIKA Gostinec Pirnat v boju s cestarji Stran 15 OBRAZ MESECA Gusti Dobriha je Dedek Mraz že 43 let Stran 18 - 19 NOVOLETNA PRILOGA Stran 20 - 26 AVTOMOBILIZEM Opel Vectra caravan Stran 27 ŠPORT Predstavljamo mladega umetnostnega drsalca Sebastjana Mežo Stran 28 STRAN ZA DAME Kako se bomo oblekle za Silvestrovo Stran 33 GLASBA Vesele Štajerke Stran 34 G L At Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, .1110Žalec, telefon: 06.1/715 011, 711 5.12, telefas: 063/ 715 011, 711532. Glavni in odgovorni urednik: Samojurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: MetodMamk, Jure Misel; lektor: Vid Burnik; novinarji; Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič.; Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, Št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke ________tarifne številke 3 prometnega davka, po kareti sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ouLiKovmm m TK,,mt\Z7'-WA =s!Pii§ Stran 4 120 LET KULTURNEGA DELOVANJA V MOZIRJU Mozirje, ki je tudi v času najhujših nemških potujčevalnih ukrepov veljalo kot narodni trg, praznuje od 14. do 22. decembra 120-letnico kulturnega delovanja v kraju. Aleksander Videčnik, avtor knjige “Velika beseda - kronika 120-letnega kulturnega delovanja v Mozirju”, ki je izšla ob tej priložnosti, je skupaj s predsednikom Prosvetnega društva (PD) Petrom Sirkom predstavil dejavnosti, ki se bodo zvrstile v dobrem tednu dni. V soboto, 14. decembra, ob 18-ih bodo praznovanje otvorili s predstavitvijo novega občinskega grba in z razvitjem zastave, nekaj slavnostnih besed pa bo ob tem spregovoril dosedanji mozirski župan Jakob Presečnik. Sledila bo svečana akademija, ki so si jo letos zamislili v obliki izvirnega gledališkega prikaza “Velike besede”, v Mozirju prvikrat predstavljene pred 120 leti. V predstavi je zaslediti like znanih mozirskih tržanov, kot so narodni župan Janez Lipold, narodni buditelj iz Celja dr. Štefan Kočevar in drugi. Slavnostni večer naj bi s svojim nastopom popestril moški pevski zbor s pesmimi iz tistega časa, prisluhniti pa bo moč tudi poeziji mozirskega pesnika Florijana Vodovnika. Naslednjega dne bo ob 15. uri nastop mešanega pevskega zbora PD Mozirje skupaj z domačo godbo na pihala. V ponedeljek, 16. decembra, ob 18-ih bodo v galeriji Kulturnega doma odprli razstavo in predstavili knjigo “Velika beseda”, na otvoritvi pa bo sodeloval tudi oktet Rožmarin PD Mozirje. Dan kasneje se bodo ob 16. uri v kvizu na temo 120-letnice kulturnega delovanja v Mozirju za lepe nagrade pomerili učenci osnovnih šol Gornji grad, Ljubno, Luče in Mozirje. V četrtek ob 17-ih učenci OŠ Mozirje pripravljajo kulturno prireditev z nazivom “Le predi, dekle, predi”, v petkovem liter- arnem večeru pa bo ob 18. uri predstavljeno delo publicista, narodnjaka, pesnika in kronista Žige Laykaufa. V literarnem večeru s petjem in recitacijami sodelujeta družini Brinovšek iz Gneča in Oblak iz Lepe Njive. V soboto, 21. decembra, bodo člani PD Mozirja uprizorili gledališko komedijo “V Ljubljano jo dajmo”, ki je bila v Mozirju prvikrat igrana leta 1908. Za razdelitev vlog je bila osnova izvirna knjižica, ki se je ohranila iz tistega časa, zanimiv pa je odnos tedanjih nemških oblasti do porajajoče se slovenske kulture: vsako igro je bilo potrebno z originalno predlogo poslati v Gradec na potrditev. Osemdnevna proslava 120-letnega jubileja se je končala s koncerti moškega, upokojenskega in mešanega pevskega zbora PD Mozirje. Zgodovinsko ozadje proslave sega v leto 1847, ko si je POPRAVEK V prejšnji številki našega časopisa nam jo je v članku “Z lepimi koledarji v Novo leto” kar nekajkrat zagodel tiskarski škrat. Pomotoma je bilo objavljeno, da sta lastnika tiskarne Golc iz Vrbja Metka in Jože Golc, medtem ko je dejansko lastnica tiskarne samo Metka Golc. Prav tako v programu za gostinstvo tiskajo prtičke za kavo in ne skodelice za kavo, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za napake se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. mozirski župan Janez Vipold drznil uvesti na občino slovensko poslovanje, leto kasneje, v času marčne revolucije, pa se je v Mozirju pričelo brambovsko gibanje. V čitalnice so bile vključene vse mozirske hiše, v okviru proslovenskega gibanja pa so skupine narodnjakov organizirale različne prireditve. Že leta 1882 je bilo tu ustanovljeno prvo sokolsko društvo na Štajerskem, Savinjski sokol, med obema vojnama pa je bilo v Mozirju tako močno kulturno gibanje, da beležijo tudi po štiri gledališke premiere na leto. Baje je bilo samo na šestih reprizah predstave Veliki oder življenja 15 tisoč ljudi. S proslavo se skušajo mozirski kulturniki oddolžiti spominu najbolj znanih kulturnih delavcev, ki so delovali v nadvse neprijaznih časih in upajo, da bodo ljudje s prireditvami bogatejši za prijetno izkušnjo. Mozirje se lahko pohvali tudi s prenovljenim kulturnim domom, ki svojo renensanso doživlja že od 70-ih let, dosedaj pa so se že petih zaslužnih prebivalcev Mozirja in okolice spomnili tudi s spominskimi ploščami. Pohištvo $an!es±oo POSLOVALNICA POLZELA 148, TEL.&FAX: 063/720-087, 720-722 POSLOVALNICA ŽALEC, ŽALSKEGA TABORA 1, TEL: 063/715-341 (Hmezad dvorana) POSLOVALNICA VELENJE,GORIŠKA 46, TEL: 063/855-965 (Blagovnica na Gorici) * V mesecu decembru Vas ponodno presenečajo s ŠE CENEJŠO ponudbo pohištva in Vam hkrati -------— mmitM mmčm tpmmam m miB&m mm Lsm umn DOMINIKA SAMBOLIČ REFERENDUM NI USPEL Deset mesecev so potekale priprave na referendum, ki so nekajkrat dvignile precej prahu, pa vendar se je izkazalo, da se večina volilnih upravičencev ni hotela izreči, po kakšnem sistemu naj bi potekale naslednje volitve v državni zbor. V nedeljo, 8. decembra, je 3450 volišč odprlo vrata. Volilci so se lahko odločali med kombiniranim volilnim sistemom, večinskim volilnim sistemom in proporcionalnim volilnim sistemom. Prvi je bil na referendum uvrščen na zahtevo državnega sveta, drugi na zahtevo 43.710 volilk in volilcev, zadnji pa na zahtevo 30 poslank in poslancev. Na referendumu bi zmagal tisti predlog, za katerega bi se odločila večina volilcev, ki so prišli glasovat. Eden od predlogov bi torej moral dobiti vsaj glas več od polovice volilcev, ki so na referendumu glasovali. Niti dr. Ivan Kristan niti Janez Janša in niti dr. Janez Drnovšek niso pričakovali, da bo referendum uspel. Slednji je celo dejal, da bi bilo dobro, ko bi uspel kateri koli od predlaganih volilnih sistemov, saj naj bi bil vsak od njih boljši od sedanjega. Referenduma se je udeležila nekaj več kot tretjina slovenskih volilnih upravičencev. Največ glasov je dobil večinski volilni sistem, na drugo mesto je bil uvrščen proporcionalni volilni sistem in na tretje kombinirani volilni sistem. Vendar pa tudi večinski volilni sistem ni dobil potrebnega števila glasov, da bi referendum uspel. Kako pa je bilo v žalski in mozirski občini? Po še neuradnih podatkih je bila udeležba na referendumu v 4. volilnem okraju 5. volilne enote skoraj 34-odstotna, v 5. volilnem okraju 5. volilne enote ga nekoliko več kot 36-odstotna. Zalčani so najbolj podprli predlog za večinski volilni sistem pod točko B, saj je ta po neuradnih podatkih v 4. volilnem okraju dobil 44,8 odstotka glasov in v 5. volilnem okraju 49,5 odstotka glasov. V občini Mozirje oziroma v 6. volilnem okraju 5. volilne enote se je po neuradnih podatkih referenduma udeležilo približno 41 odstotkov volilnih upravičencev, največ, kar 62,3 odstotkov, pa jih je glasovalo za referendumsko vprašanje B oziroma za večinski volilni sistem. Večja je bila udeležba v tistih krajih po Sloveniji, kjer so se volilni upravičenci hkrati odločali tudi o krajevnem samoprispevku. Že pred referendumom so javnomnenjske raziskave pokazale, da bo udeležba na referendumu manjša kot na državnozborskih volitvah, prav tako pa so se volilni upravičenci pritoževali, da ne razumejo referendumskih predlogov. Težave so se pojavile tudi pri glasovanju po pošti, o čemer je bil obveščen varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Kot posledico nizke udeležbe so mnogi volilni upravičenci navedli tudi nezadostno obveščenost in premajhno propagando. Pa vendar nam volilna pravica omogoča vplivati na politični in siceršnji razvoj države, zato bi jo bilo dobro tudi pporabiti. Slovenija se je pridružila Švici, Italiji, Irski in Novi Zelandiji, ki so že izvedle referendum o volilnem sistemu, vendar se nismo izkazali za njim dorasle. Videti je, da se je nezadovoljstvo z obstoječim volilnim sistemom, ki ga je bilo po državnozborskih volitvah glasno slišati, kaj hitro poleglo. N.V. LEVEC SAMOSTOJNA KS ? Na referendumu za spremembo volilnega sistema, ki se je 8. decembra odvijal po vsej Sloveniji, so prebivalci vaške skupnosti Levec odgovarjali tudi na vprašanje, ali naj Levec postane samostojna krajevna skupnost. Po besedah Jožeta Kudra, predsednika vaške skupnosti Levec, se je referenduma od približno 360 krajanov z volilno pravico udeležilo 164 prebivalcev Levca, kar pomeni, da je bila udeležba nekoliko pod 50 odstotki. Na referendumu se je 140 krajanov izreklo za samostojno krajevno skupnost, 23 jih je bilo proti, 1 glasovnica pa je bila neveljavna. Približno 85,4 odstotka sodelujočih si torej želi samostojno krajevno skupnost. “Tak rezultat smo vsekakor pričakovali,” pove Jože Kuder. “Ker je bila udeležba na referendumu pod 50 odstotki, bom naslednji teden sklical zbor krajanov, kjer bomo rezultate še enkrat analizirali, takrat pa se bodo lahko izrekli tudi tisti, ki se referenduma niso udeležili, ker moramo upoštevati tudi njihovo voljo. Vso gradivo bomo potem predali na občino in po mojih informacijah lahko pričakujemo, da bodo v naj- krajšem času spremenili občinski statut ter nas vnesli kot samostojno krajevno skupnost Levec. Željo po samostojni krajevni skupnosti je pravzaprav sprožila cela vrsta nerešenih problemov v našem kraju, ki bi jih radi reševali sami. Krajevna skupnost Petrovče je namreč tako velika, da bi lahko bila celo občina, zato se mnogi problemi Levca že leta potiskajo na stranski tir. Petrovče se razvijajo kot center krajevne skupnosti, Levec pa je neko specifično naselje, pretežno kmečko, z močnim prodajnim centrom ob magistralni cesti na vodno - varstvenem območju. V paleto nerešenih problemov sodi prav gotovo problematično križišče pri prodajnem centru Lena, nadalje naj bi v Levcu napravili avtobusno postajališče za primestni avtobus, ki naj bi tu obračal in vozil nazaj v Celje, pomembno je tudi razrešiti problem javne razsvetljave ob magistralni cesti, za varnost krajanov pa je zelo pomembno ukrepati glede nestrokovno narejenega pločnika na južni strani in dograditve pločnika na drugi strani ceste. Prav tako je potrebno tudi zaščititi kmete, ki so prizadeti, ker na vodno-varstvenem območju ne smejo saditi, problematična je celotna infrastruktura, nedokončana je tudi kanalizacija in še bi lahko naštevali. Kot vidite, so problemi takšni, da se jih na kratek rok ne da reševati, potreben je sistematični pristop. Sedaj se pač ukvarjam s problemi sam, če pa krajevna skupnost v Levcu bo, se bo z njimi ukvarjala cela vrsta ljudi. Napredek bo v tem primeru prav gotovo večji." D. S. rg„«“ebiS rešiti katero celjsko podjetje, ki ima težave z izgubami. Do konkretnega sodelovanja med slovenskimi bankami in bankami dežele Venelo naj bi prišlo marca ali aprila prihodnje leto. MOZIRJE, 2. december - Svetniki mozirskega občinskega sveta so razpravljali o tein, da bi njihov župan Jakob Presečnik, ki je bil kot član SLS izvoljen v državni zbor, smel svoje dolžnosti županovanja opravljati neprofesionalno. V Moziiju se zavzemajo za to, da bi imeli neprofesionalnega župana, na občini pL“^nrrsriuis občinski svet je v prvi obravnavi sprejel predlog odloka o spreminjanju imen izobraževalnih zavodov s področja osnovnega izobraževanja in predšolske vzgoje v občini Žalec. Šole in vrtce (razen VVZ Janka Hermana in OŠ Ljube Mikuš Žalec) naj bi imenovali le po krajih. Žalski borci pa odločno nasprotujejo brisanju imen znanih talcev in padlih borcev NOV, saj naj bi šlo za “brisanje” oziroma spreminjanje zgodovine. N Veliko uspešnih odločitev v letu 1997 Vam želi OBČINA ŽALEC v. Zupan prof. Milan Dobnik __________________J 70 TISOČI NAROČNIK 6. decembra so v Celju predali svojemu namenu Telekomov prodajno informacijski center na Cankarjevi 4. To je že šesta tovrstna poslovalnica v Sloveniji, ki kupcu omogoča, da vse informacije in usluge o telekomunikacijah uredi na enem mestu. Telekom Slovenije gre v korak s časom, zato v zadnjem času pospešeno uvaja nove storitve in nova omrežja. Digitalne telefonske centrale omogočajo vrsto dodatnih storitev, ki v starejših analognih centralah niso bile mogoče. V lanskem letu je Telekom Slovenije uvedel storitve v integriranem omrežju digitalnih storitev ISDN, letos pa je uvedel novo interaktivno omrežje Slovenija Online, ki poleg videoteksta in teleoken omogoča tudi hitrejši dostop do interneta. Celjski Telekom v letu 1997 tako planira zamenjavo analognih central na območju Celja, Žalca in Šentjurja z novimi digitalnimi, v letu 1998 pa še v Moziiju in Šempetru. V letu 1996 so iz centrale v Celju priključili 145 ISDN priključkov ter 4(X) priključkov SiOL V prihodnjih dveh letih se pričakuje ukinitev čakalnih list za telefonski priključek v omrežni skupini 063 (trenutno je čakajočih 8000), v naslednjih dveh do treh letih pa planirajo, da bodo vsem osnovnim in srednjim šolam zagotovili ISDN priključek. V Telekomu Slovenije se trudijo, dabi se tudi na področju telekomunikacij približali evropskemu povprečju, ki je 40 priključkov na 100 prebivalcev. Na celjskem področju je trenitno 28 priključkov na 100 prebivalcev, za leto 1997 pa je planirano 31 priljučkov na 100 prebivalcev. V Sloveniji pa je za leto 97 planirana številka 35 priključkov na 100 prebivalcev. _ ŠV' Zeleif ! ielml §jp®šfiij® Mim® °?mm §&Vk$šm(kmi k mmk (fašMm jpmmMke k mim W9f NOVA PRODAJALNA NOGAVIČAR V ŽALCU Trgovinama Fakin v Žalcu in Pingo v Levcu se je 24. novembra letos pridružila še ena - trgovina Nogavičar v Žalcu. Ta je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Trgovina Nogavičar zakoncev Kunst ima svoje prostore prav ob trgovini Fakin. V trgovini Nogavičar je na voljo prava živopisna paleta otroških, ženskih in moških nogavic najrazličnejših modelov, barv in znamk priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Otrokom bodo všeč nogavičke z Disneyjevimi motivi, nogavice ! znamk Ciocca, Cronert, Polzela in Filio & Laura (Finea Trade), najrazličnejše otroške žabice, pa tudi dekliške čipkaste nogavičke z različnimi vzorci. Njihovi očetje in mamice pa bodo zase našli veliko izbiro nogavic znamk Burlington, Bridgedale, Hurtwis, Kler, Ciocca, Hudson, Mari Claire, Polzela in še mnogih drugih. Podobne trgovine prej v Žalcu ni bilo, da je bila potrebna, pa dokazuje veliko zanimanje kupcev za trgovino Nogavičar. Nogavice nas namreč ogrejejo, svetleče ali vzorčaste pa še polepšajo noge dam in dodajo piko na i njihovemu stilu oblačenja. V času zimskih praznikov posebej primerno darilo, zato sta Božiček in Dedek Mraz prav lepo vabljena v prostore trgovine Nogavičar. Trgovine Pingo, Fakin in Nogavičar ob tej priložnosti vsem voščijo lepe in mirne božične praznike ter veselo novo leto! TALIJA M. PINGO i nogavice še V GRIŽAH NOVA MESNICA IN TRGOVINA JEŽOVNIK Pred dnevi so v Migojnicah pri “Šanteljevih”, kot domačini radi rečejo, odprli novo mesnico ter trgovino. Mesarija je pri tej hiši že tradicionalna. Vodili so jo kar trije Franci zaporedoma, nadaljeval Vinko in sedaj je direktor Andrej. Starejši Franc Ježovnik pa je nekje zbrskal zapis, da je prvi in utemeljitelj mesarije pri njih nosil ime Andrej kot tudi sedaj mladi gospodar. Mesarija in prodajalna je bogato založena kar pomeni za Griže in širšo okolico veliko pridobitev. -nko ODLOČANJE O RAZPOREJANJU DOBIČKA Glede na zahteve trga in tudi v bankah izraženo usmerjenost h kupcu - uporabniku storitev - se danes tudi v naši HKS pojavlja problem, kako povečati svojo konkurenčnost tudi s pravilnimi odločitvami o financiranju, med katere sodijo tudi odločitve o razporejanju dobička. Ker z zniževanjem obrestne marže ne moremo nenehno konkurirati, obseg naših bančnih storitev je omejen, pri nas pa je premalo izkoriščen tudi človeški resurs, moramo najti optimalno kombinacijo nizkih stroškov, sodelovanja zaposlenih ter približevanja komitentom. Za razumevanje poslovanja HKS je potrebno opraviti tudi finančne analize npr. v obliki analiz bilanc stanja in bilanc uspeha ter dobiti prave informacije iz okolja. Podatki, ki jih dobimo iz finančnega okolja glede udeležencev in njihovih interesov ter interesov HKS, so nujno potrebni za optimalno odločanje oz. vodenje poslovanja HKS. Kakor na ostalih področjih je tudi v bančništvu prisotna globalizacija finančnih trgov, razvoj računalništva - informatike in spremembe v hierarhiji vodenja, ki postaja vse bolj ploska. Rast banke je tako nujno pogojena s konkurenčnostjo, z borbo za sleherhega komitenta. HKS se pri opravljanju svoje dejavnosti v okolju med subjekti srečuje z mnogimi riziki: likvidnostni riziko, riziko naložb in s tem izterjave plasiranih sredstev in obresti, riziko racionalnega odločanja in posledice odločanja..., kar vse vpliva na končni izid družbe. Zelo pomemben del finančnih odločitev predstavljajo odločitve o doseganju in razporejanju izida z vidika posameznih interesnih udeležencev v poslovanju družbe. O razporejanju dobička je potrebno z upoštevanjem interesov in finančne moči vseh udeležencev sprejeti pravilne odločitve o razporejanju dobička. HKS prevzema viške denarja fizičnih in pravnih subjektov, torej posluje po tržnem principu dobička. Rizike pri plasmaju sredstev zmanjšujemo s prvovrstnimi zavarovanji. Tako z osrednjega smotra podjetja kot dejavnosti za trg (z uresničevanjem vseh interesov udeležencev: varčevalcem čim višjo ceno kapitala - večji donos, kreditojemalcem pa čim nižjo ceno kapitala, podjetju večji profit) izhaja tudi poslanstvo podjetja v zbiranju hranilnih vlog in kreditiranju zadrug kot ustanoviteljev in kmetov - članov zadrug. HKS kot finančni subjekt na finančnem trgu torej zbira hranilne vloge predvsem kmečkega prebivalstva in jih oplemeniti, hkrati pa prosta sredstva nalaga v razvoj kmetijstva (tolar na tolar za razvoj kmetijstva, ohranjamo tradicijo in skrbimo za razvoj). se nadaljuje mag. Lilijana Ježovnik Janežič NOVOSTI BANKE CELJE Napovedane nove storitve na bankomatih Banke Celje se lahko s 3. decembrom tudi dejansko uporabljajo. Odslej je na bankomatih možen vpogled in izpis stanja na tekočem računu in dvig gotovine odvisno od stanja na tekočem računu. Na bankomatih je mogoče izbirati med storitvami: hitri dvig, znesek po izbiri, depozit in informacija o stanju. Storitev “HITRI DVIG” omogoča dvig gotovine vnaprej določenih zneskov, ki se vam ponudijo v izbiro od 1.000,00 SIT do 15.000,00 SIT. Storitev “DEPOZIT” omogoča plačilo položnic ali polog gotovine na tekoči račun. Nova storitev “ZNESEK PO IZBIRI” omogoča dvig gotovine glede na stanje na tekočem računu, o čemer bodo imetniki tekočih računov posebej seznanjeni v svoji enoti, ki vodi tekoči račun. Praviloma bo dnevni limit ostajal še vedno v višini 15.000,00 SIT, vendar bo dana možnost višjega limita na osnovi bonitete posameznega komitenta. Pri vtipkanju poljubnega zneska je potrebno odtipkati znesek v tisočih brez decimalnih mest in brez presledkov. Primer: za dvig 5.000,00 SIT se odtipka 5000 in pritisne tipka “Potrditev”. Storitev “INFORMACIJA O STANJU” pa pomeni, da bo mogoče dobiti preko ekrana informacijo o stanju na tekočem računu ali izbrati možnost izpisa stanja na tekočem računu na bankomatu. NAMESTO NOVOLETNIH ČESTITK - POLOŽNICE Prebivalce žalske občine je v zadnjih dnevih (ne)veselo presenetilo priročno darilo z žalske izpostave Davčnega urada Republike Slovenije (popularno: DURS). Vsi povprek, mrtvi in Živi od leta ena pa naprej so namreč prejeli lepo izpisane položnice v dveh nadaljevanjih, za skupno vsoto 1640 tolarjev. Marsikdo se je ob tem prav gotovo preplašeno vprašal, kako vendar se je v tem zadnjem letu pregrešil proti okolju, da so mu za petami DURS- ovci z nekakšno takso za obremenjevanje okolja z odpadki...? Zn razlago skrivnostnega odloka, ki je prebivalcem Spodnje Savinjske doline naprtil še en novoletni strošek, se je potrebno vrniti kakšnega pol leta nazaj, na majsko, 13. sejo žalskega občinskega sveta. Občina Žalec se je namreč v prvi polovici leta na vse pretege dogovarjala s celjskimi občinskimi možmi, kako vendar bi nekaj žalskih smeti preusmerili v knežje mesto - za ustrezno plačilo seveda. Po zaprtju ložniške deponije odpadkov 9. aprila so prebrisani Celjani zavohali, da bi se dalo poleg že skoraj dogovorjenega še kaj iztržiti, in so brž še za nekaj tolarčkov zvišali vsoto. Potemtakem ubogim svetnikom ni preostalo več kaj dosti, kot da najprej oštejejo žalskega župana, ker jim pogodbe pred podpisom ni dal na vpogled, nato pa z mukotrpnim vzdihom udarijo svoj pečat odlok, ki vsaki osebi, prebivajoči v žalski občini, odmeri 200 toiaijev takse mesečno. Se posebej velikodušno so bili razpoloženi do tistih, ki imajo tudi vikend, saj so jih zadolžili za plačilo dodatnih 200 toiaijev na mesec (za vikend, ne po osebi); če pa je kdo iz žalske občine ušel in ie vikend pozabil za sabo, bo svojo pozabljivost poplačal s 600 tolarji na mesec. Žalske občinske oblasti so očitno ugotovile, da se občanov za dvesto tolarjev mesečno vendarle ne splača nadlegovati, zato so na obračun z njimi zvito sklenili počakati do konca leta, ko je stroškov že tako ali tako toliko, da se položnica gor ali dol verjetno še opazila ne bo...______________________ Tako je nič hudega sluteče žalske občane kislo presenetila najprej položnica za plačilo takse od 1. aprila do 30. septembra v višini 1040 tolarjev, v obilnem pismu pa se je skrivala še ena te vrste, tokrat za plačilo takse od 1. oktobra do 31. decembra v višini 600 toiaijev. Rok za plačilo prve je 14. december, druga pa naj bo plačana do konca leta. Da občina misli resno, nas opozarja droben odstavek na prejeti odločbi: “Po preteku tega roka se bodo zaračunavale zamudne obresti po veljavni obrestni meri in bo uvedena prisilna izterjava” V obrazložitvi odločbe je omembe vreden še navedek, da ima pravico do začasne oprostitve plačila takse občan, ki prejema stalno ali občasno družbeno pomoč, oprostitev pa v roku 15 dni po prejemu odločbe lahko uveljavlja z vlogo, kateri priloži ustrezno dokazilo. Zoper odločbo je dovoljena tudi pritožba na žalsko izpostavo DURS-a. Vendar občini ne gre zameriti, saj je nanjo padla zgolj nehvaležna naloga terjanja plačila takse, s katero so prebivalce žalske občine obdarili svetniki. Kljub vsemu se lahko vprašamo, kako smiselno je pošiljati položnice plačniško nesposobnim, kot sd ; nepolnoletne osebe, brezposelni ali celo mrtvi. Ogorčenje ljudi je prav gotovo veliko, in zna se zgoditi, da se bodo svetnikom “zahvalili” z nekoliko gnilega sadja... - sicer pa, počakajmo do prihodnje občinske seje. D. S. O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V NOVEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 6,01% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (ali T-0,50% mesečno) 10,84% do 11,37% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5%) za vezane vloge nad 31 dni (0,87% do 0,92% mesečno) 11,90% do 12,12% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (0,96% do 0,97% mesečno) 12,43% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 1,00% mesečno 14,03% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,12% mesečno OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ CELJE, 4. december - Dve leti sc je govorilo, da bo celjska občina s podjetjem Hmezad Golding iz Žalca zamenjala Samopostrežno restavracijo v Gabeijah za hotel v Preboldu. Sprva se je govorilo o tem, da bd celjska občina v hotel namestila graditelje avtoceste, nato pa, naj bi tu uredila dom upokojencev višjega razreda, vendar zaradi premajhnih sob tudi iz tega ni bilo nič. Po predlogu Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo :je Hmezad Golding ponudil | celjski občini v podpis pogodbo o neodplačnem prenosu hotela Prebold. Celjski občinski svetniki pa so se na priporočilo odbora za finance in premoženjska vprašanja odločili, da k pogodbi ne dajo; soglasja. Občina namreč ne ve, kaj bi počela s hotelom, denar za njegovo vzdrževanje pa bi morala zagotavljati iz občinskega proračuna. CELJE, 6. december - V prostorih upravne stavbe nekdanjega Ema ob Mariborski cesti so odprli območno potrošniško svetovalno pisarno. CELJE, 9. december - Delavci Zlatarne Celje: so začeli stavko, ker se niso dobili oktobrskih in novembrskih plač. Stavkati bodo prenehali, ko sc bo našel denar za osebne dohodke. Delavci želijo tudi izvedeti, kakšna bo dolgoročna usoda Zlatarne Celje in v njej zaposlenih delavcev. Prihodnost tega podjetja: je po mnenju direktorja Zlatarne Celje Borisa Marolta odvisna od pritoka svežega kapitala. CELJE, 11. december - V občinah na Celjskem je 13.293 brezposelnih, kar je za odstotek več kot v lanskem decembru. Na Celjskem je največ brezposelnih v občini Šentjur, kjer znaša stopnja brezposelnosti 21,4 odstotka, v Laškem, Slovenskih Konjicah in Žalcu okro§ 15,5-odstotna, v Celju pa stopnja brezposelnosti znaša 14-2 odstotka. MOZIRSKI GRB IN ZASTAVA Svetniki občine Mozirje so v začetku decembra sprejeli odlok o občinskem grbu in zastavi. Ker občino Mozirje sestavljata krajevni skupnosti: Mozirje in Rečica, sta v grbu obe enakopravno predstavljeni. Grb občine Mozirje je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Zgoraj je na modri podlagi na zelenem trohribu upodobljena srebrna cerkev z rdečimi strehami, kar simbolizira trg Mozirje. V spodnjem delu grba je na zelenem hribcu v zlatem polju upodobljena zelena lipa, kar simbolizira trg Rečico. Modro in zlato polje grba loči zeleni trak v obliki trohriba. Zastava občine Mozirje je modre in rumene barve, ki ju razdeljuje v trohrib oblikovan zeleni trak. Ker na zastavi ne smeta biti dva znaka oziroma atributa, niso na zastavo umestili niti cerkve niti lipe, saj bi bila tako na zastavi zastopana le ena krajevna skupnost. N. V. cLMKtM§ Vsem našim, kupcem se zahvaljujemo za sodelovanje m jim želimo vesel Božič ter srečno in uspešno Novo lete 1997. Le kanček osebne pazljivosti pomeni pogostokrat več kot kakršno koli veliko darilo. To velja predvsem za starejše, ki se pogostokrat čutijo odrinjene, predvsem če niso preveč pokretni in se ne gibljejo med ljudmi. Da bi vsaj v teh predprazničnih dneh to vsaj malce omilili, so se prizadevne aktivistke Rdečega križa v Žalcu pod vodstvom neumorne Irene Potočnik odločile povabiti na srečanje starejše osebe nad 70 let. Na pomoč sta priskočili tudi Mestna skupnost ter Društvo upokojencev Žalec. Več kot 50 se jih je zbralo v jedilnici osnovne šole v Žalcu, učenci pa so jim pripravili prikupen kulturni program. Srečanja se je udeležilo tudi osem devetdesetletnikov, med katerimi sta bila tudi najstarejša, še vedno čila sokolka Milica Jošt in najstarejši krajan Žalca Matevž Hriberšek, katere je DU posebej nagradilo s cvetjem in skromnim darilcem. Pazljivo pa so prisluhnili tudi predsedniku Mestne skupnosti g-Eranu Sadniku, ki je vse udeležence seznanil z uspehi in načrti Mestne skupnosti, saj starejši populaciji ni vseeno, kako izgleda sam kraj. Pozdravil pav jih je tudi podpredsednik DU Žalca Miha Kerepčič. Po obilni zakuski, ki so jo za njih pripravili, so se starostniki še dolgo zadržali v prijetnem prijateljskem klepetu. Najživahnejši pa so tudi zaplesali, med njimi tudi najstarejši Matevž. Vesela pesem pa se je še dolgo razlegala po prostorih osnovne šole v Žalcu, saj se znajo še vedno lepo poveseliti, kot so znali tudi delati, kar pa ne pomeni, da morajo sedaj na jesen življenja tudi mirovati. -nko KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilške Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) * Izdelava vseh vrst TERMOPAN steke! Poslovnim partnerjem, strankam in ostalim želimo, da bi bil konec leta čim lepši in leto 9 7 še uspešnejše! DU GRIZE ZABUKOVICA MED NAJ STAREJŠIMI V novembrski številki Vzajemnosti smo prebrali imena najstarejših Društev upokojencev v Sloveniji. V Društvu upokojencev Griže Zabuko-vica pa smo izbrskali podatek, da je bilo ustanovljeno 12. junija 1946, kakor piše na njihovem praporu. Tako lahko trdimo, da je to društvo starejše od tistih v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Črnomlju in Logatcu, kot jih navaja Zveza sindikatov, da so bila ustanovljena decembra 1946. Ob sami ustanovitvi je štelo nekaj nad 150 članov, predvsem upokojenih rudarjev iz rudnika rjavega premoga Zabukovica in Liboje, upokojenk Keramične industrije Liboje ter Tekstilne tovarne Prebold. Donator društva je bil tedanji Rudnik Zabukovica, ki je bil tiste čase zaradi izredne kvalitete premoga v razcvetu. Tudi sedaj je društvo med najaktivnejšimi v žalski občini. Poskrbeli pa so tudi, da so se registrirali med prvimi po novi zakonodaji. V društvo delujejo: gobarska sekcija, rekreacijsko pohodna in izletniška sekcija, planinska sekcija, krožek ročnih del, rudarska četa ter krožek za pomoč in nego nepokret-nih članov. Slednje organizira vsakomesečno merjenje tlaka ter ugotavljanje obolelosti za sladkorno boleznijo. V društvu imajo organizirano lastno samopomoč, v republiški sklad samopomoči pa je vključeno 29 članov. Društvo še vedno širi svoje članstvo, tako da so letos na novo sprejeli 62 članov, 19 članov pa je v istem času umrlo. Zelo lepo skrbijo za obolele, saj jih redno obiskujejo in ob tej priložnosti tudi obdarijo. Tako so letos obiskali 27 članov. Posebne pozornosti pa so deležni 90-letniki in starejši. Organizirali so 9 izletov, katerih se je udeležilo 470 članov. Poleg tega so imeli 6 pohodov na bližnje vrhove Kala, Gozdnika in Mrzlice. Poleg tega pa so imeli dve trim kolesarjenji ter dva gobarska piknika. Ob rudarskem prazniku so organizirali razstavo orodij in priprav za rudarjenje, saj jim je rudarjenje še vedno zelo pri srcu, kljub temu, da je rudnik že 30 let opuščen. Ob letošnji 50-letnici nesreče so obnovili spomenik ponesrečenim rudarjem. Zenska sekcija ročnih del pa je priredila tudi razstavo ročnih del z 200 eksponati. Društvo ima svoj lastni dom, v katerem ima svoj bife. Pred leti so dogradili dvorano s 160 sedeži, ki se je s pridom poslužujejo vsi krajani, saj so v njej svadbe, sedmine, proslave raznih jubilejev, zlasti pa so dobro obiskana njihova silvestrovanja. V bifeju nudijo tople malice, ki jih največkrat naročajo zaposleni pri obrtnikih v kraju. V poletnih mesecih pa imajo oskrbovan tudi počitniški dom v Pacugu - Fiesa, kjer imajo 36 ležišč z za upokojence primernimi cenami. Društvo je znano tudi po tem, da vsakoletno organizira srečanje upokojencev v letnem gledališču Linberk za celotno občino, v bodoče pa načrtuje organizirati tudi regijska srečanja, posebej letos, ko bo republiško srečanje upokojencev v Celju. Gonilna sila je predvsem predsednik, ki si je znal izbrati zelo usklajen tim. Tudi gostinski del je zelo usklajen, saj skrbijo, da so člani in gostje zadovoljni, zato se tudi krajani ponašajo z dobro organiziranim društvom, ki pozitivno vpliva na utrip kraja. I. Jurhar Gostišče Božič Šempeter 65/a Tel: 063/701-243 Del. čas: Vsak dan 9"" 2331 Vsem, ki so in še kodo naši 0osti, želimo spečen in vesel Božič tet* uspešno Tkiovo L_e+o 1997 MOZIRJE V PRIČAKOVANJU BOŽIČKA Mozirsko Turistično društvo, Društvo prijateljev mladine, in Občina Mozirje letos ponovno organizirajo prireditev ob prihodu Božička, ki se bo 23. decembra ob 15. uri pričela na trgu v Mozirju. Predsednica Turističnega društva Mojca Fin-kšt je povedala, da je mladim namenjena prireditev že tradicionalna, letos pa so dejavnosti omejili na eno popoldne. Kot že rečeno, bodo pričeli ob 15. uri, in sicer z otroškimi igrami brez meja. Otroci iz vrteov bodo celo uro ob pomoči tovarišic in članov Društva prijateljev mladine pekli božične sladkarije, za katere bosta sestavine prispevali Slaščičarna Polonca in Pekarna Miš-maš. Najlepši izdelek bo seveda nagrajen. Uro kasneje, ob 16-ih, bodo iz vrst mladega občinstva izžrebani tisti, ki so se na šolah prijavili na karaoke. Pospremil jih bodo tudi ansambel Smrkci, ki bo občinstvo zabaval še vse do 21. ure. Ob 17-ih bo prireditev za mlade doživela svoj vrhunec s prihodom Božička v spremstvu snežink, ki bo otroke obdaril tudi z majhnimi (T ■) darili. V vlogi snežink se bodo predstavile učenke mozirske šole, darilca pa bodo prispevali nekateri mozirski podjetniki. Od 18. ure dalje se bo na mozirskem trgu odvijal zabavni večer vseh ljudi dobre volje, v katerem se bodo s svojo ponudbo predstavili obrtniki ter podjetniki iz Mozirja in okolice. Tako se bodo zvrstile predvsem raznovrstne degustacije, skratka, vse bo moč dobiti zastonj. Po besedah Mojce Finkšt je tradicionalna prireditev, ki jo finančno podpira tudi Občina Mozirje, lepo uspela že lani. Da pa se v Mozirju turistični delavci res trudijo, priča tudi tretje mesto, ki ga je Mozirje letos zasedlo v kategoriji najlepših izletniških krajev v akciji “Moja dežela - lepa, urejena in čista”. Ta največji slovenski turistično-ekološki projekt sta pripravila Ministrstvo za gospodarsko dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, ki je nagrade podelila 7. decembra v Slovenskih Konjicah. DOMINIKA SAMBOLIČ SLS Slovenska ljudska stranka Zahvaljujemo se vsem občanom in volilcem za izkazano zaupanje na volitvah ter Vam želimo vesele božične praznike in srečno 1997. SLS - Podružnica Žalec V predvolilnem času je po žalski občini krožilo pismo, ki se je lotilo pomanjkljivosti kandidata stranke SKD Milana Dobnika. Nič čudnega, bi rekli, v boju za glasove volilcev je bolj ali manj vse dovoljeno in človek se privadi medsebojnih (ne)uglajenih obračunavanj. Vendar lahko že ob prebiranju samega pisma, ki izčrpno navaja “grehe” krščanskega demokrata, začudeni ugotovimo, da je Milan Dobnik snovalcem spornega sporočila volilcem še vse premalo krščansko-demokratski. A bralcu se razjasni horizont, ko svojo pozornost usmeri na imena petih podpisnikov; ni namreč treba dosti, da med njimi prepozna veljake stranke, ki ji pripada tudi žalski župan. Ker si je peterica nezadovoljnih članov stranke s tem dejanjem prislužila izključitev iz občinskega odbora SKD, si velja najprej pogledati, kaj vendar so podpisniki imeli očitati kandidatu lastne stranke v pismu, ki je zašlo med prebivalce žalskega območja 25. oktobra: ZAKAJ NE PODPIRAMO KANDIDATURE GOSPODA MILANA DOBNIKA? V članku Savinjčana, dne 9.9.1996, g. Milan Dobnik navaja razloge, zakaj je postal krščanski demokrat. Te pravice mu seveda ne odrekamo. V članku obsežno razloži zgodovinske vidike delovanja evropske krščanske demokracije, svojo pripadnost SKD-ju pa utemelji, da mu je všeč zavzemanje za ohranjanje slovenske tradicije in narodne identitete, všeč pa mu je tudi naš predsednik s svojo frajtonarico in peljem. Utemeljitev z všečnostjo je po našem mnenju preveč plehka in ne odraža intelektualnega nivoja profesorja, ki ga g. Dobnik upravičeno rad poudarja. Za iskreno politično delovanje se vsakdo odloči predvsem iz notranjih nagibov, ki so odsev njegovega nazorskega pogleda na svet in dogajanja v njem. Sodimo namreč, da morajo člani SKD dejavno živeti krščanske vrednote. Zgodovina Slovencev nam dokazuje, da so naši predniki te vrednote ubranili in ohranili današnjim rodovom, kar pa nas zavezuje, da storimo to tudi mi za prihodnje rodove. Prav zato pa moramo v stranki SKD delovati tudi politično, predvsem pa stanovitno in vestno. Takšno utemeljitev pa v njegovem članku pogrešamo. Menimo, da prav zato tako lahkotno preskakuje od Narodnih demokratov k neodvisnemu in zdaj h krščanskemu kandidatu. Dilema, ali lahko g. Dobnik kandidira pri SKD, je postala aktualna lansko jesen. Že takrat smo na sestanku občinskega odbora SKD, seveda ob njegovi navzočnosti, iznesli vse pomisleke, ki jih navajamo tukaj. Ne moremo sprejeti trditve, da je član naše stranke že od 23.4.1993 z včlanitvijo v Ljubljani. V spiskih članstva, ki smo jih prejemali iz Ljubljane, ni nikjer njegovega imena, nikoli doslej pa tudi ni plačal članarine. Res pa je, da smo ga večkrat v letu 1992 in 1993 nagovarjali za vstop v našo stranko. Vabilo je vselej odklonil, da pa je že član naše stranke, pa ni povedal niti jeseni 1994, ko so ga stranke Pomladi zavrnile kot kandidata za župana. Ne glede na njegovo zgodbo o več kot triletnemu članstvu smo podpisani želeli preprečiti cepitev stranke na njegove in druge. Zato smo na sestanku občinskega odbora ob navzočnosti g. Dobnika, dne 9.8.1996, predlagali sporazum, po katerem bi g. Dobnik kandidiral v 4. volilnem okraju, za 5. volilni okraj pa smo predlagali mladega in uglednega gospodarstvenika. Zal se zagovorniki g. Dobnika o tem sploh niso želeli dogovarjati. Zavrnjeni smo bili, da bo g. Dobnik prinesel stranki v obeh volilnih okrajih največ glasov, pa tudi, da naš kandidat ni član stranke in da ni plačal članarine (kar bi naj veljalo tudi za g. Dobnika). Ponovno, kot že na prejšnjih sestankih, smo tudi ponudili predlog, da lahko kandidira -g. dr. Cukjati ali ga. Vida Slokan. Žal ne eden ne drug nista bila pripravljena podstaviti rame in s tem ohraniti enotnost stranke, pa tudi preprečiti posledice neenotnega ravnanja. Silno pa nas tudi moti njegovo neodgovorno in moralno sporno ravnanje, ko je volilno propagando “neodvisnega” kandidata za župana decembra 1994 plačal kar iz sredstev Narodnih demokratov (okrog 650.000 SIT), ostanek te blagajne pa ni znal spraviti na račun SKD, ampak SDSS. To pa je tudi razumljivo, saj se je takrat snubil v to stranko. Nič tankovesten ni bil niti pri uporabi občinskega kombija maja 1994 (za prevoz 2600 km v Belgijo in nazaj). Stroške amortizacije vozila je plačal šele na intervencijo podpisanih z osemmesečno zamudo z izgovorom: “Kako naj ga pa plačam, saj mi ni nihče izstavil računa?” Čudna je tudi njegova odločitev, da si je letos brez odobritve izplačal v breme proračuna občine 24 delovnih dni neizkoriščenega letnega dopusta (201.158 SIT neto), dejansko koriščen dopust pa je pokril z urami v dobrem. Upajmo le, da bo ta znesek glede na izkušnje župana bližnje občine vrnil v proračun občine. Zaradi različnih govoric, ki krožijo v javnosti, zakaj podpisani ne podpiramo kandidature g. Dobnika, smo se odločili za javno objavo navedenih dejstev. Žal je tako naša stranka zaradi dileme neodvisnega g. Dobnika razcepljena in nemočna prav zdaj, ko naj bi izbrali poslance, ki ne bodo iskali le lastnih koristi in privilegijev. Ali lahko ta kandidat izpolni ta pričakovanja, pa je že naslednje vprašanje, na katerega si naj odgovorijo bralci sami. Žalec, dne 25J0.1996 Katarina Kline, Šempeter Vlado Reberšek, Brode, Vransko Franc Vcrdel, Latkova vas, Prebold Franc Zbašnik, Griže __________Franc Žolnir, Latkova vas, Prebold OBTOŽBE V PISMU LAHKO OZNAČIM KOT NEUTEMELJENE... Odločitev občinskega odbora SKD je znana: po daljšem premisleku so se na svoji redni redni seji 19. novembra odločili, da iz občinskega odbora stranke izključijo vseh pet podpisnikov pisma, ki so sicer vsi predsedniki posameznih krajevnih odborov stranke, razen Franca Žolnirja, ki je aktiven v vlogi predsednika Občinskega sveta Občine Žalec. Zakaj tako dokončna odločitev, je pojasnil predsednik občinskega odbora SKD Žalec, Ivan Kuder. Ivan Kuder Foto: S. J. “Na redni seji občinskega odbora SKD Žalec smo med drugim obravnavali tudi sporno pismo, ki ni bilo poslano samo članom stranke, ampak tudi volilcem. Vsi podpisani so že prej blokirali delo krajevnih odborov SKD, saj niso sodelovali s člani stranke in niso opravljali svojih zadolžitev, ko pa so zapovrh zasnovali še takšno pismo, je bila mera polna. Soglasno mnenje občinskega odbora je bilo, da se jih iz občinskega odbora izključi, ne moremo pa jih izključiti iz članstva stranke, ker po statutu stranke te pravice nimamo; to lahko naredi le svet stranke. Če želijo iz stranke izstopiti sami, je to njihova stvar, v nobenem primeru pa ne morejo več sodelovati v občinskem odboru, saj so že na prejšnjih sejah otežkočali njegovo delo. Sklep je bil torej sprejet na osnovi prejšnjih težav, ki so nam jih povzročali, pismo je bilo le povod. Sicer smo precej tehtali, kako naj ukrepamo, vendar je prevladalo mnenje, da je izključitev potrebna, saj nam bodo člani stranke sicer upravičeno zamerili nekorektnost oziroma neodločnost. Obtožbe v pismu namreč lahko označim kot neutemeljene in neresnične. Za primer naj navedem obtožbo glede neplačevanja članarine. Za gospoda Dobnika lahko sam trdim, da članarino plačuje redno. Ko pa sem poskušal preveriti, ali članarino plačuje gospod Žolnir, mi tega ni znal povedati niti blagajnik. Baje so v Preboldu v vseh letih obstoja stranke članarino plačali samo enkrat. Nadalje lahko omenim tudi očitek glede izplačila neizkoriščenega letnega dopusta, ki si ga je namenil župan. Milan Dobnik je na seji obrazložil, da je zadevo preveril in ugotovil, da v resnici ni upravičen do takšnega vplačila, zato je predlagal, naj se mu ustrezna vsota odtegne pri plači. Brez prave osnove in obsodbe vredno pa je tudi, da predsednik občinskega sveta prejema denarno nadomestilo v višini 33 odstotkov od županove plače, čeprav je pred volitvami za mesto župana, na katerih je tudi sam kandidiral, izjavil, da bo delal zastonj. Druge obtožbe so manj pomembne, čeprav bi se jim prav tako dalo ugovarjati. Reakcij s strani izključenih še ni bilo, vendar jih še pričakujemo. Povabili smo jih na sejo, da nam obrazložijo in utemeljijo svoje stališče, vendar je na dan zasedanja občinskega odbora že zjutraj k meni prišel gospod Zbašnik in od mene zahteval, naj podpišem izjavo, ali podpisnike spornega pisma nameravamo izključiti ali ne. Povedal sem mu, da takšne izjave ne morem podpisati, saj ta odločitev ni moja, ampak je stvar občinskega odbora. Ob tem je izjavil, da ne mislijo hoditi na sejo, če mislimo dopustiti, da jih bo izključil župan. Vendar pa tudi Milan Dobnik na tej seji ni želel sodelovati, da ne bi kdo mislil, da gre za osebno maščevanje, zato na odločitev ni vplival. •le pa prišlo v javnosti, predvsem med pristaši stranke SKD, do zelo odmevne reakcije. Ker je bilo veliko ogorčenih telefonskih klicev, naperjenih proti podpisnikom tega pisma, sem se malo bal, ba se ne bi našel kak nestrpnež, ki bi komu napravili kakšno ^ škodo. To pismo sem izročil postaji milice v Žalcu in jim zadevo pojasnil, da ne bi sklepali, da za morebitnimi izgredi stoji stranka. So pa bili ljudje zelo razočarani in mnogi so bili mnenja, da tako zahrbtnega dejanja od 'zobraženih ljudi, kot so podpisniki pisma, niso Pričakovali. Mnenja smo, da je pismo stranki povzročilo precej škode, in gotovo je nekaj pripomoglo k temu, da kandidat Milan Dobnik na volitvah ni bil izvoljen. Takšen incident škoduje demokraciji v celotni žalski občini in v Sloveniji, ne pa samo stranki SKD. Gotovo ima beseda gospoda Žolnirja kot predsednika ustanovitve SKD v žalski občini tudi svojo težo in mnogi menijo, naj krščanski demokrat takšnih stvari ne bi počel.” “TAKO OSTRE REAKCIJE NISMO PRIČAKOVALI!” Kaj o pripombah na kandidaturo Milana Dobnika, spornem pismu in nasploh o razdoru znotraj SKD Žalec pravi druga stran, nam je Povedala Katarina Kline, podpisnica pisma in izključena članica žalskih krščanskih-demokratov. “Za takšen način protesta proti županu smo se odločili najprej zato, ker ni nikdar prišel na naš sestanek in odkrito povedal, da je naš član. Pred volitvami za župana je prvič prišel na naš sestanek, pa dobro uro predstavljal sebe in svoje načrte. Na vprašanje, ali je naš član, se ni odkrito izjasnil. Ko pa smo mu predstavniki krajevnih odborov stranke ugovaijali, da nismo prepričani, da lahko ravno on primemo predstavlja stranko SKD, je sestanek zapustil z besedami: “Bom pa kandidiral kot neodvisni kandidat.” Dokler ni bil kandidat za župana in kasneje še za poslanca, se - po mojih informacijah in delno prepričanju - ni udeleževal nobenih takih sestankov oziroma srečanj, na katerih bi izrazil, da je pristen krščanski demokrat. V našem, 5. volilnem okraju smo želeli imeti druge kandidate: dr. Cukjatija, Vido Slakan, pa tudi mladega in uglednega gospodarstvenika, ki ne želi biti imenovan. Računali smo s tem, da bi eden od teh ljudi kot kandidat pritegnil določen večji delež volilcev, vendar je Milan Dobnik samoiniciativno prevzel prioriteto, da kandidira v obeh okrajih. Sčasoma smo v njegovem delovanju ugotovili določene nepravilnosti in te smo tudi fonnulirali v pismu. Poudariti moram, da je dokumentirano vse, kar je bilo zapisano v pismu, saj smo pazili, da nas nihče ne more obtoževati obrekovanja. O svojih pomislekih smo se poskušali na sestankih občinskega odbora SKD pogovoriti, ker pa se ne z gospodom Dobnikom ne s presednikom tega odbora Ivanom Kudrom sploh ni dalo pogovarjati, smo se 9. avgusta razšli. Naša vizija je pač drugačna, predvsem smo v svojem volilnem okraju želeli nastopiti s svojim kandidatom. Stojimo za dejstvi, ki so zapisana v pismu in menim, da jih ne gre označevati za obtožbe. To pismo smo najprej poslali na vse dnevne in tedenske časopise, da bi na tak način prišlo v javnost, ko pa smo pred volitvami ugotovili, da ne bo objavljeno nikjer, smo naredili nekaj fotokopij in ga skušali na tak način posredovati ljudem. Tega nismo storili iz sovraštva do gospoda Dobnika, nikakor ne, vendar pa smo enotnega mnenja, da nas mora predstavljati človek, ki je prepričan, član krščanskih demokratov. Sestavek gospoda Dobnika “Zakaj sem postal krščanski demokrat”, ki je omenjen tudi v pismu, pa nas je malo prizadel. Vprašali smo sc, kako more oseba z visokim intelektom, ki zapovrh še nekaj predstavlja, na tako plehek način prepričevati volilce, naj volijo zanj. Mislim da SKD-ju kot stranki nismo škodovali, saj tudi če ne podpremo ravno tega kandidata, po našem mnenju v skupnem izboru ne bi smeli ničesar izgubiti. S strani območnega odbora pa tako ostre reakcije nismo pričakovali. Na dnevnem redu sestanka območnega odbora, kjer je padla takšna odločitev, ni bilo zapisano ničesar takšnega, kar bi nam dajalo slutiti, da bo tekla razprava o tem, pod drugo točko je bila navedena le predlagana razprava na temo “Kako naprej?”. Vendar je nekdo od nas, podpisnikov, zaslutil, da se bo odločalo tudi o našem članstvu v občinskem odboru SKD, zato je gospoda Kudra še pred sestankom prosil, naj da izjavo, ali se bo na tem sestanku razpravljalo skupno kako naprej. Ko predsednik tega ni potrdil, smo se odločili, da se sestanka ne udeležimo. Iz stranke krščanskih demokratov ne želimo izstopiti, saj smo vendar bili voljeni, in nisem prepričana, da nas območni odbor lahko izključi po takem postopku. Zato po pismenem obvestilu območnega odbora o izključitvi pričakujem še informacije oziroma odločitev iz Ljubljane. Jaz bom članica SKD-ja še naprej in niti pomislim ne na to, da bi se pridružila kateri drugi stranki, kljub temu, da me izločajo kot funkcionarja. Bila sem tako vzgojena in tako je moje prepričanje. Skupni nastop strank popolnoma odobravam in nimam iluzij, da lahko v Sloveniji vse uredi samo ena sama stranka, moti pa me, da se član neke stranke spogleduje z drugimi strankami. Po našem prepričanju stranki nismo škodovali. Že pred volitvami smo namreč v 5. volilni enoti stavili svoje upe na krščankega demokrata Jurija Malovrha, ki je kandidiral v Šentjurju, on pa je s svojo zmago potrdil in opravičil naše zaupanje.” BREZ TEH LJUDI BO OBČINSKI ODBOR BOLJE DELOVAL Izključeni podpisniki pisma torej pravijo, da proti Milanu Dobniku nimajo nič. Kaj pa meni žalski župan, ki se je znašel v jedru razdora znotraj vrst krščanskih demokratov? “Ne morem reči, da so obtožbe, navedene v pismu, povsem iz trte zvite, saj njihova napaka ni v tem, da bi ne bile resnične. Vendar pa je treba razumeti, da takrat te napake niso bile mišljene kot take, nasprotno, tedaj sem bil prepričan, da ravnam pravilno. Lahko bi torej rekli, da so te napake nastale proti volji, da bi bile napake. To velja predvsem glede izplačila neizkoriščenega dopusta, kar pa se tiče uporabe občinskega kombija, pa moram pošteno priznati, da sem na plačilo stroškov amortizacije vozila popolnoma pozabil. Vendar pa moram poudariti, da sem napake popravil takoj, ko sem se jih zavedel oziroma izvedel zanje, zato ne vidim smisla, da podpisniki pisma pogrevajo stare napake. Ne bi pa se mogel strinjati, da nisem želel izrecno izjaviti, da sem krščanski demokrat. Na sestanku v Ljubljani, ki sta se ga med drugim udeležila tudi ministra Andrej Umek in Andrej Šter, smo se dogovorili, da ne priznavamo odcepitve Narodnih demokratov od krščanskih demokratov, in želimo še naprej ostati člani SKD. Takrat smo se jasno in glasno izjasnili o svojem prepričanju. Mislim, da je to pismo na volitvah škodilo meni, škodilo je krščanskim demokratom in vsem strankam pomladi. Menim, da je odločitev občinskega odbora SKD, ki je podpisnike pisma izključil iz svojih vrst, v skladu s statutom. Gotovo je bila takšna odločitev korektna glede na to, da so delovali proti načelom stranke in mogoče lahko rečem, da tudi proti krščanskim načelom, če se že sami sklicujejo na krščanstvo. Ne zdi se mi preostra, ker so podpisniki s tem pismom dobesedno šli na roko nasprotnim strankam. Odločitve občinskega odbora nisem zahteval jaz, saj se s takimi stvarmi ne želim obremenjevati, zato tudi nisem šel na sestanek, kjer so odločitev sprejeli. Menim, da bo brez teh ljudi občinski odbor SKD lahko celo bolje deloval, ker bomo bolj enotni, saj je že iz stare zgodovine znano, da je tako za stranko bolje. To ne pomeni, da znotraj ene stranke ne sme biti različnih pogledov, ampak če nekdo vendarle deluje preveč razdiralno, potem je boljše, da se iz stranke izključi. Obtožbe sem razumel kot napad na mene osebno, saj je pismo mene pač najbolj prizadelo. Politiko sem vselej skušal voditi na neprizadet, čist način, zato smatram, da je bil takšen napad neprimeren.” DOMINIKA SAMBOLIČ smimnsno 7/ OZIC Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič in srečno in uspešno Novo leto 1997. Trnava 26/A, 3303 GOMILSKO, tel./fax: 063/726-369, 722-063 Robby Bratuša - znanec s TV ekrana Robby Bratuša je naš dolgoletni znanec, najprej iz diskotek, nato z radia in slednjič tudi s televizijskih ekranov. Zaljubljen v glasbo se že vrsto let ukvarja z vsem, kar je z glasbo povezano, pred osmimi meseci pa je v Velenju, na Starem trgu 26, odprl glasbeno trgovino Top Shop z glasbo za vse generacije. Robby Bratuša: “Želim si, da bi znal dobro igrati klavir. “Rojen sem v znamenju tehtnice leta 1966. Če se kdo spozna na horoskop, lahko tako ugotovi, kakšnega karakterja sem. Pravijo, da sem značilen predstavnik tehtnice, sicer pa sam ne verjamem v horoskop, ker se mi še ni nikdar zgodilo nič takšnega, da bi me osebno prepričalo v resničnost horoskopa.” “Si torej človek, ki vedno stoji z nogami na trdnih tleh?” “Vsekakor na vseh področjih stojim z nogami na trdnih tleh. Mislim, da v svojem življenju in delu nikoli ne pretiravam, ampak želim biti vedno siguren v svoja dejanja.” “Pa se je možno na tak način ukvarjati z glasbo, v kateri ni vedno vse gotovo in napovedljivo?” “Sam se z glasbo ukvaijam na dokaj velikem področju celjskega območja, Savinjske doline in Koroške. Ukvarjanje z glasbo na takem področju je res velik problem. To je trdo delo, kar bi verjetno potrdil vsak, ki se je kdaj ukvarjal ali vsaj poskusil ukvarjati s tem delom. Če delaš v provinci, se je namreč težko prebiti v ospredje slovenske javnosti. Če želiš to doseči, moraš biti res z nogami trdno na tleh. Sam delam z ljubeznijo do glasbe in z entuzijazmom. Za preboj v glasbeni posel je potrebno res veliko narediti in potrkati na mnogo vrat. Na tem področju delam že trinajst let, vendar mislim, da še nisem naredil vsega, kar sem si zadal.” “Kako pa si se začel ukvarjati z glasbo?” “Ljubiteljsko sem igral kitaro in nekaj časa poskušal z igranjem na bobne, moja največja želja pa je še vedno, da bi znal dobro igrati klavir. Začel sem tako kot prav vsak drug najstnik ali kdo, ki mu je glasba všeč in ki v glasbi nekaj najde. Začel sem pred trinajstimi leti, sčasoma pa je pri meni prišla do izraza res tista prava ljubezen do glasbe, ne le v prenesenem pomenu. Takrat, ko sem bil še disk-jockey, smo temu rekli, da nisi bil 'prifehtan v glasbo’, torej da nisi delal kot disk-jockey v diskoteki samo zaradi denarja, ali da bi bil v središču pozornosti obiskovalcev diskoteke, ampak da si bil dejansko zaljubljen v glasbo. Po mojih prvih začetkih se mi je kmalu ponudila priložnost za delo disk-jockeya v diskoteki. Zelo redko se mladim fantom tako hitro ponudi priložnost, potem pa je seveda vse odvisno od tega, koliko narediš in če te lastnik diskoteke sprejme. Imel sem srečo, da sem tri leta intenzivno delal po nekaj diskotekah v Sloveniji. Vzporedno temu je prišlo še delo na radiu, kjer sem delal sedem oziroma osem let, najprej na eni in nato še na drugi radijski postaji. Verjetno bom kmalu začel delati še na tretji radijski postaji. Sočasno z delom na radiu je prišla še televizija, ki sem jo sprejel kot nov izziv. Televizija je bila pika na i mojemu delu pri medijih, po tem pa sem še vedno iskal nove izzive. Odločil sem se za odprtje svoje trgovine, ki je spet povezana z glasbo. Vendar to ni čisto klasična glasbena prodajalna, v kateri vlada strog odnos kupec - prodajalec, pač pa je to prijeten prostor, kjer stranke izvedo veliko zanimivih informacij. Poudarim lahko, da to ni samo prodajalna, pač pa tu prirejamo tudi druženje z glasbeniki in promocije novih CD plošč, predvsem slovenskih. V prodajalni Top Musič se ukvarjam z vsem, kar je široko povezano z glasbo; smo tudi koncertna agencija in mislim, da smo edina od glasbenih prodajaln v Sloveniji, kjer lahko stranke - med njimi predvsem najstniki, ki so največji potrošniki tega materiala - dobijo tudi razne plakate, avtogram-kartice in nalepke, povezane z njihovimi najljubšimi glasbeniki.” “Tvoje delo je tesno povezano Z mediji, le-ti pa z občinstvom. Kako je, če si ves čas na očeh javnosti?” “Pravzaprav sem že kakšnih deset let ne toliko na očeh javnosti, pač pa bolj v ušesih javnosti. Poleg dela v diskotekah in na radiu sem namreč tudi vodil razne prireditve, od zabav do resnejših svečanosti. Že takrat sem bil navajen biti na očeh javnosti, še zlasti pa sem to izkusil pri delu v diskotekah. Vsaj 80 ali celo 90 odstotkov obiskovalcev diskoteke namreč vsaj enkrat pogleda proti disk-jockeju. Že tam sem si gradil svoj imidž, delo na televiziji pa je še nadgradnja tega. Nastop pred javnostjo mi ni delal posebnih problemov, ker sem ga bil vajen že pred nastopom na televiziji. Kljub temu pa je bila moja prva oddaja, ki je bila predvajana v živo, res napeta. Skozi misli mi je šlo sto vprašanj, kdo vse gleda oddajo. Zamislil sem si, da me gledajo tako zdravniki kot tudi profesorji in rudarji; pravzaprav zelo različni ljudje. Ce hočeš biti najboljši, moraš biti v zlati sredini, kjer poskušaš biti všeč bolj zahtevnim in tudi manj zahtevnim gledalcem, čeprav je to najtežje. V vsem svetu namreč ni človeka oziroma moderatorja, ki bi bil povšeči vsem ljudem, saj je to praktično nemogoče. Moderator si pač izbere svojo ciljno publiko, ljudje pa ga lahko skritizirajo ali sprejmejo. Še vedno delam na televiziji, čeprav v manjšem obsegu kot prejšnja leta. V tem času sem spoznal veliko zanimivih ljudi. Ljudje so me začeli drugače gledati in me pričeli smatrati za nekakšnega svojega znanca; čeprav me poznajo samo s televizijskih ekranov, me na ulici pozdravljajo kot bi se osebno poznali.” “Ker je tvoje delo že vrsto let tesno povezano z glasbo, gotovo tudi veš, kakšni so odnosi med slovenskimi glasbeniki? Ali si med seboj pomagajo ali pa med njimi vlada konkurenca?” “Poznam 80 odstotkov slovenske glasbene industrije, tako rock, pop, dance, narodnozabavne in otroške glasbenike, s 60 odstotki slovenskih glasbenikov pa sem si dober prijatelj. Na promocijah se navadno srečujemo isti ljudje, večinoma so to tisti, ki so zadolženi za poročanje na televiziji ali na radiu. Med ansambli v Sloveniji gotovo vlada nevoščljivost. Vem celo, da so bili nekateri glasbeniki, ki so igrali v isti skupini, takrat dobri prijatelji, ko pa je skupina razpadla, so govorili drug proti drugemu. Čeprav je Slovenija majhna, je glasbena produkcija slaba in na nizkem nivoju, razen seveda redkih izjem. Slovenija je že tako majhna, slovenski glasbeniki pa še kljub temu ne držijo skupaj. Imel sem priložnost spoznati nekaj hrvaških glasbenikov in ugotoviti, da je pri njih ravno nasprotno. Precej se družijo med sabo in pomagajo drug drugemu. Seveda tudi na Hrvaškem vlada rivalstvo, vendar po mojem mnenju ne v tolikšni meri kot pri nas. Gotovo imajo hrvaški glasbeniki tudi zato več uspeha kot naši glasbeniki, saj je eden od pogojev za uspeh, da si pomagajo ter da sodelujejo v duetih in v produkciji. Vsekakor pa ne moremo primerjati hrvaške in slovenske glasbene scene, saj je na Hrvaškem že zaradi velikosti države veliko večja možnost izbire dobre glasbe. V Sloveniji je težko privabiti 3000 ljudi na kateri koli koncert, na Hrvaškem pa izvajalci z drugorazredne dance scene napolnijo dvorano s 3000 obiskovalci. Pri nas prvorazredna dance skupina napolni diskoteko le s 300 ali 400 obiskovalci. V Sloveniji večjih obiskov koncertov ni zaradi samega razmišljanja ljudi. Zdi se mi, da se 'judje, pa če tudi živijo v Ljubljani ah v Celju ali v Velenju, vedno pritožujejo, da se v njihovem mestu nič ne dogaja. Ko se nekaj zgodi, pa ljudje ne pridejo. Razloga za premajhen obisk koncertov ne moremo iskati v višini cene vstopnice. Ljudje se morda ne zavedajo dovolj, da je potrebno vsako stvar plačati. Cena vstopnice je rangirana glede na tržno vrednost oziroma popularnost določene glasbene skupine. Glasbeniki od tega živijo prav tako kot igralci in vsi ostali, ki delujejo v kulturnih dejavnostih. Vendar mislim, da razlog, zakaj ljudje ne pridejo na koncerte, vseeno ni v višini cene vstopnice, Prav tako pa krivde za slab obisk koncertov ne moremo iskati samo pri nezaiteresiranih ljudeh. Nekaj krivde je tudi pri promo-terjih. Izvajalca, ki je izdal nek izdelek, je namreč potrebno tudi ustrezno promovirati ter vsem l' N največja izbira CD plošč in feasel: Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 '---------------------S radijskim in televizijskim hišam, časopisom in diskotekam ponuditi njegove CD plošče, kasete ali kakršen koli drug promocijski material. Tega v Sloveniji razen redkih izjem ni. Še danes obstaja v Sloveniji samo ena založba, to je Helidon, ki skrbi za promocije svojih glasbenikov. Helidon zelo dobro skrbi za promocije, saj pošilja CD-je, kasete in življenjepise izvajalcev. Druge založbe, če že kaj pošljejo, pošljejo kasete, vendar so te preživeta stvar. Že tu se prične neuspeh glasbenikov, ki kasneje med drugim tudi zaradi slabe promocije ne uspejo napolniti koncertnih dvoran. Ko sem na Hrvaškem obiskal neko založbo, sem iz nje odšel s polnimi rokami promocijskega materiala, vrednega kakšnih 100 ali 200 DEM. Na televiziji ne moreš promovirati izdelka, če nimaš videospota, na radiu pa izdelka ne moreš promovirati brez CD plošče ali kasete. Na Hrvaškem je vse to organizirano in povezano od izvajalcev, do izdelka, organizatorjev, managerjev...” “Ali se ti zdi, da pri nas veliki mediji izbirajo in določajo, katera glasba ali glasbene skupine so kvalitetne in katere ne?” “S takšnim določanjem se nikoli nisem strinjal, saj ljudje, ki se imajo za kritike, pogosto sploh ne vedo, kaj je glasba, razen seveda redkih izjem. Ljudje, ki so le pasivno povezani z glasbo, ne morejo odločati, katere izdelke bomo na primer uvrstili na tekmovanje za popevko Evrovizi- je. Sam sem prisostvoval v nekaterih izborih, zato vem, da je največji problem v tem, da izbirajo ljudje, ki niso tesno povezani z glasbo. Težko je torej sploh priti na festival, potem pa še tam pride do kuhinje. Lanskoletni izbor za sodelovanje na Evroviziji je bil očiten primer zakulisne kuhinje, saj je zadnja izmed žirij slovenskih radijskih postaj že čestitala zmagovalki, čeprav naj sploh ne bi vedela, kako je potekalo glasovanje.” “Ali je res, da v Sloveniji ni zvezdništva?” “Sigurno so tudi v Sloveniji zvezde, pa čeprav nismo velika dežela. Na Hrvaškem je zvezdništvo na primer bolj razvito kot pri nas, vendar je pri nas krivo predvsem to, da Slovenci pogosto ne marajo, da bi bil nekdo drugačen ali uspešnejši od drugih. Ne vem, zakaj Slovenci večinoma nočejo priznavati zvezdništva. Če je človek zelo uspešen v svojem delu, pri prodaji svojih plošč, v izvajanju svoje glasbe ali pa ga ljudje vzljubijo zaradi njegovega imidža, simpatičnosti ali komuniciranja s publiko, potem je zvezdnik. Če se ukvarja z glasbo, pride zvezdništvo kot posledica uspeha. Zvezdništvo je posledica tega, da gredo ljudje na koncert, da plačajo za to primerno ceno, ali da si zaželijo določen glasbeni izdelek. Javnost tega še ne prizna, vendar se tudi v Sloveniji stanje zvezdništva spreminja na bolje. Na primer Magnifico je pri nas pravi zvezdnik in morda celo edini, za katerega tudi drugi glasbeniki priznavajo, da je zvezda. Mislim, da se bo čez nekaj let tudi pri nas zvezdništvo razvilo.” “Kakšna glasba pa je tebi všeč?” “Če bi me kak glasbeni kritik poslušal, bi rekel, da sem človek brez okusa, ker poslušam vso glasbo. Mogoče je to posledica dela, s katerim se ukvarjam. Nobene glasbe ne dajem v nič, da bi poveličeval drugo. Res pa je, da dajem nekaj prednosti izvajalcem, kot so George Michael, Celine Dion in Michael Boltom” “Kakšni so tvoji načrti za prihajajoče leto?” “Najprej bi omenil svojo prodajalno, ki jo imam že osem mesecev in je v Velenju nekaj novega. V decembru smo pripravili akcijo, ki se imenuje Veseli december od Miklavža do Dedka Mraza v prodajalni Top Musič. V tem mesecu bomo poleg aktualne ponudbe CD plošč in kaset po najugodnejših cenah v Sloveniji kupcem ponudili tudi v zadnjem času pri nas zelo popularno etno glasbo vseh petih kontinentov. Imeli bomo tudi razprodajo nekaterih izdelkov. Najpomembnejša pa je velika nagradna akcija Veseli december, ki bo potekala do 24. decembra, končala pa se bo z javnim žrebanjem nagrad. Vsak, ki bo v decembru v prodajalni Top Musič opravil nakup v vrednosti 7000 SIT, bo prejel kuponček, na katerega bo napisal svoje podatke ter ga vrgel v posebno škatlo. 24. decembra bo javno žrebanje z znanimi slovenskimi, predvsem pop in dance glasbeniki. Prva nagrada bo CD player, druga nagrada 20 CD plošč, tretja nagrada 10 CD plošč, četrta nagrada walkman, podeljena pa bo še vrsta drugih nagrad, med njimi stojala za CD plošče, karte za koncerte, prazne kasete... V letu 1997 bomo povečali ponudbo prodajalne in se trudili postati še bolj ugodni do strank. Načrtujemo že tudi organizacijo prevozov na koncerte ne le v Sloveniji, ampak predvsem v tujini. Narediti želimo torej še več na področju glasbe. Tudi bralce Glasu Savinjske vabim, naj obiščejo prodajalno Top Musič. Vsem bralcem časopisa Glas Savinjske želim vse najboljše v letu 1997, predvsem pa, da bi jim poleg vseh njihovih lastnih želja in vodil v življenju bila tudi glasba spremljevalec. Glasba nas namreč spremlja, ko smo srečni, žalostni ali veseli.” NATAŠA VERK V Sloveniji ni prave promocije glasbenikov. MORIJA SE UMIRJA Tako bi lahko rekli za stanje na naših cestah v 10 mesecih letošnjega leta. Čeprav število 30 nesreč manj pri nas skoraj 5000 ne pomeni veliko, pa smo vseeno lahko zadovoljni. Tudi izzidi s smrtnim izidom so razveseljivo manjši, saj jih je bilo 40, medtem ko je lani bilo v istem času 42. Tudi zadnja statistika v začetku decembra govori temu v prid, saj jih letos beležijo 51, lani pa 54. Tudi tiste s hujšimi posledicami so upadle za 6 odstotkov, medtem ko jih je bilo z materialno škodo kar veliko. Tudi zadnje sneženje je naredilo svoje. Nič kaj razveseljivo ni poročilo, da je v zadnjem novembrskem tednu bilo kar 119 nesreč in na srečo le dve težji, sedem pa lažjih. Ne morem pa mimo tega, da je budnost policije na cesti le naredila svoje. Temu so brez dvoma pripomogle tudi akcije, ki jih policija organizira skozi celo leto. Statistika pa ni nič kaj spodbudna za udeležence. Še vedno se nam nekam mudi, saj je nesreč s posledicami kar 28 odstotkov več kot lani. K temu še lahko prištejemo neprilagojeno hitrost, neupoštevanje prednosti ter nepravilne premike vozil. Tudi letos je na črni listi neprimerna hitrost kar pri 44 odstotkih, pri 34 odstotkih pa nepravilna stran vožnje. Tudi petek je še vedno tisti “črni”, s 15 odstotki pa se ne morejo pohvaliti tisti, ki radi pogledajo kozarcu do dna. Prepozno pa se svoje krivde zavedo tisti, ki z mesta nesreče pobegnejo, saj je takih letos kar za 28 odstotkov več kot lani. Žal je bil povzročitelj smrtnega izzida tudi med njimi. Budno oko policije pa ga je kaj kmalu odkrilo. Stanje prometne varnosti se slabša v sosednji celjski občini, v vseh drugih pa se umirja. Pohva- lijo pa se zaradi tega lahko v Velenju, kjer je indeks kar za 12 odstotkov boljši kot lani. Temu so gotovo pripomogli ukrepi policije, saj so z budnostjo odkrili kar 43 odstotkov več kršitev kot v enakem obdobju lani. Tudi predlogov za uvedbo postopka so predlagali kar 57 odstotkov več kot lani, nič kaj boljše pa ni pri takojšnjih denarnih kaznih. Tudi nauk, da je najbolj drastičen ukrep takojšnja izterjava najbolj učinkovita, ni odveč. Policisti so letos že izvedli 24.927 ukrepov zaradi prekoračitve hitrosti, kar pomeni tudi 38 odstotkov več kot lani, enako pa je pri ugotavljanju vinjenosti, posebno poglavje pa je neprivezo-vanje med vožnjo. Vse to pa kaže, da policija vlaga v varnost vožnje zelo velike napore, žal pa vsi drugi, predvsem kazenski organi, niso tako učinkoviti, to pa pripomore, da je tudi prekrškov vse preveč. /. JURHAR POLICISTI PREKINILI ČUDNO RAZKAZOVANJE OBČANA V Celju je že dalj časa krožila vest, da v bližini osnovnih šol kolovrati verjetno malo prizadet moški, ki z razkazovanjem svojega premoženja vznemirja mlade šolarke in se zadovoljuje z onaniran-jem. Ko so policisti poostrili kontrolo, so ugotovili, da gre za 49-letnega P.B. Ker gre pri tem tudi za spolno nadlegovanje otrok, so ga privedli preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Ponavadi je P.B. nekje v bližini šole čakal za kakšnim grmom, in ko se je približala deklica, je stopil pred njo in slekel hlače ter jo pozival, naj pride bliže. K sreči so vse nadlegovane uspele pobegniti, kljub temu pa se je zaradi tega pri njih strah in vznemirjenje stopnjevalo. 95,1 95,9 100,3 MHi SMRT MED SPANJEM V Libojah je 3. decembra zjutraj gorelo. 33 gasilcev prostovoljnih gasilskih društev iz Žalca, Griž, Liboj, Levca, Šempetra, Petrovč in Drešinje vasi se je spopadlo z ognjem, ki pa je na stanovanjskem objektu v Libojah 48 kljub vsemu naredil za 400 tisoč tolarjev škode. Žal je požar terjal tudi človeško žrtev, 67-letnega Karla Gučka, lastnika stanovanjskega objekta, ki je zagorelo. O nesreči smo se pogovarjali z Miranom Korenom, predstavnikom za stike z javnostjo Uprave za notranje zadeve Celje. ^ Približno dvajset minut čez peto uro zjutraj je oškodovančeva žena Štefka v kuhinji zaznala vonj po dimu. Odšla je pogledat v sobo, kjer je bil njen mož Karel. Ko je vstopila v prostor, je bil ta popolnoma zadimljen, njen mož pa je ležal na tleh. Na pomoč je poklicala sina, ta pa je očeta zvlekel iz zadimljene sobe, še preden so na kraj nesreče prispeli gasilci, /gorel je kavč s posteljnino in del lesenega poda. Delavci Uprave za notranje zadeve so ugotovili, da je preminuli uporabljal električno blazino, v kateri je prišlo do kratkega stika. Vnel sc je kavč pod blazino, smrt Karla Gučka pa je povzročila zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Po besedah Mirana Korena je bilo sicer na truplu najti poškodbe, predvsem odrgnine, vendar naj bi te nastale pri tem, ko je bilo telo umrlega odvlečeno iz sobe. “Odrejena je bila sanitarna obdukcija, vendar lahko možnost nasilne smrti že izključimo,” je povedal predstavnik celjske UNZ. Kot je lepa slovenska navada v takih primerih, je nesreča sprožila plaz govoric, naj bi šlo za samomor ali celo za podtaknjen požar in umor. Morda bi se tako veljalo vprašati, kaj vendar je v naši naravi takšnega, da iščemo zločin tudi tam, kjer ga ni. Se počutimo tako ogrožen, smo zgolj nezaupljivi ali pa preprosto željni senzacije? Nas sploh zanima, kaj ob takšnih govoricah občutijo vsi tisti, ki jih je nesreča osebno prizadela? __________________________ DOMINIKA SAMBOLIČ Darja TURNŠEK iz Tabora - fantka Alenka URANKAR iz Vranskega - fantka Jolanda STOJNIČ iz Prebolda - fantka Peter KUZMAN iz Petrovč - fantka Milena SMOLE iz Ponikve - fantka Simona JANC iz Žalca - fantka Vesna KAUDIK iz Žalca - deklico Nevenka PREVOLNIK HRUSTEL iz Žalca - deklico Irena STROŽIČ iz Tabora - deklico Cvetka IRMAN iz Šmartenga ob Paki - fantka Gregor BOMBEK iz Laškega in Vera MOČNIK iz Žalca Blaž KOLAR iz Šentjurja in Lucija GROBLER iz Arje vasi Franc ČERČE iz Bresternice in Pavla OPLOTNIK iz Šešč pri Preboldu Rolanda JELEN iz Dobriše vasi in Alenka TURNŠEK iz Kasaz Nedeljko BIKIČ in Damjana ZUPAN, oba iz Polzele SMRTI Karolina BORINC iz Prebolda, 82 let Katarina Marija JAZBEC iz Prebolda, 82 let Ciril Jožef GANONI iz Pernovega, 74 let Stanislav ROVŠNIK iz Presarij, 87 let Janez PODKRAJNIK iz Zg. Roj, 76 let Alojzij LILIJA iz Šempetra, 60 let Norbert TOMAN iz Prebolda, 41 let Franc VALENČAK iz Polzele, 69 let Dragutin NOVAK iz Prebolda, 67 let Ana ŽGANK iz Pongraca, 71 let Josip ZIHER iz Migojnic, 76 let Maria TURK iz Trnave^ 89 let Karl GUČEK iz Liboj, 67 let Bruno KOTNIK iz Pongraca, 52 let Pavel CATER iz Male Pirešiče, 68 let Justina RASTOČNIK iz Ločice ob Savinji, 85 let Alojz RAK iz Latkove vasi, 70 let $1111 4* Vrečmjei/a 2, Tel.:063/71li-686, 715-605 w ommsin Gostinci v boju s cestarji_ STABLOPOGL^I “Plačajte, pa boste dobili vaše table nazaj. Če ne, bomo prišli In razbili vašo gostilno! Enkrat smo jo že, ” je bobnel močan glas iz telefonske slušalke. Vida Pirnat kar ni mogla verjeti svojim ušesom. “Kdo pa ste, ” je še zmogla vprašati. “Navaden delavec, ” je sledil odgovor, ki pa je na Vidino prošnjo, naj pokliče direktorja, prekinil zvezo. Janko Pirnat: “Cestarji so me dobili na piko.” Drama se je dogajala v začetku decembra v znanem gostišču Pirnat. Slučaj je hotel, da smo bili zaradi obveznega špricerja priča nevsakdanjemu pogovoru med delavcem Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest Celje in materjo gostinca Janka Pirnata. “Dal sem napraviti dvajset reklamnih tabel velikosti en krat dva metra. Table iz vezane plošče, za katere sem odštel skupaj 23.500 SIT, sem kot reklamno povabilo na silvestrovanje postavil oziroma prislonil k oglasnim deskam v večjih krajih v dolini. Ko sem naslednjega dne, 5. decembra, želel na občini Žalec plačati pristojbino, ene izmed tabel, ki sem jih pustil v mestu, že ni bilo nikjer. Noge, oziroma kolesa so dobile še table v Letušu, Malih Braslovčah, Polzeli, Šempetru in Laikovi vasi. Pobrali so jih delavci Cestnega podjetja Celje, Izpostava Laikova vas. Zanimivo je, da je bilo cestarjem za pobiranje šestih tabel potrebno točno 8 ur in petnajst minut, medtem ko sem sam za postavitev vseh dvajsetih porabil dve uri. Račun za odstranitev tabel, ki so ga cestarji odposlali še istega dne, je bil očitno zato tako zasoljen. Kar celih dvajset tisočakov in 934 SIT so mi zasolili,” pravi Janko Pirnat. Mladi gostinec iz Letuša se tokrat ni prvič srečal s problemom tabel. Že leta 1992 so mu cestarji odstranjevali table z reklamami za pice in že takrat so ga vzeli na piko. Imajo pa vrli možje, ki bolj skrbijo za zadeve okrog ceste kot na njej, v ozadju 106. člen Zakona o cestah, ki določa, da na cesti in njenem varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati reklam ali kakršnih koli drugih napisov. V bistvu gre za eno tistih zakonskih določil, ki so bila že v daljnem letu 1987 zapisana tudi v Pravilniku o neprometnih znakih in kjer je mogoče prebrati še nekaj cvetočih. Zakonodajalec na primer pravi, da je neprometne znake dovoljeno postavljati le na desni strani, in sicer 150 metrov od najbližjega prometnega znaka! Poleg tega pa izrecno navaja, da Ic-tega ne smejo zakrivati. Ker je največja dovoljena velikost neprometnega znaka pol kvadratnega metra in le izjemoma 3,4 kvadrata - ko gre za skupinske znake v zvezi s turizmom - je resnično vseeno, če stojijo tam nekje sredi koruzne njive, saj bi jih morali vozniki iz avtomobila itak prebrati z daljnogledi odličnih optičnih zmožnosti. Ena izmed dveh tabel v Letušu še stoji na privatnem zemljišču “Skrb za izvajanje teh predpisov je moralo na svoja pleča prevzeti bivše Cestno podjetje, ki se je spremenilo v Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest in začelo zelo rigorozno postopati s kršitelji preživetih predpisov. To so bili razni avtomehaniki, frizerji, gostilničarji, pa tudi podjetja, ki so hoteli z obcestnimi tablami opozoriti na svojo prisotnost. Z enako vnemo so se spravili tudi na velike reklamne panoje, ki so doživeli poseben razcvet v predvolilni kampanji. Pozoren opazovalec je lahko opazil, da so ti velikanski panoji ob prejšnjih volitvah za kratek čas izginili, nato pa so se spet pojavili. Brez dvoma jih je podjetje odstranilo, ker niso sodili v zakonski okvir, nato pa so iz meni neznanih vzrokov morali dopustiti njihovo vnovično postavitev. Tako nas za vsako količkaj prometno cesto pozdravljajo nasmejani politiki, ki nam obljubljajo lepšo prihodnost. Koliko denarja davkoplačevalcev gre na ta način v nič! Zakaj se republiški inšpektor kar naprej spotika ob nesrečne obcestne table obrtnikov in zakaj jih podjetje tako vestno odstranjuje. In zakaj je njegova vnema popustila ob velikih političnih panojih,” sprašuje Janko Pirnat. Zavedajoč se, da je postavljanje tabel ob cestah Sizifovo delo, jih je Janko Pirnat tokrat postavil ob oglasnih deskah. Toda table, ki jih je oblikoval poznani scenski mojster Jože Napotnik, plesnijo v skladišču v Laikovi vasi. Pirnatovi jih že iz principa ne želijo “odkupiti”. Četudi bi silvestrovanje pri Pirnatu šlo po vodi, v kar pa močno dvomimo. Karmen Janc S.P. VRBJEJ38 F 3310 Žalec tel. 063-716-020 fax 063-716-020 : C KAJA iio £jj1£Q'LS DUClODiSE VECflli Vsem svojim strankam želimo vesel Božič ter veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v Novem letu 1997! FRANC FURLAND Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekarna Velenje tel.: 854-181 prodajalna Griže, tel.: 715-909 SLAŠČIČARNA ŽALEC PEKARNA VELENJE PEKARNA, TRGOVINA IN BISTRO VRANSKO TRGOVINA GRIŽE J \ \ J \ Celoten kolektiv PODJETJA BRGLEZ se zahvaljuje svojim kupcem za zvestobo v preteklem letu, obenem pa vsem želi vesele božične praznike, sreče, zdravja in uspehov v novem letu! PREGLAVICE Z UMETNOSTJO OTVORITEV PRENOVLJENE KNJIŽNICE V BRASLOVČAH V Likovnem salonu v Celju so v četrtek, 5. decembra, odprli razstavo zagrebškega umetnika Vlada Marteka. Vlado Martek je bil rojen leta 1951 v Zagrebu. Je profesor književnosti in filozofije ter na hrvaški umetniški sceni vsekakor zanimiva osebnost. Označimo ga lahko kot nekakšnega umetniškega nomada, ki neobremenjeno prehaja iz medija v medij. Začel je s pisanjem poezije, nato je na ulicah izvajal različne akcije in pesniške agitacije, pisal je tekste o lastnem delu in tekste o delu drugih umetnikov. Svojo poezijo je izpisoval na plakate, delal je objekte iz knjig in gline ter knjige iz ogledal, prodajal je denar za polovico njegove nominalne vrednosti, na Reki se je sprehajal z dlakasto zastavo v rokah. V času beneškega festivala leta 1978 “MALOKDAJ SE SREČAMO” Žalski zavod za kulturo je v Domu II. slovenskega tabora 9. decembra pod pokroviteljstvom Juteksa pripravil večer večno lepih melodij. V spremljavi ansambla Mojmirja Sepeta so nastopili Arsen Dedič, Rafko Irgolič, Lidija Kodrič, Stane Mancini in Lado Leskovar. D. S. je izdal razglednico s fotografijo dekleta na Markovem trgu in s tekstom: “Kaj je umetnost v primerjavi s tem bitjem?” Na otvoritvi beneškega bienala leta 1984 je delil letake s tekstom: “Umetniki, oborožite se!” in piškote z napisom: “Laži državi.” Sredi zime je vračal plodove oreha nazaj na drevo, po ulicah je pisal grafite... Kasneje je začel slikati brez predsodkov in ambicij, kot amater ali otrok, z nekakšnim iz nadrealizma izhajajočim avtomatizmom. Ni se obremenjeval z nikakršnimi estetskimi zakonitostmi, saj pravi, da je eden od ključnih korakov, da človek postane umetnik, osvoboditev od lastnega sramu in avtocenzure. V zadnjih postavitvah se Vlado Martek ne ukvarja več s produkcijo predmetov, temveč z ironičnim pogledom na svoje dosedanje delo. Razstavo, ki bo v Celju na ogled do 31. decembra, je naslovil Preglavice z umetnostjo. N. V. veliko poslovnih uspehov ih osebne sreče v letu 1997. V veselje vseh bralcev v kraju in posebej še knjižničarke so v soboto, 7. decembra, ob 10. uri odprli prenovljeno krajevno knjižnico v Braslovčah. Knjižnica je v prostorih stare osnovne šole in razpolaga z okoli 5000 knjižnimi enotami. V otvoritvenem kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Braslovče, moški pevski zbor in cerkveni otroški pevski zbor Slavček. Sredstva za prenovo knjižnice so prispevali: KS Braslovče, Prosvetno društvo Braslovče, nekaj sredstev pa je namenil občinski proračun. Za izdelavo knjižnih polic je prispevala material pohištvena industrija Garant Polzela. Opravljenega je bilo nad dvesto ur prostovoljnega dela. V svetlih prijaznih prostorih prenovljene knjižnice lahko bralci izbirajo in si izposodijo knjige tri dni v tednu, to je ob sredah od 15. do 16. ure, v sobotah od 9-ih do 10-ih in ob nedeljah med 9. in 11. uro. SONJA JEZERNIK __________________knjižničarka krajevne knižnjice VEČER V KAVARNI DUO PRIMAVERA iz Polzele vam ob novoletnem v^dušji^Spravlja malce drugačen koncert. Dogajanje je postavljeno v/lsa»«w5r kjer se glasbenim zvokom pridružujeta še ples in gledališč#! V predstavi sodelujejo: Matjaž Jeršič, Bojan Pc^jSek^Kristina Melanšek, Katja Brinovšek, Marina Tomič, Jaka Jetoč, Anj^ Mešič, Maja Dobrišek, Dejan Pilko, Dejan Herodež, Mija No^Cin Nana Cvikl. Predstavo režira Urška Jeršič. Premiera bo v soboto, 21. decembra 1996, ob 19-ih v Domu Svobode Polzela, ponovitev predstave pa 28. decembra 1996 ob isti uri. Vabljeni! ILUSTRACIJE MOJCE CERJAK V petek, 20. decembra, bodo ob 18-ih v Občinski matični knjižnici Žalec odprli razstavo ilustracij akademske slikarke Mojce Cerjak. Ilustracije Mojce Cerjak odstirajo pogled v čarobni; svet pravljice in iluzije na lahkoten in hkrati razkošno barvit način domišljijskih razsežnosti. : So prepričljive, živahne in opisne, ljubke, prijazne in idealizirane, ujete v trepetajoča razpoloženja, ponekod skoraj baržunaste otipljivosti. Mojca Cerjak sledi plemeniti tradiciji otroške knjižne ilustracije, v kateri ni prostora za konflikte ali pretirano resnost, njena vihravost je ujeta v pravljične sledi, ki otroka vodijo od prizora do prizora in ga vsega prevzamejo. __ filatelistična in numizmatična razstava V Občinski matični knjižnjici Žalec so v ponedeljek zaključili razstavo znamk samostojne Slovenije, ki je zbudila posebno pozornost pri mladih zbiralcih. Kot kaže, bi bilo dobro, da bi se vneti starejši zbiralci malo več posvetili novim mladim zbiralcem, ki so obiskovali razstavo in povpraševali po nasvetih svoje starejše vzornike. Posebno pozornost pa so zaslužili tudi kovanci, ki so bili izdani v samostojni Sloveniji iz zbirke bratov Vučeijev. Pohvale vredna pa je ideja zbiralca Dominika Verbiča, ki je zadnje dni na ogled postavil živopisne znamke iz živalskega sveta, ki so bile vredne pozornosti mladih in starih obiskovalcev knjižnice. Z enim samim stavkom lahko ocenimo, da je razstava izredno lepo uspela in bila deležna veliko pozornosti. -nko RADIO POLZELA (RAP) -POSKUSNO ODDAJANJE deseta desetnica y Občinski matični knjižnici Žalec bodo v sredo, 18. decembra, ob 18. uri predstavili otroško knjigo Ervina Fritza Devet zgodb in deseta Desetnica. Dve zgodbi : bodo odigrali in pripovedovali Andreja Hutinski, Anka Krčmar, Jožica Ocvirk, Andrej Sleničnik, Pena Štusej in Irena Verbiče Želje, ki so se porajale že pred petindvajsetimi leti, so se končno realizirale. Ustanovitelja Radia Polzela, Matjaž Jeršič in Bojan Pustinek, sta ideje pripeljala v resničnost. Radijske valove, na frekvenci 89,1 MHZ, si “RAP” deli skupaj z radiem GOLDI v Preboldu. Zvoke Radia Polzela lahko slišite vsak dan od 10-ih do 14-ih ter v okviru nočnega programa od 19-ih do 5:30. Vabljeni k poslušanju! me ČAuma Ikv obutev, d.o.o. CELJE Spoštovani potrošniki, zahvaljujemo se Vam za vaše dosedanje zaupanje in Vas vabimo, da ostanete z nami tudi v letu 1997. Voščimo Vam veliko osebne sreče in prijetno razpoloženje v času praznikov. ■ "Zavijte v pravo prodajalno" ~ Aškerčeva 4a, 3310 Žalec d.d Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC TW: tč Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo vesele božične praznike ter obilo uspeha, sreče in zdravja ^ v novem letu 1997. KeRAMIČARSTVO Qn IfERACERSTVO Orlovič Vlado s.p. Čopova 5, 3310 Žalec Tel.: 063/713-549, fax: 063/714-309 mobitel: 0609/640-176 Vsem poslovnim partnerjem, Savinjčankam in Savinjčanom želimo vesel Božič ter zdravo, veselo in uspešno Novo Leto 1997. Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo, da vas naši izdelki grejejo toplo, Vesele Božične praznike ter zdravo, uspešno in Srečno Novo leto 1997. SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA - vam nudi vse od peči do radiatorja, - nudi projektiranje in montažo, - kupljeno blago dostavimo na dom, |1 - nudimo možnost nakupa na več obrokov, - najugodnejši gotovinski popust za takojšnje plačilo. ODPRTO OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8, DO 16. UREi PRIDITE IN SE PREPRIČJUTE, TO KAR IŠČETE VI, NUDIMO Ml! Gusti Dobrika iz Kaplje vasi kot Dedek Mraz že 43 let razveseljuje mlade in tiste malo manj mlade. Dedek Mraz gre na pot. “Začelo se je pred 43 leti, ko mi je Lojze Fritz, režiser naše gledališke družine, kot članu gledališke družine Svoboda Prebold in očetu takrat enoletnega sina predlagal, da bi bil jaz Dedek Mraz. Privolil sem, saj so prejšnja leta težko našli koga, ki bi želel predstavljati Dedka Mraza. Prvo leto sem kot Dedek Mraz nastopil pred člani naše gledališke družine, pred člani pevskega zbora ter pred njihovimi sorodniki, v naslednjih letih pa se je to že razširilo. Takrat sem imel zelo preprosto oblačilo, v katerem se nisem smel niti preveč premikati, ker se je hitro uničilo. Prva leta ni bilo enotnega nastopa Dedka Mraza, ker so različna društva imela svoje Dedke Mraze. Bil sem Dedek Mraz za društvo Svoboda in za gledališko družino na Preboldu, drug Dedek Mraz pa je nastopal za krajevno skupnost. Kasneje je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev mladine Prebold, ki je pripravilo pravo prireditev z veliko udeležbo. Takrat sem kot Dedek Mraz že nastopal tudi za krajevno skupnost in za šolske otroke našega kraja. Ko so v Preboldu ustanovili vrtec, sem pričel nastopati tudi za otroke iz vrtca. Ko pa so v Preboldu zgradili nov vrtec, je prireditev ob prihodu Dedka Mraza doživela največji razmah, postala je zelo lepa in živahna. Vse je bilo okrašeno, imel pa sem tudi veliko spremljevalcev, ki so upodabljali živali. Tako je bilo kakšnih deset let, potem pa sem mislil, da bom vlogo Dedka Mraza počasi predal komu drugemu. Vendar mi je to prišlo že v kri, plačilo, ki ga Dedek Mraz dobi za svoj nastop, pa je tako bogato, da ga z nobenim denarjem ne bi mogli preplačati. Predstavljajte si na stotine majhnih očk v dvorani in tisto veliko navdušenje med otroci ter veliko napetost pričakovanja, kdaj bo prišel Dedek Mraz in kakšna darila bo prinesel. Pogled na te otroške oči je bil zame tako veliko veselje in darilo, da nastopanja nisem mogel več opustiti. Vsako leto sem komaj čakal, da bom spet Dedek Mraz in da bom lahko obdaril otroke. Tako je minilo dvajset let in prišlo je že tudi trideseto leto. Takrat mi je Društvo prijateljev mladine Prebold v Mariji Reki, kamor sem tudi hodil obiskovati otroke, pripravilo veliko prireditev ter mi ob 30-letnici nastopanja podelilo velik lesorez, delo preboldskega umetnika Ernesta Selerja. Vsi člani Društva prijateljev mladine Prebold so se podpisali na zadnji strani lesoreza, ki mi je še vedno ljub spomin. Vedel sem, da Dedek Mraz potrebuje plašč, škornje, kapo in po možnosti tudi brado. Tega seveda prva leta nismo imeli, da bi si izposodili v gledališču, pa nismo imeli denarja. Ker sem bil tovarniški delavec, mi je Tekstilna tovarna Prebold priskočila na pomoč, pa tudi vodstvo tovarne me je podprlo. Iz navadnega blaga so mi sešili pajaca, naredili plašč, ki sem ga oblekel in zapel, potem pa so ga namazali s škrobom, na to pa so mi delavke nalepile vato. Tako sem bil od glave do tal skoraj ves kosmat. Tako sem bil napravljen nekaj let, vendar istega plašča nisem mogel nositi tri leta zapovrstjo, saj se je v gneči otrok vata odlepila in obrabila. Nato mi je Društvo prijateljev mladine iz Prebolda dalo narediti originalen lep rdeč plašč in Dedek Mraz v Preboldu leta 1960. v Minilo je še deset let in Ernest Šeler mi je pod lesorez napisal letnico 1994, ki je označila štirideset let mojega nastopanja. Takrat sem mislil, da se je moje nastopanje končalo, še zlasti zaradi prihoda Miklavža in Božička, pa sem se spet zmotil. Dedek Mraz se je vseeno obdržal, letos pa bo njegov prihod v Prebold zopet svečan. Triinštirideset let je po eni strani dolga doba, po drugi strani pa kratka, kakor je pač vse v življenju.” “Koliko plaščev ste zamenjali v triinštiridesetih letih?” “Do zdaj sem imel tri različna oblačila za Dedka Mraza, ki so bila popoln odraz časa in načina življenja, kot se je spreminjalo skozi leta. zraven tudi kapo. Nekaj časa sem nosil polhovko, ki so mi jo posodili prijatelji iz lovskega društva. Kakšne posebej lepe brade pa še nisem imel, saj sem si jo napravil kar iz lanu. Če sem bil čisto pri miru, je šlo, če pa sem se primikal, se mi je obraz pod brado razkrival, zato sem bil pri svojem igranju Dedka Mraza precej omejen. To obleko sem imel dobrih petnajst let, dokler se ni izrabila. Tretji plašč so mi naredili v podjetju INDE na Vranskem, veliko pomoč pa mi je ponudil tudi preboldski frizerski salon Manje Vozlič. Manja Vozlič se je ponudila, da bo Dedku Mrazu priskrbela brado in kapo. Šla je na velesejem v Nemčijo, od koder mi je prinesla bogato in lepo brado ter belo kapo. Brada in kapa me lepo zakri-jeta, da se vidijo le oči in nos. Prepričan sem, da tega oblačila ne bom obrabil, saj je plašč trpežen, lep in sešit iz krzna. Dedek Mraz ima zdaj res GLAS Savinjske V------------------------/ Pravljični izgled s škornji, plaščem, kapo in brado, prav kakor si ga otroci predstavljajo. Otroci namreč morajo uživati y pravljičnem svetu, saj vem, da že ves december govorijo o Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu ter se veselijo njihovih obiskov. To je del otroškega življenja, ki pusti lep spomin za vse življenje.” “Dedek Mraz pa ne obišče samo otrok, ampak tudi starejše, zlasti tiste, ki jih je prizadela bolezen ali so bolj potrebni pomoči.” vljudno sprejelo in mi pomagalo pri delitvi daril, da je vsak upokojenec prejel tisto, kar je bilo zanj najbolj primerno. Delo Dedka Mraza je zelo lepo, saj vsakomur prinese veselje, meni pa zadovoljstvo.” “Vaša izkušnja je torej, da se prihoda Dedka Mraza razveselijo prav vsi, ne glede na to, ali so mladi ali starejši.” “Prihod Dedka Mraza je dolgoletna tradicija. Dedek Mraz sodi v pravljični svet, ki nas spremlja že stoletja. Enako kot mi ga praznujejo v Skandinaviji in drugod po svetu, kjer je drugačen način življenja kot pri nas. Dedka Mraza se veselijo vsi, otroci, odrasli in starejši. December je nekakšen inventurni mesec leta, da ga popestrimo, se pripravijo pripreditve za poživitev decemebrske atmosfere. Ta je prav vsako leto zelo vesela. V mojih mladih letih me je obdaroval Miklavž. Starši so zame pripravili darilo, ki mi ga je nato dal Miklavž, veliko otrok pa darila ni dobilo, ker ga njihovi starši niso mogli kupiti. Takrat sem bi premlad, da bi to razumel, danes pa se “V 70-ih oziroma 80-ih letih Je Društvo prijateljev mladine Prebold skupaj z gasilskimi organizacijami in vaškimi sveti v Matkah, Šeščah in v Preboldu pripravilo tudi obiske starejših m na zdravju prizadetih. Starejši ljudje so prav tako potrebni pozornosti kot mladi, zato sem jih obiskal na domu in jim napravil veliko veselje. Dvakrat sem tudi zelo uspešno nastopil v Domu upokojencev na Polzeli. Dom upokojencev je velik, obdaril pa sem vsakega posameznika posebej. Vodstvo Doma upokojencev me je zelo grenko spominjam teh otrok. Zaradi tega sem sklenil, da bom le tako dolgo Dedek Mraz, dokler bom lahko obdaroval vse otroke, ne pa samo nekatere izmed njih. Ob tem lahko povem, da mi nekatere organizacije in trgovine dajo razne sladkarije, s katerimi lahko poleg drugih že pripravljenih daril tudi osebno obdarim otroke. Prosili so me, da bi nastopil tudi kot Miklavž in Božiček, vendar tega ne zmorem in sem želel, da bi za to našli koga mlajšega. Tega nisem odklonil, ker bi imel kaj proti Miklavžu Gusti Dobriha: “Delo Dedka Mraza je zelo lepo, saj vsakomur prinese veselje, meni pa zadovoljstvo.” ali Božičku - ravno nasprotno, saj sem Miklavža v otroštvu tudi sam doživel.” “Gotovo pa ima tudi Dedek Mraz kakšne težave pri svojem delu.” “Dedek Mraz mora imeti nekaj govorniškega daru ter iznajdljivost, saj lahko pride do zelo različnih situacij. Nekoč se mi je celo zgodilo, da se mi je plašč vžgal ob svečah, ki so gorele na novoletni jelki, ko še nismo imeli električnih lučk. Takrat mi ni preostalo drugega, kot da sem pohitel za odrsko zaveso in se pokotalil po tleh, da se je ogenj zadušil. Posledic ni bilo, le nastopa nisem mogel nadaljevati, ker je bil plašč ožgan. Težave imamo tudi z vremenom. V Preboldu vsako leto pripravimo sani, konje in spremstvo, pa zaradi vremena in pomanjkanja snega nimam možnosti, da bi se s sanmi pripeljal med otroke, kakor vidijo prihod Dedka Mraza na televiziji.” “Ali Dedek Mraz prejme veliko pisem z otroškimi Željami?” “Vsako leto dobim cele kupe pisem in risbic iz vrtca, pri vsaki prireditvi pa mi otroci recitirajo in pojejo. Organizatorji prireditve imajo kakšen mesec ali dva veliko dela, da se otroci naučijo pesmic, najbolj ganljiv pa je prav nastop najmlajših. Vzgojiteljice v vrtcu so zelo požrtvovalne, zato bomo lahko otrokom in njihovim staršem tudi letos pripravili lepo kulturno predstavo. Želje otrok se skozi leta ne spreminjajo, saj si želijo predvsem grače in sladkarije. Pred leti pa sta dva dečka iz Kaplje vasi prišla k meni domov. Gledala sta me od daleč in slednjič le prišla k meni. Vprašal sem ju, kaj želita, onadva pa sta me vprašala, če sem jaz Dedek Mraz. Pritrdil sem jima, dečka pa sta dejala, da sta mi prinesla pismo s svojo željo. Rekel sem, da me to zelo veseli in da bom tako bolje vedel, kaj naj jima podarim. Zahvalila sta se ter hitro stekla proč. Ko je bila prireditev, sem ju poklical in jima podaril lego kocke, ki sta si v pismu zaželela. Bila sta zelo presenečena in vesela.” “Kje pa bo letos nastopal Dedek Mraz?” “Letos bom nastopil dvakrat v preboldskem vrtcu, nato pa še v podružničnih vrtcih v Trnavi in na Taboru. Centralni vrtec pripravi program ob obisku Dedka Mraza za vse tri vrtce. Verjetno bom nastopil tudi v preboldski osnovni šoli. Nastopil bom tudi v tradicionalni prireditvi Trgovine Miklavc iz Dolenje vasi, ki bo 27. decembra ob 15-ih priredila prihod Dedka Mraza ter pripravila mnogo daril, kar je zelo velikodušno od njih.” NATAŠA VERK v MIKLAVZEVANJE Sv. Nikolaj, ki mu pri nas navadno pravimo Miklavž, simbolizira prijazno darežljivost ter pomoč v stiski. Sv. Miklavž ima svoj god 6. decembra, Cerkev pa ga že od 11. stoletja časti kot velikega priprošnika in čudodelnika. Je svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo hiš, pa spet izgine v noči. Tako je bilo tudi v zgodovini; Miklavž naj bi bil škof, čeprav o njem ni zanesljivih poročil. Njegovo ime se je za kratek čas pojavilo v 4. stoletju ter spet ugasnilo, ne da bi ga omenjali učeni spisi. Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v Miri, v današnjem turškem okrožju Antaliji. Rodil se je leta 240 ali 270 v Patari bogatemu, zelo pobožnemu očetu Evfemiju in materi Ani. V duhovnika ga je posvetil njegov stric, ki je bil škof. Starši naj bi mu umrli zaradi kuge, po njih pa je Nikolaj podedoval veliko premoženje in ga razdelil med reveže. Njegov stric je sezidal samostan in Nikolaja v njem postavil za opata. Po stričevi smrti se je Nikolaj odpravil na romanje v Sveto deželo. V Miri se menda takrat niso mogli dogovoriti, koga naj izvolijo na izpraznjeni škofovski sedež; sklenili so, da bo za škofa izvoljen tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi vstopil v cerkev. To je bil prav Nikolaj, ki o tem dogovoru ni nič vedel. Kasneje so Nikolaja zaradi njegovega prizadevanja za razširjanje krščanske vere vrgli v ječo, kjer je veliko pretrpel in zaradi tega kasneje dobil častni priimek “spoznavalec”. Ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo za državno vero, se je škof Nikolaj vrnil v Miro, kjer naj bi umrl v visoki starosti leta 324 ali 350. Sv. Nikolaj je kmalu postal eden najbolj priljubljenih svetnikov v vsej vzhodni Cerkvi, še zlasti v Rusiji, kjer so carji in knezi nosili njegovo ime. V 6. ali 7. stoletju je njegovo čaščenje prišlo tudi v zahodno Evropo. Na Slovenskem mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, okrog 200. Poleg mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesarjev, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, voskarjev, delavcev v kamnolomu, krojačev, tatov in še koga, je sv. Nikolaj tudi patron beračev ter mladih deklet, ki si želijo moža, nevest, ki se poročajo za srečno poroko, in žena, ki si želijo otrok. Sv. Nikolaja upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki ali s tremi kamni ter s tremi dečki, ki stopajo iz čolna ter s sidrom in ladjo. Tri zlate krogle naj bi označevale tri zlate kepe ali tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom. Ta dekleta so bile hčere revnega očeta, ki jim ni mogel priskrbeti dote. Sv. Nikolaj jim je ponoči skozi okno potisnil tri mošnje; ena od teh se je zvalila na tla in pristala v copati. Od tod veijetno izhaja šega, da Miklavž otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode ali v nogavice. Iz treh zlatih kep ali mošenj z denarjem so v ljudski domišljiji nastala zlata in nato rdeča jabolka, ta pa sodijo med obvezne darove, ki jih Miklavž prinaša pridnim otrokom v noči med 5. in 6. decembrom. BOŽIČEK PO SVETU Figuro in osebo Božička so pomagale oblikovati številne kulture, zaokroženo podobo pa mu je dalo krščanstvo. Na oblikovanje osebnosti Božička so vplivale rimske saturnalije, skandinavski Jul ter dvanajst noči kaosa, ki jih najdemo v vedskem (indijskem), kitajskem, drugem poganskem in e-vropskem simbolizmu. Slovenski Božiček je starček, ki o božiču obdaruje otroke, v njem pa se skriva mnogo poganskih bitij, nekak splošen “božični duh”, mlado sonce, sveti otrok božanske matere in še kaj. Podobno je tudi po svetu, le da ima Božiček v različnih deželah različna imena, povsod pa razveseljuje otroke. Finskemu Božičku je ime Joulu-pukki, živi pa na Laponskem na gori Korvantunturi. Ker zlasti ameriški otroci verjamejo, da Božiček živi na Finskem, prejme Joulupukki vsako leto na tisoče njihovih pisem, na mnoga od njih pa tudi odgovori. Švedski božiček se imenuje Julbok, norveški pa Julenisse ali “božični škrat”. Slednji je bil včasih majhen škrat z rdečo kapico. Živel je v skednju in ščitil kmetijo kot dobri hišni ali domači duh. Zelo rad je imel ovseno kašo, ki so mu jo nastavljali otroci. Kasneje se je norveški škrat zmešal s podobo sv. Miklavža. Na Islandiji je Božiček Jule Sveinar, ki mu pravijo Tisti, ki liže lonce in Tisti, ki kuka skozi okno. V Italiji 6. januarja obdaruje otroke dobra čarovnica Befana. To je zelo stara, skrivljena in v črno oblečena ženica, ki je živela že v času Jezusovega rojstva. Sicer pa Italijani Božičku pravijo Babbo Natale, Francozi ga imenujejo Pere Noel, Portugalci Pai Natal in Španci Papa Noel. Na germanskem in anglosaškem področju razlikujejo dva Božička: eden je Oče božič, ki je prvotno nosil darila v Angliji, drugi pa je splošno znani Santa Claus ali še krajše - Santa. Ime je okrajšano iz St. Nicholas in izhaja iz Nizozemske. Gre seveda za sv. Miklavža (nizozemsko Sinterklaas). Santa Claus, debelušen in nadvse dobrodušen mož, je osvojil najprej Anglijo in Ameriko, od tu pa skoraj ves svet. Santa Claus je manjši mož z dolgo belo brado in rdečo kapo ali kapuco ter rdečim plaščem, kar spominja na Miklavževa škofovska oblačila ter na rdeče kape raznih škratov. Na hrbtu nosi koš z lepo zavitimi darili, potuje pa s sanmi, ki jih navadno vleče osem severnih jelenov. Po legendi naj bi nekoč vrgel v nek dimnik nekaj zlatnikov, ti pa so padli v nogavico, ki je visela ob ognjišču, da bi se posušila. To je bil začetek “Božičkove nogavice”, v katero so dajali in še vedno dajejo otrokom darila. Božiček. Ilustracija Thomasa Nastla iz leta 1881. Se spominjate tiste zabave, ko ste pričakovali, da se boste na smrt dolgočasili, potem pa ste prišli domov šele v jutranjih urah in nadvse dobre volje? Ali pa tiste zabave, od katere ste veliko pričakovali, pa bili potem razočarani? Zdi se, da smo vedno, ko od zabave veliko pričakujemo, razočarani, če pa se pripravimo, da se bomo morali za prijetno preživet čas tudi sami bolj potruditi, tedaj Zabava nepričakovano uspe. Tudi na zabavah se je torej potrebno Potruditi, mi pa vam za to ponujamo nekaj koristnih nasvetov. KDAJ PRITI NA ZABAVO? Najbolje je zamuditi kakšno uro, razen, če je gostiteljica vaša najboljša prijateljica, ki ji boste pomagali pri zadnjih pripravah na zabavo. kaj obleči? Težko je biti sproščen in očarljiv, če vas zaradi previsokih pet bolijo noge ali se ves čas bojite, da bo kdo vašo novo belo obleko polil z rdečim vinom. Obleči se je treba torej svečano, pa vendar udobno. Za bolj umirjeno srečanje s klepetom ob vinu je primerna preprosteje krojena svečana obleka, zraven pa čevlji, v katerih boste zagotovo lahko stali ure in ure. K zabavi z ruskim bifejem se poda sproščenejše in bolj živahno oblačilo, na sploh pa takšno, na katerem se morebitni madeži ne bodo preveč poznali. Za ples pa je treba obleči nekaj, v čemer se je lahko premikati in kar izgleda čudovito tudi na hrbtu. Na zabavi ob zaključku leta v pisarni pa bodite oblečeni podobno kot vse leto, le morda malce bolj elegantno. Tako ne boste preveč presenetili svojih sodelavcev ali si morda celo pokvarili ugleda, za katerega ste se skozi vse leto tako trudili. kaj prinesti na zabavo? Če vstopite polnih rok, boste vsekakor naredili boljši vtis, kot če boste prišli praznih rok, darilce pa lahko tudi prežene začetno zadrego pri predstavljanju in pozdravljanju. Pa ni potrebno, da je darilo drago, saj bi tako morda spravilo v zadrego druge goste, ki večjih stroškov ne zmorejo. Darilo gostiteljici naj bo steklenica dobrega vina, okrasne sveče, bombonjera ali rože. s KOM SE POGOVARJATI? Ko pridete na zabavo, ne bodite nepotrpežljivi in se ne skušajte pogovarjati kar z vsemi naenkrat. Nihče namreč ne mara, da mu namenite le nekaj besed, pa Potem odhitite dalje, kot da ste našli boljšega sogovornika. Bolje je, da se po pozdravu z gostiteljico ali gostiteljem umaknete k oknu, nekaj trenutkov 'uživate v razgledu’ in počakate, da kdo od prej Prispelih gostov stopi do vas ter vas uvede v zabavo. Če na zabavi ne poznate nikogar ali pa še nihče od vaših znancev ni prišel, ne pobegnite domov. Stopite do pladnja s pecivom, nasmehnite se komu in pripomnite, kako okusno izgleda pecivo. Nihče ne bo pobegnil od vas ali se obrnil stran, čeprav se morda bojite tega. KAKO SE POMEŠATI Z DRUGIMI GOSTI? Bodite nasmejani in počasi srkajte pijačo. Smejte se šalam in ob primerni priložnosti dobre volje povejte: “Ne morem verjeti! Popolnoma enako se je nekoč zgodilo meni!” O ČEM SE POGOVARJATI? O vremenu se ni mogoče pogovarjati več kot nekaj minut. Bolj hvaležne teme so zadnji filmi v kinu, dobre ali kontroverzne knjige ter škandali znanih osebnosti. Sogovornikov nikakor ne sprašujte, kje so zaposleni, saj ne veste, ali je bil kdo odpuščen ali pa s svojim delom ni zadovoljen in nanj med prazniki noče niti pomisliti. Nekateri so celo užaljeni, če jih vprašate po njihovem poklicu, saj se jim zdi, da jih želite ocenjevati. Govorite rajši o poceni, a čudovitih počitnicah, o sodelavki, ki je našla ljubezen svojega življenja ali kako ste z domačim zdravilom pozdravili prehlad. Če sploh ne veste, o čem bi se pogovarjali, vprašajte, kje in kako so drugi gosti spoznali gostiteljico ali gostitelja. KAKO SE ZNEBITI DOLGOČASNEGA SOGOVORNIKA? Dolgočasni sogovorniki govorijo samo o sebi, samo o TV nadaljevankah ali samo o problemih in težavah. V takšnem primeru recite: “Joj, pozabil sem vzeti zdravilo,” ali “Popraviti si moram kontaktno lečo,” ali “Oprostite, moram poiskati stranišče,” ali “Tam je moja prijateljica, ki je nisem videla že nekaj tednov,” ali “Pozabila sem poklicati sestro in ji čestitati za njeno napredovanje v službi.” KJE SE ZABAVATI V DVOJE IN KJE NE? Ko se želite z izbrancem umakniti v bolj osamljen in tih kotiček, si za to izberite balkon, teraso, temnejši kot, vrt ali celo plesišče, kjer vaju nihče ne bo gledal. Nikakor pa se ne zaklenite v kopalnico, ker jo bodo mnogi potrebovali. Tudi za plašče se ne skrijte, saj nikdar ne veste, kdaj se bo množica ljudi odločila za odhod. Še najmanj primerno in zelo nevljudno pa se je zateči v gostiteljevo ali gotiteljičino spalnico ali druge zasebne prostore. KDAJ SE POSLOVITI? Čas za odhod je še pred koncem zabave, ko ste še vedno zelo dobre volje. Tako boste ohranili lepše spomine, prav tako pa boste v lepšem spominu ostali gostitelju. NOVOLETNI SIMBOLI ZA SREČO Vsako leto lahko na novoletnih voščilnicah, koledarjih, novoletnih dekoracijah, na darilnem papirju in v izložbah trgovin opazimo simbole, ki so del novoletne “kulture”, malokdo pa ve, od kod izhajajo ti škrati, podkve, palčki, zvončki, dimnikarji, pikapolonice, mušnice in štiriperesne deteljice. Vsi ti simboli so del vraž in praznoverja, ki izvirajo iz davne preteklosti. Škrati naj bi bili varuhi narave, rastlin, živali in naravnih bogastev ali zakladov. Škrati naj bi tudi varovali domove ter prinašali srečo in zdravje tistim ljudem, ki so z njimi lepo ravnali. Podkev je simbol sreče in zdravja, še zlasti, če je pribita nad hišna vrata. Kot zaščitni simbol zoper demone, škrate in čarovnice je treba podkev pribiti s krajci navzdol, za srečo v hiši in družini pa v obliki črke U. Podkev je tudi simbol plodnosti in rodovitnosti, saj zaradi svojih krajcev spominja na prvi lunin krajec. Okrasni zvončki na novoletnih jelkah in voščilnicah so le pomanjšani zvonovi, katerim so že od nekdaj pripisovali posebno moč. Cerkveni zvonovi naj bi odganjali demone in čarovnice, glas zvona pa v mnogih verstvih predstavlja glas boga. Prastar simbol za srečo in rodovitnost je tudi pikapolonica, ki je človek nikakor ne sme ubiti. Pikapolonico so pripisali Devici Mariji, skoraj povsod pa verjamejo, da pikapolonica razume človeško govorico. Srečo naj bi prinašala tudi mušnica, za katero so na Kitajskem menili, da je ena od jedi nesmrtnikov. Mušnico so uporabljali v mnogih srednjeveških napitkih, zaradi njenega strupa meskalina, ki povzroča halucinacije, pa so jo že v davni preteklosti uporabljali plemenski vrači in šamani. Mušnica je simbol življenja, tesno pa je povezana s škrati, ki naj bi prebivali pod njo. Tudi dimnikar prinaša srečo, še zlasti, če nosi s sabo lestev. Dimnikar je tesno povezan z domačim ognjiščem, ki je nekdaj predstavljalo središče domačije, ponekod pa so verjeli, da se okrog ognjišča zbirajo družinski duhovi in bogovi. Za srečo je bilo vsak dan treba ognjišče očistiti saj in pepela, to pa je znal najbolje opraviti dimnikar. Zelo znan simbol sreče je deteljica. Že v starih časih so deteljo imeli za rastlino, ki odganja čarovnice in demone, uporabljali pa so jo tudi pri prerokovana v zvezi z ljubezenskimi zadevami. Triperesna deteljica simbolizira Sveto Trojico oziroma telo, razum in duha. Štiriperesna deteljica ima posebno moč zaradi števila štiri, ki zaznamuje “največji čudež”. S štirimi črkami so nekdaj označevali boga: Hebrejci Ihvh (Jehova), Arabci Allh (Alah), Rimljani Deus, Egipčani Amun, Asirci Adad, Perzijci Syre, Turki Esar. Naj bo s pomočjo teh starodavnih simbolov ali brez njih tudi vaše Novo leto srečno! želi mem elmmkajm in ebeammi vesele božične peaznike ter srečno, zdmoo in uspjeino Lelo 19971 # KRAJEVNA SKUPNOST PREBOLD Svet KS vošči vsem krajanom vesele božične praznike in srečno Novo leto. skupnih problemov v prihajajočem letu je naše in vaše geslo za prihodnost. * KRAJEVNA SKUPNOST FEfROVČE II j < "’*!! II | ..sl Ib/ II “ZiaUkei bottio uspeli, če sl bomo vs«k dan naložili le tisto breme, ki' nam je namenjeno za tisti Tovor bo pretežek, če bomo včerajšnje breme nosili tw«li danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga mommo naložiti. H VSEM KRAJANOM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO 1997. LETO SVET KS KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA čudovit, iienivHOOteu yz&o*t tuvuzve, da fai rieči, fro- ČMt&iiA, v jivdjetvju, ua^očf ^lejieuiuto - doečo-, ivo&odo i*t, dudevui ntvi - vedno fcnido&UKO ta&o, da ji£ podanutto neboma cOiuo^enia." VmM 5miEIBWAiIL£lEElI I&S IPODKjmVAi voDičnmd) viEsiEiL ffiODŽnč iriErE tnsipiEiM(iD9 smučMOD hm ZŽDDmAiVJJAi IPdDlLKJdD MOV® IjETO 1997. V________ SVET KS PONIKVA ^ KRAJEVNA SKUPNOST BRASLOVČE Vsem krajanom želimo vesele božične praznike, ter srečno in uspešno leto 1997. SVET KS BRASLOVČE želi vsem krajanom vesele Božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno Novo Leto 1997. KRAJEVNE SKUPNOSTI VAM VOŠČIJO... f Na prazničnih mizah so nepogrešljive vedno sveže dobrote Pekarne Jaka, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem svojim zvestim kupcem in jim želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Ni vsaka kava Trapic kava! CAFFE-JROPIC d.o.o. ŽALEC tel./fax: 714 - 285 Vsem svojim poslovnim partnerjem in kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v naslednjem letu. tEUiiO VAN VESEL BOŽK TER SSGČN9 IN USPEŠNO LETO 1997! Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tei./fax: 063/ 715-931 NUDIMO VAM: - Veliko izbiro 4-metrskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv - tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, Ipfvp - ROBLJENJE IN POLAGANJE VSEH VRST TALNIH OBLOG - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, - tapiciranje sedežnih garnitur - svetovanje na domu DOSTAVA NA DOM! mm mtčm mmmt m mdto mn MEGGLE MEGGLE d.o.o., Slovenija Vam kot ekskluzivni zastopnik za proizvode nemške tovarne Meggle GmbH nudi pestro izbiro okusnih dodatkov za pripravo jedi: zeliščna masla, razne omake, smetane, specialni siri -so nepogrešljivi v vsaki "gurmanski" kuhinji. »m mmn m poslovnih mmmm ^ wm ospihn V PRJHOiNJIH LiTOi Vedno smo Vam n® tel. šf063/ JOJ-sgS, 70S-J10 STRNAD LEON, s.p. MIZARSTVO 3304 TABOR 28 v v Lepe in mirne BOŽIČNE praznike, v NOVEM LETU 1997 pa obilo sreče, zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva Vam želi kolektiv mizarstva STRNAD. GOMILSKO 64/a 3303 GOMILSKO TEL./FAX: (063) 726-086 MOBITEL: (0609) 634-258 URANKAR DUŠAN STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO čeujeoim dfatut&cuK čet (MM/čimO' Cefte ft/ui^ti&e 6*t ctefte&tO' cteva Čete V' "!!!!!!!!! Stran *2 18. december 1996, Št. 44 j| “1 1 __ __ __ __ _ ^ d.o.o. NALOŽBA Trgovsko in storitveno podjetje d.o.o. Žalec, Hmeljarska 3, tel.: 715-602, 3310 Žalec Vsem našim poslovnim partnerjem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Vabimo vse, ki se zanimajo za nakup poslovnih prostorov, skladišč, parcel za gradnjo stanovanjskih objektov v Žalcu in širši okolici, da se oglasijo v naši pisarni v Žalcu, Hmeljarska 3, ali da nas pokličejo na tel: (063) 715 - 602! KOLŠEK Marija s.p. Migojnice 3 3302 GRIŽE 063/ 702-171 * 12 vrst PIZZ * prekajena krača Zaključene družbe do 40 oseb Vsem našim gostom želimo vesele praznike in uspešno Novo leto. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Marija Rotar Zabukovica 43, GRIŽE ŽELI Vsem svojim kupcem in krajanom VESEL BOŽIČ, ter veliko sreče in osebnega zadovoljstva ob srečanju z nami v NOVEM 1997. LETU. l l l/l I SIY4 H\ II \ Majda Beškovnik, Kasaze 96-PETROVČE, Tei: 063/ 708-786 ZMmaJjjujjemci se Xfam zbi zampmijje w pre^sMem lleiM m Xfam želliiuim vese/e foožičmB prazmkB m srečna novcr l&bal MIZARSTVO Izdelava pohištva in opreme za vje vrste lokalov z montažo Dominik KUGLER Pandor 24a, 3304 TABOR Telefon & fcvc (063) 726 388, MobiteL 0609 620 270 Izraz najčistejše lepote, dobrih želja je tisto, kar pride iz srca. Naj Vam leto 1997 prinese izpolnitev v sreči, zdravju in zadovoljstvu. Priporočamo se s svojo ponudbo! SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. Velik izbor domačih in tujih proizvajalcev! On nakupu kuhinje praktično darilo! KOLEKTIV PODJETJA SIMSON VAM ŽELI VESELE EOŽJČAIE PRAZNIKE IN SREČNO -13571 Stran *3 SIPKO,.,,, STANOVANJSKO PODJETJE, 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/ 713-121, Fax: 063/ 714-282 ut, 4neČK& uoMt Četa 1997 C TRGOVINA NA VKUKO: V E N Kit d. o. o. Šempeter v Sav. dolini 28 tel.: 063/ 701-843 OTKL© POECELAN ¥seiM ceiajeiMm strasatom žeSlua© Vesel Božič in srečno Novo leto 1997 Kilometer na kilometer brez nesreče, stotin na stotin, za več skupne sreče! Naj se naša kolesa vrtijo za srečo vseh! (Stane Kerin) Prijetno božično praznovanje in uspešno sodelovanje Vam v prihajajočem letu 1997 želi ll^rbavac PRODAJA Rečica ob Paki 45 CEDlflC tel.: 063/885-218 OEKVIO ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Prišel je spet daritve čas, tokrat vsaj malo pomislite na nas. Sreče, zdravja voščimo obilo, da bi Vas Novo leto razveselilo. In če kdaj za Dedka Mraza bo prazna nogavica, kar velika je krivica, in vam bo zato hudo, se spomnite na nas, na naslednjih volitvah nam namenite svoj glas. ZLSD ŽALEC ■Vfoški but/, ALBINA CIZEJ ŽELIMO SVOJIM NADOBUDNEŽEM IN NJIHOVIM STARŠEM USPEŠNO mI997m TER SE PRIPOROČAMO! Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO z.o.o., tet: 725-008 Za zaupanje v preteklem letu se zahvaljujemo našim kupcem, zadružnikom in poslovnim partnerjem. PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 199?» GRADBENO PODJETJE d.o.o. Zabukovica 87, GRIZE, tel./fax: 063/ 715 521 mmi d.O .O. Jm LAIKOVA VAS 51 / 5512 PREBOLD (§rf S L O V E N 1 J A T\, TEL./FAX 00586 65 702 514 65 702 515 Vsem cen/enim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje, želimo Vam Vesel božič ter Veliko zdravja in osebne sreče V letu 1997! Stran *5 GOLDING GOSTINSTVO-TURIZEM p.o., ŽALEC % ‘Vami && mOM fcli (a pmto (m uMetje. Hudi (a p/ia^Uiniti cUd tom ‘Vam na votj zakonska spalnica MAJA NOVO: zakonska spalnica VENEZIA v dveh barvah: BELA in HRAST ^samska spalnica HALA -A> omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D višina 186 cm 2. D višina 218 cm 3. D višina 186 cm 3. D višina 218 cm 4. D višina 186 cm 4. D višina 218 cm 102.947.00 SIT 114.109.00 SIT 47.507,00 SIT POSEBNA PONUDBA: NOVO NOVO NOVO - omare z zgibnimi vrati ZV 4 ZV 8 - delavniške omare DGD 1______ 25.067.00 SIT 29.027.00 SIT 31.667.00 SIT 36.947.00 SIT 46.187.00 SIT 54.107.00 SIT 30.875.00 SIT 55.163.00 SIT 11.732.00 SIT bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. IMMIMaU w SmsIM MffiMšEo DELOVNI ČAS PRODAJALNE: pon-pet: 8.00 -18.00, sob: 8.00 -12.00 -ŽELEZA NAKUPE NAD 100.000 SIT PRESENEČENJE^^ mnmifb qamwt -- mmšTmj mi mšš ihml mi. mnmom V/Al lii IL Jj EE N/u a ttoiičnep GflR/INr novo \eV> D DOLINŠEK - S, d.o.o. TEHNIČNA TRGOVINA - MALOPRODAJA - VELEPRODAJA - SERVIS stružno in rezkalno orodje, navojno orodje, svedri Vsem poslovnim partnerjem in strankam se zahvaljujemo za zaupanje v iztekajočem se letu. mi lii/iiO n SllOlD IDTD 111'i'D mil 3311 Šempeter 38/a, tel.: (063) 702-209, tel./fax: (063) 701-631 RHOOAR¥ d]a®a@a3 T&bm 15 Vsem našim kupcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. Vabimo Vas k posebni ponudbi iz EGIPTA. Tel. in Fax: 063/ 726-589 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC UPI - Ljudska univerza Zalee želi vsem svojim sodelavcem, slušateljem, poslovnim partnerjem in prijateljem vesele božične in novoletne praznike ter se zahvaljuje za izkazano zaupanje. ŠOLA PfflJAZm UVDI' POT DO ZMNJA H USFEBA REDWOOD d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve ter zagarstvo POZOR - ŽAGARSKE USLUGE! S POSODOBITVIJO PROIZVODNJE OBVEŠČAMO STRANKE, DA NUDIMO VSE VRSTE ŽAGARSKIH USLUG PO KONKURENČNIH CENAH! Informacije na telefonu: 063/723-202, 0609/619-124 SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO LEPE PRAZNIKE IN USPEŠNO LETO ’97! 3312 Prebold Sv. Lovrenc 79 FAK, TEL: 063 /723 202 mobitel: 0609 /619 124 pooblaščeni prodajalec vozil SUEUIIl SUBARU poizcid: ALFA ROMKO T€U 063/720-592 fflX: 063/720 6 M STORITVE 24 UR NA DAN Zahvaljujemo se cenjenim strankam in se pri poročamo še naprej! TELEFON: 063-720-113 6h-18h MOBITEL: 0609-64S-5S5 NON-STOP OIDY d.0.0.. FOlZili 38, 3313 POtZiti Sisar PERUTNINSKA FARMA IN KLAVNICA ^ Vsem našim zvestim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje in jim želimo vesel Božič, v letu 1997 pa obilo sreče in zdravja. j 63304 TABOR 45,tel.: 063 726 204 Stran 25 Srečen Božič in uspešno iefo 1997 Vam žeii Pneumatic center TEL.: (063) 831-237 LESARSKA CESTA 43 • 3331 NAZARJE SLOVENIJA Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1997 Vam želi LIČARSTVO, SERVIS IN PRODAJA VOZIL 3301 PETROVČE, Drešinja vas 46 a Telefon: (063) 707-365, 707-395, 708-669, 708-670 proizvodnja in trgovina z lesom d.o.o. Žaga: Dolenja vas 8, PREBOLD (O odkup lilodoviiic in Ksij|siiie<|a lesa fLr razrez hlodovine E> prodaja ža«|anei|a lesa ‘t&- izvoz - uvoz tel.: 063 714-751 mobitel: 0609 634-526 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.O. MOZIRJE Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 840, fax.: 063/ 832 621 Savinja vam v vseh poslovalnicah z živili nudi veliko izbiro dobrot za praznične dni. Vam nudi novoletni popust do 20% za izdelke tovarne KORS ter moške in ženske bunde. ***'««„>**** otroška soba DANE samo 99.200,00 SIT vse za zimo po ugodnih cenah (smuči, vezi, pancerji) NAZARJE Olje za motorno žago 1.200,00 SIT Hladilna tekočina do 40oC 300,00 SIT Hladilni koncentrat 450,00 SIT ^StOVAlNICASA/n 0 Mozirje Kolekcija kozmetike KAHNE - olivno olje, tekoče zlato ^pirnica Mozirje Set za pisanje od 724,00 SIT dalje rokovniki od 1.020,00 SIT dalje ^iSZNINA M0Z/Rjf 'n »ečica Televizorji: - ekran 37 - ekran 51 - ekran 70 39.000,00 SIT 53.300,00 SIT 109.600,00 SIT Pri gotovinskem plačilu televizorja 10% POPUST Enoročne baterije Armal 12.000,00 - 16.000,00 SIT Stran 26 faetory store® Ljubljanska 7, 3000 Celje Tel.: 063/481 705 Smo specializirana trgovina z gorskimi kolesi in snowboardi MMM stom f ITTTTO-. 'boardow nudimo strokovno svetovanje 13 ^ 'O SiiSSMr5*^538 imamo najširšo pat ne prodajamo "NO cni> nudimo izposojo kvalitetno šolo snowboardi> .......... s«# nam snowboard ni le naše delo, je naše veselje in zabava verdi verdi Griže 125 telelefon: 063 713-210 P I Z Z E R I A Ljubitelje dobrih pizz bomo tudi v letu 1997 zabavali z glasbenimi večeri. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! MESNICA DELIKATESA Bevkova 5, ŽALEC Vsem strankam voščimo vesele božične in novoletne praznike kolektiv NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! 2 MISLIJO MA PRIHODNOST 'V&em Kcutim i*t vtem ti&tim. fo ficdo' feiima ve&eč “Sofič ten, dnečttn, unfeeltta in fenedvziem (MLzuto 'Jtovn 7997. Tetn. Agencija AZUR, Šlandrov trg 24, tel.: 063/ 712-181 ) Adriatic zavarovalna družba d.d. NANOS m B0NGI0ANNI UDRIH SILVO Šempeter 127, Šempeter OCfcAN tel.&fax: 063/701-326, mobitel 0609/637-417 fil Žastopstv® to Kvetovanje na ES teptotos® tefcmiks emVD SR£Č£ JV ŽJ0PX9W£ v MAšm čbcnrru VJZ3U 1997 um žčjj SILVO UDRIH r "v > um eni kor MENT PEČJAK Šlandrov trg la Žalec tel.063 715-640 odprto PO-PE 7.30 - 16.00 /■vtav orne ploščice GOLF II. AČavorne ploščice KADETI /jv zun.zglob polosi GOLF ■^spr. blažilec KADETI spr. blažilec GOLF I 'npka kpl. R5/R9 ,'omet LAGUNA :aromet ASTRA zaganjač TRAFIC 2.880 SIT a 3.600 SlTxdr' -^ti kpl.KADETT 1.3s 27.000 SIT 9.000 SlP$wkW ' bati kpl.GOLF diz. 0,50mm 37.800 SIT V^jatm obročki GOLF diz. glava GOLF diz.-'86 6.120 SIT / \ 5.130 SIT * / 12.260 SIT 4/ ^spr.blatnik GOLF II. 27.000 SIT spr.blatnik KADETT E 12.600 SIT ^ spr.odbijač GOLF II 42.480 Sl^c* spr.steklo KADETT E 11,160 SIT 63.000 SIT 3.510 SIT 4.050 SIT 4.860 SIT 12.600 SIT rezervni deli za VVV-AUDI, RENAULT.OPEL,AUSTIN,CITROEN,BMW.ALFA ORLA VAS nJt" BRASLOVČE tel: 063 701 749, 0609 638 841 REZERVNI DELI ZA VOZILA: RENAULT, GOLF, OPEL, SKODA, LADA in ZASTAVA Po naročilu tudi za vsa ostala vozila! * izpušni sistemi * zavorne ploščice ATE za več tipov vozil * olja, filtri, svečke... * ANTIFRIZ koncentrat DODATNA OPREMA: * sedežne prevleke * avtokozmetika V_______________________________V PODJETJE AVTOHIT ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM VESEL BOŽIC TER SREČNO, USPEHOV POLNO LETO 1997. Nadaljevanje tradicije OPEL VECTRA ČARAVA N V teh zimskih mesecih je na naš trg prišla tudi dolgo Pričakovana Oplova izvedenka caravan vozila - vedra caravan. Tako se nadaljuje tradicija nemške tovarne Opel, ki trgu že od leta 1953 ponuja svoje izvedenke caravan vozil. Vedra caravan je prišla na trg leto dni Po predstavitvi limuzinske in kombi-limuzinske izvedenke. Karoserijska podoba je standardna za vozila 90-ih let, kar pomeni, da je prednji del enak kot pri limuzinski izvedenki, zadek nekoliko potisnjen navzdol z nekoliko zoženim tretjim stranskim oknom ter zelo ugodnim količnikom zračnega upora (0,32). Za vedro caravan lahko trdimo, da je to avto s klasično in elegantno podobo. OPEL'©- AVTOHIŠA JAKOPU POOBLAŠČEN SERVIS - PRODAJA VOZIL SEDfi] TUDI V CELJU na Mariborski c. 93 (bliža INTERSPfiR-a) NASA PONUDBA: Jjl\ ■'.i-iv-"-! ■ - prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL velika izbira rabljenih vozil atem staro za novo, staro za staro redniška prodaja - odkup rabljenih jh poškodovanih ^ozil OPEL od '88 - prodaja originalnih rezervnih delov \n dodatne oprpme - pooblaščeh servis, garancijsl^ popravila \ -/kleparska in ličarska dela “-’as—‘ ' ■ ' tpa novih in rabljenih vozil na KREDI. alj LEASING do 5 let 1 ižnost hipotekarnih kreditovdn odplačila na (jeke .preizkusne'vožnje/ vozili OPEL - popusti iz zaloge od 500 - 5000 DEM Prepričajte se o naši ponudbi, z veseljem-vam bomo svetovali Wces®i]© prasmfflk® te simam© w možnost i \ Velenje, Kosovelova 16, tel. 063/855-975 in 864-380 mobitel: 0609/643-883 del. čas: po-pe: 7.30-12.00 in 13.00-17.00, so: 8.00-12.00 Celje, Mariborska 93, tel. 063/411-909 del. čas: po-pe: 9.00-13.00 in 13.30-17.00, so: 9.00-13.00 V primeijavi z limuzinsko izvedenko vedre je zadek caravana skromnejši, saj nudi “le” 460 litrov prtljažnega prostora, pri limuzinski izvedenki pa kar 500 litrov. Toda ko podremo zadnjo sedežno klop v vedri caravan, nam je na voljo kar 1490-litrski prtljažni prostor, ki je dolg 1712 mm in širok 1110 mm. Torej lahko trdimo, da bo razsežnost vedre caravan tisto, kar bo vleklo kupce takšnih avtomobilskih izvedenk. seveda nastavljiv volan, nastavljiv voznikov sedež po višini, električno odpiranje stekel in nastavitev zunanjih ogledal, lepo urejena in pregledna stikalna plošča... Vedra caravan kot najnovejši Oplov izdelek na našem trgu je prvič predstavil njihov novi turbo-dizelski motor Dl generacije. Gre za dizelski šti-rivaljnik z gibno prostornino 2,0 litra in močjo 60 kW/82 KM pri 4300 vrtljajih v minut. In v čem je posebnost? Predvsem v tem, da so prvič doslej pri osebnih avtomobilih ponudili kombinacijo po štirih ventilov na valj in neposrednega vbrizgavanja goriva. Vendar je Caravan izvedenke so v zadnjem času skoraj po pravilu prodajni hit; tudi napovedi do leta 2000 kažejo na to. Caravan vozila bi naj do konca tisočletja imela že 15-odstotni tržni delež na svetovnih trgih. V vedri so ob zares prostornem prtljažniku mislili tudi na pasivno in aktivno varnost potnikov. Potniško celico in avtomobil so v celoti dodatno okrepili, v vrata so namestili bočne ojačitve in dve zračni varnostni blazini za voznika in sovoznika, v modelih, ki bodo na trgu od meseca decembra pa je na voljo še stranska zračna varnostna blazina. Nameščena je v zunanji rob prednjega sedeža, voznika pa naj bi ščitila predvsem v predelu reber in trebuha. Za enkrat je na voljo samo z doplačilom, vendar pri Oplu menijo, da bo kaj kmalu postala del serijske opreme. O ergonomičnosti notranjega prostora ne kaže izgubljati besed, k temu pa sodi očitno: 82 KM je za vedra caravan primernih predvsem v primeru, ko sedi za volanom nezahteven voznik in ko je prtljažnik bolj ali manj prazen. Toda na seznamu kupcev so tudi takšni, ki jim je za končno hitrost in pospešek malo mar, bolj jih zanima, kolikšna je poraba in s tem stroški na kilometer vožnje. Kjer je tako, je tudi zadovoljstvo z Oplovim Dl motorjem toliko večje in prijetnejše. AVt0KVIK ŽALEC Šlandrov trg 2, tekfav 063/712-166 SEMPERIT MICHELIN PRTLJAŽNIKI ZA SMUČI SVVEČOtO 1997! MLADI UMETNOSTNI DRSALEC Enajstletni Sebastjan Meža iz Gotovelj se že od svojega četrtega leta starosti ukvarja z umetnostnim drsanjem. “Nekoč sem gledal umetnostno drsanje na televiziji, pa sem vprašal očeta, če bi se tudi jaz lahko ukvarjal s tem športom,” je dejal Sebastjan. Tako se je pričelo Sebastjanovo življenje športnika, ki zahteva veliko dela, a podari tudi veliko zadovoljstva ob doseženih rezultatih. Sprva je kot tečajnik treniral enkrat na teden, nato že trikrat, danes pa trenira vsak dan. Treningi potekajo na drsališču v celjskem mestnem parku. Sestavljeni so iz petinštiridesetih minut treninga na suhem ter uro in pol ali več trajajočem treningu na ledu. “Okrog 15. oktobra naredijo led in od takrat naprej lahko treniramo na ledu,” je povedal Simon. “Med poletjem imamo en mesec prost, drugače pa vseskozi treniramo. Če ni ledu, imamo pač samo kondicijske treninge. Gremo tudi na priprave; mi mlajši na Roglo, starejši pa gredo na priprave v tujino. Na treningu večkrat pride do padcev, ko vadimo skoke, vendar mi to ne vzame volje do drsanja.” Sebastjan mora imeti vsako leto nove drsalke, starši pa mu pomagajo tudi pri vožnji do drsališča in še marsičem, kar mlad športnik potrebuje za nemotene treninge in dobre rezultate. Sebastijan se tega zaveda: “Vem, da moji treningi in tekmovanja tudi od mojih staršev zahtevajo veliko truda.” V slovenskem merilu Sebastjan tekmuje v starostni skupini A, v svetu pa v skupini Springs. V mednarodnem tekmovanju evropskega kriterija, katerega tekmovanja potekajo v več državah Evrope ter tudi v Celju, Sebastjan dosega zelo lepe rezultate, saj je bil lansko sezono v skupnem seštevku uvrščen na peto mesto. Dosegel je tudi precej zmag, tako na slovenskih tekmovanjih kot tudi v tujini. “Zelo lep je občutek, ko prejmeš medaljo in plaketo,” so Sebastjanove izkušnje. “Ko sem bil še mlajši in sem še več tekmoval po Sloveniji, smo poleg medalje dobili tudi kakšne sladkarije, maskoto ali značko.” Tudi trema se kdaj pojavi, še sploh na nastopih pred večjim mednarodnim občinstvom. Tako je bilo na primer na reviji, na kateri je Sebastjan nastopil, ko je osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju. Ker pa je Sebastjan že večkrat zmagal tudi na mednarodnih tekmah, bo tudi njegove treme vedno manj. Drsalni klub Celje - kakor vsako leto - tudi letos pripravlja novoletno revijo. V njej Sebastjan nastopa v skupini vesoljčkov, mlajša skupina pa bo na ledu uprizorila Sneguljčico. Novoletne drsalne revije so prav gotovo paša za oči, morda pa kakšnega malčka tudi navdušijo, da se pridruži drsalnemu klubu. Sebastjan Meža pravi, da je mlajših drsalcev kar nekaj, med njimi več deklic kot dečkov, starejših pa je manj. Sebastjan pa namerava vztrajati, trenirati in skušati doseči čim boljše rezultate. Morda bo tako čez nekaj let dosegel sloves in uspeh svojega vzornika, drsalca Phillipa Candelora. TALIJA M. III. PREDNOVOLETNO PRVENSTVO V JU-JITSV BORBAH V soboto, 7. decembra, je v telovadnici Osnovne šole Šmarje pri Jelšah potekalo III. prednovoletno prvenstvo v ju-jitsu borbah, katerega je organiziral Policijski klub borilnih veščin Celje. Tekmovanja se je udeležilo 10 klubov oz. 80 tekmovalcev, med njimi pa tudi vsi člani državne reprezentance, ki je v Parizu dosegla zelo dobre rezultate; popestritev tekmovanja je bila tudi predstavitev reprezentantov, ki sta osvojila naslov svetovnih prvakov v DUO sistemu. REZULTATI: mladinke absolutno: 1. Katja Urek - ŠD Policist Krško mladinci do 62 kg: 1. Vitja Gričar - JJK Tacen mladinci do 69 kg: 1. Peter Petrovič - PKBV Celje mladinci do 76 kg: 1. Stanislav Galovec - Ninja Črnomelj mladi nci do 83 kg 1. Matjaž Lipar - JJK Tacen mladinci nad 83 kg: L Klemen Sirk - JJK Tacen članice absolutno: 1. Olga Ignjatovič - JJK Maribor člani do 62 kg: 1. Metod Jerman - JJK Tacen člani do 72 kg: L Tilen Oštir - JJK Tacen člani do 82 kg: L Janko Trivunovič - TK Olimpija Ljubljana člani do 92 kg: L Peter Bevc - PKBV Celje člani nad 92 kg: L Željko Pavlica - JJK Tacen ekipna uvrstitev: L JJK Tacen 2. PKBV Celje 3. ŠD Policist Krško 2. ODPRTO PRVENSTVO BAVARSKE V KARATEJU Žalska karateista Dejan LUKAČ in Beno LAZAR finalista Na 2. odprtem prvenstvu Bavarske v karateju so med 800 tekmovalci iz 13 držav nastopili tudi žalski karateisti. V močni konkurenci so se v karate borbah odlično_ odrezali, saj sta Dejan LUKAČ v konkurenci 13-letnikov in Beno LAZAR v konkurenci 14-letnikov osvojila 2. mesta. Grega JANČIČ je med 17- letniki: osvojil 5. mesto, Janez GODLER pa enako mesto med 18- letniki. Grega JANČIČ in Matjaž KONČINA sta nastopila tudi v ekipnem delu v slovenski reprezentanci in osvojila 5. mesto. SILVESTER MARIČ PORAZ DOMA Košarkarska ekipa Kovinotehna Savinjska Polzela se je 10. decembra po zmagah v evropskem pokalu nad ekipami italijanskega Scavolinija, poljskega Nobilesa, makedonskega Rabotničkega in turškega Fenerbahceja v prenovljeni domači dvorani na Polzeli pomerila z ekipo ASK Rige iz Latvije. Po uspešnem začetku polzelske ekipe so igro v svoje roke prevzeli gostje iz Latvije in polčas zaključili z rezultatom 61:52 v svojo korist. Vendar se Kovinotehna Savinjska Polzela ni dala kar tako, in domačini so minuto pred iztekom drugega polčasa celo povedli z rezultatom 101:100. Toda zadetkov na polzelski strani ni bilo več, in tekma se je kljub vsemu zaključila v korist ASK RIGE s končnim izidom 105:101. Najboljši strelec domače ekipe je bil Goran Jagodnik s 30 točkami, na strani latvijskih gostov pa se je najbolj izkazal Štelmahers, ki je dosegel 37 točk. O vtisih s tekme je spregovoril trener Kovinotehne Savinjske Polzele, Boris Zrinski. “Ne glede na to, da smo današnjo tekmo pred domačim občinstvom izgubili, moramo biti s skupnim izkupičkom več kot zadovoljni, saj ne smemo pozabiti, da smo v tem tekmovanju kljub vsemu novinci. Ciklus težkih tekem z Rabotničkim in Olimpijo je pustil določene posledice na izčrpanosti igralcev in predvsem v prvem polčasu se je pokazalo, da želimo na hitro dobiti srečanje. To se nam je po bleščečem začetku poznalo v nadaljevanju, zato lahko rečem, da so gostje zasluženo zmagali. Kljub temu upam, da gledalci in nasploh slovenska javnost ne bo preveč razočarana, kajti mi košarko pač igramo z ljudmi, zato tudi delamo napake. Mislim pa, da je kljub temu v letošnjem tekmovanju pokalnih prvakov bilo več dobrih stvari kot pa slabih. Na današnji tekmi je bilo odločilno predvsem to, da smo padli pod vpliv izredno hitre igre nasprotnika in smo gostom dovolili, da so nam prehitro zaključevali napade. Mi smo poskušali s podobnim načinom tudi vračati protinapad in nismo znali prenesti igre pod koš, kjer bi bili gotovo močnejši. V tem trenutku nam še ni jasno, katerega nasprotnika smo dobili. V primeru, da bo ekipa makedonskega Rabotničkega na današnji tekmi izgubila doma proti ekipi iz Poljske, nam je usojeno, da odpotujemo v dežele bivše ruske federacije. Mislim, da je za nadaljevanje prvenstva v evropskem pokalu, ki bo 7. januarja, še dovolj časa. Dovolj časa bo za analize, dovolj časa za priprave na nova srečanja, zato kljub vsemu mislim, da gremo novim zmagam naproti.” D. S. savinjska košarkaška lioa POUELA EC REZULTATI 6. KROGA (8.12.1996): TD Partizan Gomilsko : Zelena tehnika Celje 45 : 121 (13 : 55) S & S^Medved, Griže : 41 : 66 (21 : 26) Garant Polzela : Red buli Polzela 83 : 38 (38j 18) Plima Prebold ; ŠD Mozirje .35 : 76 (14 : 39) Norma Soft Velenje : 7 Pizzeria 902 Gornji Grad 89 : 44 (43 : 30) Lestvica po 6. krogu: ŠD Mozirje 12 točk : Pizzeria 902 G. Grad 11 točk : Norma Soft Velenje 10 točk Zeiena tehnika Celje 9 točk S & S Medvedi Griže, TD Partizan Gomilsko 8 točk Rossi Laško, Garant Polzela, ŠD Vrbovec Nazarje 7 točk Red buli Polzela 6 točk Plima Prebold 5 točk Lestvica strelcev po 6. krogu: Rizman Vladimir Norma Soft 189 Goltnik Jože Mozitje 147 Trobiš Marko Zelena tehnika 146 Lestvica strelcev trojk po 6. krogu: Goltnik Jože Mozitje 30 Rizman Vladimir Norma Soft 27 Trobiš Marko Zelena tehnika 21 Lista izvajlcev prostih metov po 6. krogu: Rizman Vladimir Norma Soft 86,7 % Škrabe Marko Garant 83,8 % Trobiš Marko __ Zelena tehnika 80,6 % smo o PROGRAM: SOCIALNO DELO Ta program je vodil dekan šole za socialno delo na Syracuse Uni-versity, IVilliam L. Pollard. Najprej smo bila v programu samo tri dekleta, a to sploh ni bil problem. Skupaj z dekanom smo se odločile in vpisale oba izbirna predmeta, ki smo jih morale vzeti. Eden je bil uvod v socialno delo (SWK 115), drugi pa je bil za vse izbirni, zato OSUTI JlliEltlK© mov je, da kot učitelje izberejo tiste, ki so med najboljšimi na univerzi, kar je razumljivo, saj tako želijo kar se da dobro predstaviti univerzo. Pouk je potekal od ponedeljka do četrtka, torej le štiri dni v tednu. Sicer pa smo imeli ves preostali čas popolnoma zase. Lahko smo se spoznavali in odkrivali univerzitetno mesto. V ta namen smo dobili več zemljevidov, ki so nam omogočili, da se nismo sem si izbrala psihologijo (PSY 205). Številke ob oznaki predmeta pomenijo njegovo zahtevnost, naši so ustrezali prvemu in drugemu letniku univerze. Že naslednji dan, v torek, smo imeli prvič pouk. Različni predmeti so se začenjali ob različnem času, moj prvi predmet pa je bila psihologija, ki se je začela ob desetih. Končala se je ob 11.45, nakar sem imela do enih čas za kosilo. Takrat pa sem začela s socialnim delom. Pri obeh uvodnih urah smo izvedeli, katere knjige bomo potrebovali, dobili smo učni načrt in izvedeli za ocenjevalne ter druge pogoje. V našem razredu za socialno delo smo bile še vedno le tri študentke, kasneje pa sta se nam pridružili še dve. Razred za psihologijo je bil večji, bilo nas je okrog 25, od še enega razreda za psihologijo pa smo se razlikovali po tem, da je bil naš mnogo bolj biološko orientiran. Še ena značilnost poletnih progra- VULKANIZERSTVO BLAŽ KRIŽNIK s p. c. na lavo 2, 3310 ŽALEC tel.: 063/715-551 zgubili, če pa smo se že, smo se lahko kaj hitro spet našli. V nedeljo je prispela tudi moja sostanovalka, Američanka Eriča Evans. Prvih nekaj dni sva se zelo veliko pogovarjali, zelo jo je namreč zanimalo življenje v Evropi. Kasneje pa sva se zaradi razlik v najinih urnikih videvali zelo malo, pa čeprav sva živeli v isti sobi. Sicer pa sem prvih nekaj dni največ časa preživela z Emo, počasi pa sem spoznavala tudi druge. V NIVERZITETN O ŽIVLJENJE Naše življenje na univerzi je bilo razpeto med obiskovanjem pouka in drugimi aktivnostmi v prostem času. Med tednom smo se zadrževali predvsem v univerzitetnem mestu, med vikendi pa smo odhajali tudi v center Syracuse. Na meji med območjem univerze in preostankom mesta je Marshallova ulica (Marshall Street), kjer smo prav gotovo preživeli največ prostega časa. Tam je bilo nekaj picerij, zanimivih trgovin, samopostrežna Piše LIDIJA COKAN trgovina in seveda Zopie’s. Zopie’s je bila ena od mnogih ameriških kavarnic, v katere zahajajo tamkajšnji mladoletniki. Ponavadi so takšne kavarnice zelo zanimivo urejene in primerljive s celjskim Teatrom. Tam prirejajo tud( različne recitale, pogosto pa so na ogled tudi dela mladih umetnikov. Poleg tega pa lahko tam kupiš celo vrsto kav. \ C Orova vas 1/b Polzela tel.: 063/722 300 Kmetijska trgovina VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1997! 'v____________________^ Nekega večera smo Ema, Peter -najin prijatelj iz Amerike in jaz odšli k Zopie’s in obe z Emo sva bili prav presenečeni nad pestro ponudbo kav. V Sloveniji je kava le kava, če pa moraš kar naenkrat izbirati med več kot desetimi vrstami, se kaj hitro zmedeš. Tako je Ema vprašala natakarja, če imajo barcaffe. On jo je le debelo pogledal, jaz pa sem se začela smejati, nakar sva obe naročili tako imenovano “francosko mešanico”, nekaj zato, ker nama jo je priporočil natakar, največ pa zato, ker je zvenela še najbolj evropsko. Vendar pa je bila zelo dobra, predvsem pa močna, in bi jo priporočila vsakomur. Med vikendom smo pogosto zahajali v še eno kavarnico, imenovano Happy Endings (Srečni konci, kako ameriško!), ki pa je bila bolj oddaljena in v samem centru mesta. Sploh smo kave vsi potrebovali kar precej, saj ponoči skoraj nismo spali. TRGOVINA S KURILNIM OLJEM /A ŠIROKA. ČRNA. MOČNA. Mfukta/ l,boje ; . , L 1 ^ Svojim strankam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim želimo vesel božič ter srečno in uspešno leto 1997. Podjetje Frece d.o.o. Uti mojim kupcem srečno novo teto 1997! Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 MOJA POKLICNA ODLOČITEV Nekoč sem sanjala, da bom balerina. Sedaj so moje sanje drugačne. Pomembna odločitev je pred mano, odločitev o moji življenjski usodi. Nihče ne ve, ali bom uspešna ali pa me bo življenje prehitelo in povozilo za seboj. Mogoče bom za vedno odšla in nikoli več videla svojih sošolcev. Sedaj smo vsi kot eno, a čez slabo leto bomo le še znanci, ki se pozdravljajo iz vljudnosti. Postali bomo odrasli, vsak na svoji strani. Vsak dan razmišljam o svoji prihodnosti in vedno je vse enako. Uspešna ženska s srečno družino. Da postanem uspešna, pa moram še veliko pretrpeti. Psihologija in psihiatrija sta vedi, ki me privlačita. A pri psihiatriji se ustavim in ustrašim. Ne vem, zakaj, mogoče zaradi dolgoletnega šolanja, ali pa da jaz tega preprosto ne bi zmogla. Ko pa pomislim na psihologijo, se na mojem licu pokaže nasmeh in v srcu olajšanje. Psihologijo delijo na več področij in tista, za katero mislim, da je moja, je socialna in mogoče tudi pedagoška psihologija. Želim si prodreti v človekovo dušo, želim si, da bi mi ljudje zaupali. Človeka hočem spoznati z vseh strani, videti v njegovo notranjost. Sedaj pa se v meni zbudi še ena želja: patologija. Veda, ob kateri marsikoga spreleti srh in mi reče, da to ni za takšne punce, kot sem jaz. Am pak saj to ne pomeni, da sem krvoločna, ta veda me privlači, ker se mi zdi zanimiva. Na žalost se spet pred mojimi očmi pojavi velik STOP. Nekaj v moji glavi to razume kot veliko oviro. Dolgotrajno šolanje in občutek neuspeha. Čeprav se šolanja ne bojim, je spet na poti težavnost šolanja in kemija, ki ni moja najboljša stran. Strah, da bom razočarala sebe, starše in vse, ki vame zaupajo. Pred mano so še štiri leta, če štejem srednjo šolo. Ampak vseeno moje misli polagam naprej v prihodnost. Sedaj so moji cilji visoki. Ne samo moji cilji, ampak cilji generacije 1982 v celoti. Vsi upamo na najboljše in nekdo bo mogoče šel preko svojih pričakovanj, blagor mu; nekdo bo uspel ali pa vsaj postal srečen; na žalost pa je še vedno tretja možnost: obup in la neprestani neuspeh. Kaj moremo! Takšno je pač življenje, ko postaneš samostojen. MAJA HRŽICA, 8.a OS VERA ŠLANDER POLZELA ŽELJE Že dolgo si želim konja. Ker je ta želja dolgotrajna, mislim, da se mi bo končno uresničila. TOMAŽ V naši vasi želim, da bi uredili igrišče. ROI^AND Med počitnicami si želim smučati na Treh kraljih, ampak v družinskem načrtu je nakup pomivalnega stroja ter računalnika, zato mislim, da z mojo željo ne bo nič. Če bom ponudila pomoč s svojo žepnino, pa morda bo kaj... ANJA Pri sosedu sem zelo rad, ker ima računalnik. Zelo sem navdušen nad igricami in programi. Tako je moja velika želja dobiti svoj računalnik. Ampak vem, da je to za nekaj časa le želja. IGOR Poleg zdravja v dmžini si želim muco, ki bi mi delala družbo. ROMANA Res imam čudno željo. Ampak v resnici želim, da bi se vrnila moja pogrešana-želva. Večkrat mislim nanjo, saj ne vem, zakaj je odšla, f ZLATKO Osebnih želja nimam, ker imam vsega dovolj. Zato pa si želim, da bi se ljudje;Npriscbno mladi, ne utapljali v alkoholu in mamilih. MOJCA Morda bomo po dveh letih čakanja le dobili kabelsko televizijo! SEBASTIJAN OŠ BRATOV JUHARTOV ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ŽIVLJENJE V NARAVI 1. Na Kozjak v dom Škorpijon smo prispeli v ponedeljek in osta li do petka. Najbolj noro sem se imel, ko je sošolec v spanju go voril zelo grde besede, vsi v sobi pa smo se mu smejali. Ko smo mu zjutraj povedali in ga zafrkavali, nam ni verjel. Bil je pre pričan, da smo si vse izmislili. 2. Zelo zabavno je bilo, ko smo šli na ogled žage v dolino. Trava je bila mokra in prijatelji so padali, nekateri pa smo uživali v smehu. Bilo je lepo, dokler je trajalo. Aljaž Kovač 3. Dan na Kozjaku je bil vsak po svoje zanimiv. Devet ur pouka in še ena ura športne aktivnosti. Seveda je bil čas tudi za počitek ki si ga pa lahko tudi športno preživel. Zanimivo mi je bilo v biološkem kabinetu, kjer sem prijela v roko močerada in slepiča. Na žalost oziroma na srečo mrtva. Nataša Levar 4. Kako je izgledal nočni sprehod? Še v rahli svetlobi smo odšli na pot. Ko smo se približali gozdu, se je stemnilo in globlje, ko smo se spuščali v gozd, temneje je bilo. Držali smo se za roke, kot da smo prvošolčki. Kar tesno mi je bilo pri srcu. Ko smo prišli na cesto, smo zagledali lučke in zvezde na nebu. Oddahnili smo si. Prestopili smo prag doma in za nami je ostala tišina tudi v sobah, kamor smo se porazgubili in zaspali. Tea Napotnik 5. Današnji dan je bil na programu pohod na hribovski kmetiji. Zbrali smo se pred domom Škorpijon. Najprej smo šli po makadamu, nato prešli na blatno pot, ki se je spuščala do rečice. Ko smo prišli čeznjo, smo krenili v strm hrib, kjer smo srečali dva močerada, ki sta napovedovala slabo vreme. In res smo v dežju prišli na staro kmetijo, kjer smo si ogledali pujse. Ko smo prišli iz hleva, je lilo kot iz škafa. Dobili smo sporočilo, da pohod na drugo kmetijo odpade. Vrnili smo se do rečice in predlagali pot po cesti, a smo jo mahnili vseeno kar po blatni poti. Pa smo končno le prišli do cilja, našega doma. Sašo Pirc 6. Posebno doživetje je bilo zame dopoldanski pouk v biološkem kabinetu. Zakaj? Učiteljica Sabina nam je pokazala rumeno-črnega plazilca močerada, ki smo ga vsi prijeli v roke. Prav tako mrtvega slepiča, ki je bil povožen na cesti in smo ga na pohodu v gozd “dostojno” pokopali. Okrog sta krožila tudi dva polža, ki smo ju ogledovali. Prinesla nam je paličnjaka, ki nam je bil v večini kar neprijeten v rokah, saj se je lepil na roke. Proti koncu ure smo še nabrali kostanj in liste za živali. V stavbi smo si ogledali še činčile, avstralskega skakača, želve, ptice... Ker še nikdar nisem prijela v roke želve, močerada... je bilo to zame največje, nepozabno doživetje. Veronika Jelen 7. Kar onemel sem, ko sem slišal urnik življenja na Kozjaku. Zajtrk ob 8.00, malica pb 9.30, kosilo ob 13.00, večerja ob 18.00. Ampak... 9 ur pouka! Šest ur dopoldan in tri popoldan. Všeč so mi bile športne panoge. Od 21.30 do 22.00 smo se pripravili na spanje, nato smo še klepetali in sladko zaspali. In ugotovil sem, da je bilo lepo, super, pa tudi nekaj ur pouka mi ni škodilo. Prav zanimivo! Jure Dobrajc 8. “Danes bomo streljali z loki!” je rekel učitelj ob vstopu v razred. Ampak... najprej smo poslušali, kako bomo in kako se ; sploh strelja z loki. Vsi smo bili nestrpni in za vse je bilo to ! enkratno doživetje. Jaz sem svoje streljanje zaključila:”Vidimo se I na olimpijskih igrah!” Moja puščica je pristala v centru tarče. ; Kako temu rečemo... K.R.O.M.P.I.R... Barbara Obržan i „ „ UČENCI 6. RAZREDA OS ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI MIKLAVŽ NAS BO OBDAROVAL Miklavžev praznik pozna vsak otrok. To je namreč ljudski običaj. Nekaj dni pred Miklavžem otroci vneto pišejo pisma Miklavžu. Tisti, ki svoje želje še ne znajo pisati, narekujejo svoje želje staršem, bratom in sestram, ki jih zapišejo. Da Miklavž ne bi pisma pozabil, ga skrbno prilepijo na okna. Drugo jutro pisma seveda ni več, zakaj Miklavž jih pobere, da nakupi potrebne reči. verigami tolčejo pred vrati, po oknih... Nekateri otroci se jih zelo bojijo. Zmoliti morajo molitev in jih s tem odpravijo, Miklavž pa jim za nagrado da kakšen bonbonček ali kaj podobnega. Ponoči se Miklavž “vrne” brez spremstva in prinese razne darove. Navsezgodaj pa se budne oči otrok svetlikajo od zadovoljstva in sreče. Torej, kar hitro pisala v roke in napišite tudi vi pismo Miklavžu. Na Miklavžev večer so njegovi zvesti prijatelji parklji. Pri vsaki VALENTINA JEL^N, 7.e hiši, kjer so otroci, se ustavijo in z OS ŽALEC Romana, 6. let TAKO VIDIM SVET JAZ Nimam službe, nimam prijateljev, sem osamljen. Te besede so po mojem mnenju nekaterim ljudem vsak dan bliže. So izjeme, ki vidijo svet samo s slabe strani in na dobre niti ne pomislijo. Tudi sama vidim v svetu samo še sovraštvo, nesporazum, vojne, itd... Ali nam je poznana samo beseda sovraštvo? Zakaj je ne bi zamenjali s prijateljstvom. Mogoče kdo misli, da tega ni sposoben, yendar naj samo poskusi. Samo iskren nasmeh na ustih in stisk rok sta že dovolj, da se sovraštvo spreobrne v to, kar si najbolj želimo. Kaj začutimo, kadar nekdo izreče besedo vojna. To je nekaj tako mrzlega, groznega, bolečega, človeku neprijaznega. Zakaj se ljudje med sabo spopadajo, tepejo, ubijajo? Na to vprašanje bi bilo težko odgovoriti- Vse večji problem med ljudmi sta šola in služba. Mi smo še mladi in že zdaj vidimo v svetu to nezadovoljstvo, grozo. Komu se zdi že osnovna šola odveč, zamahne z roko in to je tisto, kar mlade privede do droge, pijače, zasvojenosti. Vendar je to po-vsem drugo kot tisto, če se člo- vek uči, je priden, delaven, nazadnje pa ne dobi službe in pri tem največkrat omaga. Starejši ljudje pravijo, da na mladih svet stoji. Vendar se mi zdi, da je to, na čemer stoji, tako rahlo, da se bo zdaj zdaj zrušilo. Ljudje sami s seboj niso zadovoljni, se sovražijo. Jaz upam, da bo to nezadovoljstvo izginilo s sveta, da si bodo ljudje poiskali službe in si prislužili lastno žepnino, svoj denar. Vihar, ki piovzroča vojne, naj se umiri, ljudje naj se imajo med sabo radi in naj uživajo to kratko življenje, ki je žal samo eno. Želim si, da bi ta onesnažena voda sovraštva, ki se preliva med ljudmi, odtekla in naj priteče čista voda, znamenje ljubezni, veselja, prijateljstva in predvsem zadovoljstva. LIDIJA DRAŽNIK, k, rqzred ____ OS Žalec OŠ LJUBNO OB SAVINJI POROČA Pred dnevi smo na občini in na naši šoli gostili dva visoka gosta, ki sta nas obiskala, da bi videla, kako napredujejo priprave za nadgradnjo šole in adaptacijo vrtca. Pri nas sta bila šef sektorja za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport Niko Žibret in glavni arhitekt Milivoj Lapuh. G. Niko Žibret je povedal, da se vedno več slovenskih občin odloča za uvedbo samoprispevka za razvoj šolstva. Ljudje so ugotovili, da na tak način lahko mnogo laže zagotovijo svoj delež, toliko prej pa prispeva svoj delež tudi država, saj ima zanesljivo zagotovilo, da bo svoj delež prispevala tudi občina. Pa še nekaj je zelo pomembno! Povsod, kjer so se odločili za uvedbo samoprispevka za šolo, se je pokazalo, da tudi ostali programi v občini niso ogroženi ali prikrajšani (asfaltiranje cest, obnova vodovodov, kanalizacije itd). Za nas je bito zelo pomembno zagotovilo g. Žibreta, da letošnja investicija (prehod na ogrevanje s tekočim gorivom - 6 mio SIT) vsekakor sodi v okvir obnove šole in bodo tudi za ta del investicije prispevali polovico denarja. Tako lahko sedaj že zanesljivo rečemo, da se je obnova šole že pričela. Kar lep korak je že storjen. Učenci so sedaj v bistveno toplejših prostorih, kot so bili še pred enim letom. Seveda pa nas glavna naloga vsekakor še čaka - to pa je, da bodo naši otroci hodili v šoto samo dopoldne, da bodo imeli knjižnjico, računalnico, da bodo večkrat prišli v telovadnico in da bodo imeli bolj spodobne razmere v vrtcu. V teh dneh pripravljamo kar precejšne spremembe pri šolskih prevozih. Te bodo samo nadaljevanje načrtnega dela na tem področju, saj smo v zadnjih letih odprli kar nekaj novih prog (Planina, Ter, Lučka meja), da bi olajšali pot v šoto tistim učencem, ki so sicer najbolj oddaljeni od šole. Naš cilj je, da bi se v najkrajšem času domov vozili tudi učenci popoldanske^ izmene (Planina, Primož, Ter). Že nekaj dni vozimo po novem tudi otroke v Meliše, že čez nekaj dni pa bodo manj časa čakali tudi otroci iz Rastk. Letos bodo naši učenci prvič preživeli zimsko šoto v naravi tako, da bodo teden dni prebili od doma. Našli smo zelo ugodno ponudbo (Penzion Ložekar nad Logarsko dolino). Otroci bodo blizu doma, pa vendar bodo teden dni preživeli tako, da bodo morali skrbeti sami zase. Ker vemo, da je marsikje problem smučarska oprema, smo od Elana dobili brezplačno šest parov smuči, katere bodo naši učenci s pridom uporabili. Sole v naravi se bo udeležila večina letošnjih šestošolcev. V letošnjem šolskem letu se je število učencev pri fakultativnem pouku angleškega jezika in pri interesnih dejavnostih zelo povečalo. Tako sedaj obiskuje fakultativni pouk angleškega jezika kar 95 učencev. Se posebej pa nas veseli veliko zanimanje za obiskovanje tehničnega krožka na nižji stopnji. Le-lega smo organizirali tako, da ga lahko obiskujejo tudi učenci vozači. V glasbeno šoto imamo letos vpisanih kar 31 učencev, prišteti pa je treba še tiste, ki se učijo instrumente tudi pri zasebnih učiteljih (Cita Galič, Mira Kele-men, Robi Zupan in drugi) in ustavimo se pri številki 55. Vse te dejavnosti so pomembne, saj na ta način vzgoja zelo uspešno dopolnjuje izobraževanje. RAZVESELILI SMO SE PRVEGA SNEGA! Člani literarno-novinarskega krožka smo zabeležili vtise ob prvem snegu: • ko sem zagledala prve snežinke, sem se že videla na smučeh • spomnila sem se se iger na snegu • s sošolci se bomo kepali • želela sem si, da bi ga zapadlo toliko, da ne bi skopnel • s snegom so prišle prve nevšečnosti, neočiščeni pločniki in spolzke ceste • znak, da se bližajo prazniki • prišel bo Miklavž s svojim spremstvom. Božiček, dedek Mraz • na poti domov smo se kepali^ • prve snežinke sem ujela v dlan, in so se spremenile v kapljico vode LITERATI IZ OŠ ŽALEC II ŠTABE SKRIJ! J E ... pisalo se je leto 1925 Bati se je, da ženska iz sedanje dobe ne postane preveč podobna moškemu - po zunanje. Kratki lasje, moške hlače pri športu, ozke obleke in jopice, ki so kakor moški jopiči in vratniki s pentljami in majhni klobučki in cigarete - vse to kaže kako postaja ženska podobna moškemu. Iz zgodovine pa izvemo, da ta smer ni nova, ampak so bile ženske že tudi prej take. Če pomislimo na rusko carico Katarino II., na vojvodino Montpensiersko, ki se je lastnoročno udeležila vojne, na kraljico Zofijo Marijo Neapeljsko, ‘junakinjo z Gaete” - vidimo, da sicer niso stremile po moških oblekah, a so nastopate, kakor bi bite možje. In poznamo iz zgodovine ženske, ki sicer niso nastopale v moških vlogah, a so se oblačile kakor moški. Predvsem je bila taka švedska kraljica Kristina, hči mogočnega kralja Gustava Adolfa, ki ga poznamo iz prote-stantovske dobe. In taka je bila tudi nečakinja francoskega kardinala Mazarinija, Marija Mancini, ki bi bila postala “skoraj” francoska kraljica. Švedska kraljica Kristina je bila pač prezgodaj na svetu. Ni sodila v tisto dobo žensk. Ko se je bila od-poveala prestolu, je potovala vsepovsod. Učena je bila kakor kak visokošolski profesor, šaljiva je bila in zabavna kakor kaka igralka po poklicu in je bila spet otročja kakor šestletno dekletce. Na modo ni gledala. Vseeno ji je bilo, kako se je oblekla. In grda je bila, da je noben moški ni maral pogledati. Venomer se je preoblačila. Zgodilo se je, da je šla v kraljevsko kočijo vsa kakor kraljica, a je izstopila preoblečena v častnika. Mogoče bi bila v naši dobi izvrstna igralka. Tedaj pa ni spadala nikamor. Le enkrat je bila ljudem všeč - na mrtvaškem odru. Marija Mancini je živela na dvoru francoskega kralja Ludovika XIV. Poročena je bila z imenitnim velikašem Colonno iz italije in je imela pet otrok. Po porodu petega otroka pa je kratkomalo izjavila svojemu možu, da ne bo nič več rodila in je možu - ušla. Potovala je okrog kakor njena sovrstnica švedska kraljica in zapirali so jo v samostane a je vedno utekla. Menjavala je samostane, kakor menjamo današnji hotele. Rada je nosila moško obleko - na maskeradah in ACMAN Trgovina ACMAN Griže, Griže 25, tel.: 063 715-919 Ne samo ob Božiču, temveč celo leto je veselje, ki ga daješ drugim, tisto, kar se ti povrne. (John Greenleat) V tem času polnem prazničnega vzdušja in pričakovanj, vas vabimo v poslovalnico ACMAN v Grižah 25: vsak dan od 9.00 -17.00 ure ob sobotah od 9.00 -12.00 ure Vabljene ste tudi tiste, ki potrebujete VEČJE in ZELO VELIKE številke. Oblekli vas bomo tako, da boste med prazniki lepe in se počutile udobno. VSEM ŽELIMO MIREN BOŽIČ* V NOVEM LETU PA OBILO USPEHA IN SREČE! potovanjih. Tudi ta je bila nekaj stoletij prezgodaj na svetu. Leta 1850 je bila pričela Američanka Amalija Bloomer razširjati misli o moških oblekah za ženske. Vendar se take obleke te niso utegnite udomačiti med ženskami, čeprav so bolj in bolj silite v ospredje in nastopale na govorniških odrih. Če je pa bila kaka ženska ostrižena, so pa sploh dejali, da je kakor moški in so se “z zamero” in skoraj s studom odvračali od nje. In danes? ZA SMEH VZGOJNO Cenček (pred kipom Milonove Venere): “Zakaj pa nima nič rok?” Mati: “Ker si je grizla nohte.” REKORD Dva mlada Žida Kohn in Rotter najdeta na hodniku zavitek sira. Ker se nista mogla zediniti, čigav je sir, je predlagal Kohn, da bo sir tistega, ki pove največjo laž. Kohn pravi torej: “Povem ti laž. Pri nas doma imamo kokoš in ta nese namesto jajc takoj omlete.” “To še ni nič. Jaz sem slišal ribo, ki je pela napev iz 'Prodane neveste’.” “Tudi to ni nič. Mi imamo prašiča, ki vsako jutro poje kakor petelin.” Ko si tako lažeta, pride mimo rabin in pravi: “Otroka, to ni lepo, da tako lažeta; jaz služim že štirideset let Bogu, pa se nisem niti enkrat še zlagal.” Tedaj reče Rotter: “Čuj, Kohn, daj mu ta sir! Tako debelo se midva ne znava zlagati.” VARLJIV ŽAREK Vodja petja v neki stolnici: “Sedaj sem Vam pokazal, gospodična, kor in orgle in če Vam je ljubo, Vas popeljem pred oltar...” Stara devica (naglo): "Ah, da, z veseljem!” Iz bontona KADILCI IN NEKADILCI: VOJNA STOLETIJ - 3. DEL KAJENJE NA POTOVANJU Letala, vlaki in ladijski saloni imajo ločene oddelke za kadilce in nekadilce, vsako boljše prevozniško podjetje pa nam daje možnost izbire. V mnogih medkrajevnih avtobusih napis ali simbol prepovedujeta kajenje, v lokalnih prevoznih sredstvih pa kajenje ni dovoljeno. Kadar se peljete s taksijem, za dovoljenje vprašajte voznika. Kadar vas pelje voznik nekadilec, se vzdržite in ne sprašujte za dovoljenje. Lahko pa za kajenje izkoristite postanek med potjo. NA OBISKU -V STANOVANJU -ZA MIZO V zaprt prostor ne vstopamo s cigareto. Kadar pridemo h komu domov, hitro opazimo, ali v stanovanju živijo kadilci ali ne. Če ugotovimo, da so naši gostitelji nekadilci, brez pomislekov opustimo misel na cigareto. Rajši skrajšajmo obisk, ali pojdimo pokadit cigareto na balkon. Če bi domače prosili za dovoljenje, bi nam kajenje verjetno dovolili, vendar bi bil takšen pristanek izsiljen. Nikakor ne kadimo tam, kjer so otroci in kjer je kak človek, ki se poskuša kajenja odvaditi. Za mizo velja, da je treba počakati, dokler vsi ne nehajo jesti, potem pa si, navado po kavici, cigareto lahko privoščimo. To pa velja samo pod pogojem, da poteg nas kadi še kdo drug. Kadar smo povabljeni na večerjo, nikoli ne začnemo kaditi pred go- stiteljem. Če gostitelj sam od sebe ne povabi družbe, naj si prižge, nikar ne izsiljujmo. OPOMBE V ZVEZI S KAJENJEM • pazimo, kam otresamo pepel • ogorkov ne odmetavajmo po plaži, otroškem igrišču, v pomivalno korito, pisoar ipd. • cigarete ponudimo in prižgemo najprej ženskam, potem šele moškim, in sicer od starejših k mlajšim • vsako cigareto prižgemo z novim ognjem; pri tem smo pozorni na to, da se sogovorniku ni potrebno preveč sklanjati in da plamen ni previsok • nikoli ne prižigajmo cigarete s cigareto • če že ravno moramo prižgati z isto vžigalico, smemo ponuditi ogenj samo dvema osebama, nikoli trem • čim pogosteje zračimo osebno garderobo, sapo si osvežimo z osvežilnim sredstvom, priskrbimo si zobno kremo za kadilce, da si odstranimo rumene madeže z zob in si čim pogosteje umivajmo zobe • cigareto si zjutraj prižgemo šele po hrani • rumene madeže s prstov si odstranimo z limonovim sokom • pazimo, da ne zaslovimo kot človek, ki kadi tuje cigarete. (konec) Orhideje pripadajo eni največji družini med cveticami, to je družini Orhidaceae in so razširjene po vsem svetu. Pravijo, da obstaja 25.000 ali 30.000 vrst različnih orhidej, ki so v najrazličnejših barvah, oblikah in tudi velikosti cvetov. Večina orhidej v naravi raste na deblih dreves ali na koreninskih izboklinah, zato njihove korenine niso nikoli v zemlji. Ovijajo se okoli gole drevesne skorje ali pa se vrastejo v mahove blazinice, lišaje ali v preperelo listje. V času božičnih in novoletnih praznikov navadno obdarimo naše najdražje, prav prijetno pa bi bilo včasih za spremembo obdariti samo sebe. Za majhno pozornost, ki si jo lahko namenimo same sebi, sploh ni potrebno veliko: Poiščite stara pisma in fotografije iz osnovnošolskih in srednješolskih let. Prijetno se bo spomniti starih dobrih prijateljstev, ob spominu na svoje nekdanje simpatije in takrat tako moderno frizuro pa se boste veselo nasmejale. - Privoščite si miren večer. Telefonsko slušalko dvignite s telefona, ugasnite televizijo in vzemite v roke kakšno dobro knjigo. Videle boste, kako prijetna je popolna tišina. - Izberite si dober film in ga pojdite gledat v kino čisto same, nato pa si še privoščite miren večerni sprehod iz kina domov. - Z najboljšo prijateljico si privoščite izlet v neznano. Ni potrebno, da greste daleč. Že izletniške točke v bližini vašega kraja vam bodo odkrile veliko novega, še zlasti, če znate uživati v malenkostih. ~ Ko kupujete darila drugim, kupite tudi kakšno malenkost zase. V denarnici se vam darilce več ali manj ne bo močno poznalo, ve pa boste končno imele prav tisto malenkost, ki si jo že dolgo želite, pa tega niste nikomur povedale. Orhideja je prilagojena na stalno menjavanje sušnosti in vlažnosti. Orhideje pri nas lahko kupimo v cvetličarni. Posajene so v plastičnih ali glinenih lončkih. Ko rastlina cveti, je ne presajamo. Med cvetenjem jo vedno zalivamo, to je dvakrat ali trikrat tedensko, odvisno od temperature, ki jo imamo v stanovanju. Zalivamo vedno z mehko vodo, kajti orhideje so zelo občutljive na preveč kalcija v vodi, ne smemo je izpostavljati direktnemu soncu, ker lahko pride do ožiga cvetov in njenih listov. Strokovni vrtnarji razmnožujejo orhideje s semenom. Ko ugotovimo, da se je ratlina v lončku že preveč razrastla ali pa je zemlja že preveč izčrpana, jo moramo presaditi. Pri presajanju moramo paziti, da ne poškodujemo korenin. Najboljši čas za presajanje je obdobje med mesecem marcem in majem. Orhideja je lahko torej lepa cvetoča sobna lončnica, hkrati pa jo uporabljamo tudi v cvetličarni kot rezano cvetje, kajti njeni cvetovi so lepi, dehteči in dolgo obstojni. Pozornost v teh prazničnih dneh, ki so pred nami, lahko svojim najbližjim izkažemo tudi z enim samim cvetom aranžirane orhideje._____________ Če bolehate za astmo, je po mnenju raziskovalcev z medicinske univerze v Pennsylvaniji zelo verjetno, da imate težje napade prav pred pričetkom menstruacije. Nenadne : hormonske spremembe pred pričetkom menstruacije so bile pri 46 odstotkih žensk, ki so sodelovale pri raziskavi, pomemben vzrok za astmatične napade. SVEČANE obleke ZA MLADE Če ste rosno mladi, se z našim razmišljanjem in pogledi na svečane obleke ne strinjate. Najstniki imajo pač svoj svet, ki ga zelo nazorno pokažejo tudi z obleko. “Odštekano”, jasno. Mame najstnic so velikokrat presenečene, ko želijo pomagati pri izbiri svečane obleke za silvestrovanje, bližajoči se maturantski ples ali valeto. Vse, kar velja v njihovih očeh za lepo, je za najstnico staromodno. Ampak, spet ne staromodno na pravi način. Zato, ker staromodne reči rade nosijo, če so staromodne iz pravega obdobja. Komplicirano? Včasih že! Pomisliti pa moramo, da so modeli iz 70-ih, 80-ih za naše najstnike nekaj čisto novega, saj jih še niso videli ali nosili. Priznajmo, da so te njihove kombinacije starega na nov način zelo sveže in zanimive in ^ pustimo prosto pot njihovi domišljiji. r"B0UHG>UE dLo„Q. Trgovina ACMAN Griže CVETLIČARNA f \ Polzela f » / tel: 720 319 _/L . Voščimo Vam lep Božič in srečno Novo leto 1997, z željo, da bi Vas naše cvetje razveseljevalo v prazničnih dneh, kot tudi v naslednjem letu. KVAŠENI ROGIJICI Sestavine - testo: 1 kg ostre moke 6 dl mleka 100 gramov kvasa 3 velike žlice sladkorja 1,5 - 2 dl olja ščepec soli - premaz: 1 stepeno jajce sol (ali kumina, sezam, mak....) nekaj drobno narezanih orehovih jedrc Vse sestavine zgnetemo v gladko testo in ga pustimo vzhajati na toplem, dokler ne naraste. Vzhajano testo razdelimo na osem hlebčkov in vsakega od njih razvaljamo v obliki kroga s približno 30 centimetri premera. Krog naprej razdelimo na osem enako velikih trikotnikov in vsakega od trikotnikov zvijemo v rogljiček. Nasvet: po želji lahko rogljiček napolnimo z marmelado ali z orehovim nadevom, vsekakor pa pazimo, da jih pričnemo zvijati s širšim delom. Če rogljičke pustimo brez nadeva, jih premažemo s stepenim jajcem in posujemo s soljo (ali s kumino, makom, sezamom...) in okrasimo z drobno narezanimi orehovimi jederci. Pekače dobro namastimo in pečemo rogljičke pri 180 C približno 20 minut. Rogljičke lahko ponudimo še vroče, predvsem pa naj bodo sveži. Dober tek! VEČER S SHITHEAD FOLK TRIOM V BAR FLY-JU SHITHEAD FOLK TRIO V AKCIJI. Foto: J. M. Zgodilo sc je. kar se je že dolgo imelo zgoditi. SHITHEAD FOLK TRIO so po dolgotrajnem in mučnem masturbiranju v snemalnih prostorih vendarle stopili na oder. V predprogramu je svojo spretnost predstavila žalska ABCjazz zasedba TRAFFIC JAM, ki je več kot presenetljivo opozorila nase. V nadaljevanju sporeda pa je žalski boem, pesnik, profesor kemije in dolgoletni odjemalec Krkinih izdelkov MIRO SLOVENEC s svojo spremljevalko Jožico povedal, kar mu že več let leži na duši. SHITHEAD FOLK TRIO pa so spet (TOKRAT POVSEM NEGATIVNO)’presenetili. Vidno okajeni od izotropnih rožic in od ponarejenih cigaret oziroma ganjeni od česar koli že, so vse prisotne lepo ozmerjali, vokalist in lider grupe je nekajkrat celo pljunil po najbolj vročih plesalcih pod odrom. Sledil je baladni program, ki je za razliko od drugega dela programa izzvenel izvajalsko korektno. Presenetljiv je bil njihov ležeren, ironičen in celo žaljiv odnos do publike, česar pri nas nismo vajeni. Vsem je že znano, da iz nastopa v nastop menjajo svoj imidž, in tokrat so se pokazali v luči podpovprečnih garažnih bendov, ki so harali po Sloveniji v zlati dobi PUNKA. V drugem delu sporeda so predstavili še neobjavljena besedila, ki so spornejša ali bolj ogabna kot na prvi kaseti. SHITHEAD FOLK TRIO torej kažejo nestrinjanje z vsem, kar naj bi bilo okusno, lepo, normalno, ter pljuvajo po vsem mogočem (CELO DOBESEDNO) in po svojih oboževalcih. Skratka, DQBESEDNO ZABIJANJE ZEBUEV V MORALO. JAZZ BRASS Že v starem Egiptu so trobila s svojim plemenitim zvokom prispevala k slavnostnemu vzdušju dvornih ceremonij. Svojo “kraljevsko” vlogo so uspešno opravljala skozi stoletja. Potem so jih odkrili temnopolti glasbeniki. Kljub temu, da so trobila postala vodilni jazzovski instrument, je zasedba dveh trobent, dveh pozavn in tube precej nenavadna tudi za to zvrst glasbe. Nenavadna je tudi skupina JAZZ BRASS, ki se je morda ravno zato tako globoko zasidrala v srcih ljubiteljev dobre BED NEST - SOOČENJE Z RESNIČNOSTJO Skupina je prvič uporabila svoje ime pred tremi leti, in sicer so ga izbrali na podlagi ankete. Igrajo v klasični rock zasedbi (vokal, bobni, kitara, bas kitara in klaviature), vendar pa sta od prve zasedbe do danes o(b)stala le še pevec SAŠO KUZMANOVIČ ter kitarist ANDRAŽ GLIHA. Oba sta svoj dolg domovini že odslužila, in sicer v različnih generacijah (Andraž pred Sasom), tako da je bila skupina paralizirana celo leto. Kmalu po zaključku Sašovega vojaškega roka so se odpravili v snemalni studio TIVOLI in pod okriljem Aca Razbornika posneli svoj prvi CD s preroškim naslovom FACING REALITV. Gre za tematski CD, ki se cel ukvarja z eno samo temo: SOOČENJE Z RESNIČNOSTJO. To nakazuje tudi design na naslovnici CD-ja, pa tudi besedila poskušajo biti rahlo dvoumna, saj si jih lahko razlagamo kot ljubezenska ali pa... Besedila so pisana v angleškem jeziku, saj si želijo uspeti ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Zgoščenko so izdelali v samozaložbi ob pomoči prijateljev (brez sponzorjev), distribucijo pa zaupali založbi Dallas. Samozaložba je za tako mlado skupino, kot je BED NEST, kar velik finančni zalogaj, ki morda rahlo zavira promocijo, vendar pa kljub temu lahko v kratkem pričakujemo videospot na skladbo DISGUISED AS A STAR, katero smo že lahko slišali po različnih radijskih postajah po vsej Sloveniji. Če jim bo to omogočala finančna situacija, pa si želijo pred izidom naslednjega CD-ja posneti video na komad Inside My Mind. Po izdaji CD-ja in po zasluženih počitnicah pa je tudi v to gnezdo zapihal veter sprememb in ptice v j gnezdu seznanil s kruto realnostjo. Člani so namreč ugotovili, da nimajo več skupnih ciljev. Napetost je naraščala, in člana BOŠTJAN JARIČ (bobni) ter DANIJEL HOMŠAK (bas kitara) sta prostovoljno prekinila sodelovanje s skupino. Kot že rečeno, sto ostala le j še Sašo in Andraž, ki sta se odločila obdržati ime skupine, poiskati novo ritem sekcijo ter nadaljevati pot k slavi. Uspelo jima je že najti bobnarja ter basista, klaviatu-rista pa še iščejo. Pišete jim lahko na naslov: BED NEST (SIMON JEŠOVNIK), ZADOBROVSKA 29. 1260 UUBLJANA - POLJE. glasbe. Največje odlike ansambla so avtorske skladbe, zanimive priredbe bratov Lojzeta in Dominika Krajnčana ter dovršena izvedba predpisane in improvizirane glasbe. Člani zasedbe so klasično izobraženi trobilci, ki so našli svoj umetniški izraz v jazz glasbi. Obvladovanje paralelnih instrumetov, kot so krilni rog, eufonij ali ventilna pozavna kot tudi uporaba najrazličnejših dušilcev in tolkal dajejo ansamblu bogat spekter barvnih nians, od mehke melanholične do blesteče trobilne. Glasba ansambla združuje različne stile; od ragtime, preko južno ameriških ritmov do najsodobnejših jazzovskih smeri. JAZZ BRASS se lahko pohvali z elitno zasedbo slovenskih jazzovskih trobilcev. Skupino sestavljajo Peter Ugrin, Dominik Krajnčan, Lojze Krajnčan, Klemen Repe in Darko Rošker. Zaradi svoje izredne glasbene širine ansambel nastopa ob najrazličnejših kulturnih in slavnostnih prireditvah, v radijskih in televizijskih oddajah ter na samostojnih celovečernih koncertih. Julija 1994 pa je JAZZ BRASS na mednarodnem tekmovanju v francoskem mestu Vienne kot najbolj originalen ansambel dosegel prvo mesto. Piše: Gregor Čulk Tnj. VESELE ŠTAJERKE Ko so se pred tednom pojavile na odru libojske revije domačih ansamblov, je v dvorani zabučalo. Še preden so prejele za instrumente, so bile deležne bučnega aplavza. Bile so v središču pozornosti. Kdo sploh ste VESELE ŠTAJERKE? Smo skupina štirih deklet, ki rade pojemo in se smejimo. Kako dolgo že nastopate in odkod ideja o ustanovitvi vaše skupine? Na slovenski sceni smo že 2 leti. Ustanovitelj skupine je Jože Žlaus - oče kitaristke Loti Žlaus. GOSPOD ŽLAUS: Ideja o ustanovitvi takšne skupine je zrasla pri meni. Kot nekdanji član ansambla Zupan in Mira Klinca sem veliko potoval v tujini. Tam sem srečal dosti takšnih skupin, kot so Vesele Štajerke. Ideja mi je bila všeč, in tako sem jo tudi izpeljal. Kdo vam piše tekste in glasbo? Tekste nam pišejo Vera Soline, Toni Gaberšek, Jože Zimšek, nekaj napišeta tudi Loti in mjena mama. Kje vse nastopate? Na leto imamo čez 100 nastopov. Nastopamo povsod, kamor nas Povabijo: veselice, koncerti, razne prireditve - med njimi tudi humanitarne. v Veliko sodelujemo z ansamblom Čuki in Sasom Hribarjem. Izdale smo že eno kaseto, druga kaseta skupaj z lasersko ploščo je v Pripravi in bo izdana konec januarja 1997. ZGODILO SE JE V DECEMBRU: 1962 - revija Kinemalograph Wcekly izbere Cliffa Richarda za najbolj uspešnega :zi’ezdnika leta. 1964 - Ihe Animals posnamejo pesem Doni Let Me Be Misunder-stood. 196)5 - Don Everly postane srečni očka hčerke, Rogerju Millerju pa se rodi sin. 1967 - The Vardbirds napišejo in posnamejo glasbo za balet, katerega premiera je 13. decembra v Parizu. 1968 - Rolling Stones posnamejo TV oddajo Rock’n’Roll Circus, v ka- teri med drugim nastopijo tudi John Lennon, Keith Richard, Erič Clapton, Jethro Tuli in The Who. 1969 - Jimi Hendrbc načrtuje poslovilno turnejo po ZDA in Veliki Bri- taniji. 1970 - John Lennon in Yoko Ono sta izdala vsak svoj album z naslo- vom The Plastic Ono Band. 1972 - Rolling Stones in Sin ic IVonder skupaj posnamejo album, vendar ga ne izdajo zaradi pravnih težav. 1975 - Paul Simon: “Preden stopim na oder, me je strah, pa tudi ne- rodno mi je.” 1976 - Rick Wakeman se pridruži skupini Ves. 1978 - Donna Summer: "Disco glasba ni umetnost in ni resna, pač pa je samo glasba za ples. Jaz pa vem, da bodo ljudje vedno radi plesali.” 1979 - The Who, Paul McCartney, Elvis Costello, The Clashj The Pre- tehders in The Specials igrajo na dobrodelnih koncertih za Kampučijo. 1980 - 8. decembra Mark David Chapman ustreli Johna Lennona. 1984 - v Londonu v dobrodelne namene posnamejo pesem Do Thcv Knmv It's Christmas. 1986 - oddajati prične britanska MTV. Sodelovale smo na Veseli jeseni, v raznih TV oddajah, veliko delamo tudi s Tonijem Gašpe-ričem. Naslednje leto pa načrtujemo turnejo po Ameriki. Kako pa vas sprejema okolica, učitelji, sošolci? Učitelji imajo razumevanje in nas vzpodbujajo. Rečemo lahko, da se je marsikdo od sošolcev ravno zaradi nas začel zanimati za naro-dno-zabavno glasbo. Bi se predstavile bralcem Glasu Savinjske ' LOTI ŽLAUS: Igram kitaro in pojem. Obiskujem SKŠ Celje ter glasbeno šolo v Velenju. Moj hobi je poleg petja in igranja še risanje. MARJANA HERCOG: Obiskujem srednjo frizersko šolo v Celju. Rada govorim. Sem največja po velikosti in zgovornosti, HA-HA. Rada smučam in rolam. Igram bas kitaro in klaviature. MOJCA ČREŠNAR: Obiskujem srednjo turistično šolo v Celju. Igram harmoniko, citre, bas kitaro in pojem. Zelo rada spim. ANITA VODIŠEK: Obiskujem 4 letnik gimnazije Celje, kjer sem odlična učenka. Poleg glasbe zelo rada berem in plavam. Igram klaviature in pojem. Kdo skrbi za vašo garderobo na nastopih? Za garderobo skrbimo same. Zamisel nastane v naših glavah, skiciramo jo, nato pa damo v izvedbo dobri šivilji. Veselim Štajerkam lahko pišete na naslov? LOTI ŽLAUS, Globače 15, 3212 VOJNIK, tel: 063/774-761 Vesele Štajerke ne nosijo zaman takšnega imena. Dekleta so resnično vesela, sproščena in razigrana. Ker njihov repertuar poleg narodno-zabavnih pesmi zajema tudi zabavne pesmi, bomo o njih nedvomno še veliko slišali. Pa srečno, Vesele Štajerke! Tekst in foto: Alenka Turnšek WOODY GUTHRIE / EARLY MASTERS Woody Guthrie, potujoči pevec folka, ki je s svojo glasbo opozarjal in se boril proti zatiranju in krivicam preprostega delovnega: človeka, je vplival na mnoge sodobne glasbenike in bil glavni vzor Boba Dylana. Na plošči Early Masters so, kot pove že naslov, zbrane njegove:; zgodnje skladbe, posnete leta 1944. Avtor večine skladb je Woody Guthrie sam, vendar gre v večini primerov za predelave starih ljudskih napevov, ki so jih v Ameriko prinesli angleški priseljenci., Guthrie jim je po potrebi spremenil bešedila in jim dodal bluesovske ali country melodije. Prevladujejo skladbe, ki obravnavajo ljubezensko in socialno angažirano tematiko: Hey Lolly I .oliv. John Henrv. Gvpsv Davy, AVorried Man Blues, More Pretty Girls Than One, Pretty Boy Floyd, Hani Ain’t It Hard druge. Poleg W6pdya Guthriea, ki je pel in igral na akustično kitaro, sta na snemanju sodelovala še Cisco Houston s kitaro, mandolino in vokalom, ter legendarni bluesovski orgličar Sonnv Terry. Eariy Masters nam prinaša 12 škripajočih posnetkov preprostega akustičnega folka in je namenjena res največjim ljubiteljem tovrstne glasbe. VAN MORRISON / MOONDANCE Van Morrison je na glasbeni sceni bolj ali ; manj uspešno prisoten že več kot 30 let in je svoje najboljše plošče posnel konec 60-ih in v začetku 70-ih. Mednje nedvomno sodi tudi plošča Moondance, izdana leta 1970.Zanimivo : je, da na Vana Morrisa kot irskega glasbenika ni vplivalo bogato glasbeno izročilo njegove domovine, temveč je svoje glasbene korenine našel predvsem v ameriški glasbi, natančneje v jazzu, bluesu, soulu in gospelu. Na plošči Moondance je s prepletanjem omenjenih glasbenih zvrsti nastalo 10 kvalitetno izenačenih skladb. Poleg naslovne jazzovske Moondance še And It Stoned Me, Caravan, baladi Crazy Love in Brand New Day ter soulovsko obarvani skladbi Come Running in These Dreams of You. Poleg odlične glasbe pa je zaščitni znak plošče Moondance tako kot vseh ostalih Morrisonov glas, ki premore izredno močan čustven naboj in s katerim zna pričarati celo paleto razpoloženj. Vasja Volavšek UMETNIK NEKDAJ ZNAN POD IMENOM PRINCE ENIGMA 3 KRALJ JE MRTEV, ŽIVEL KRALJ Založba NPG (NEW POWER GENERATION) Records in EMI - Capitol Musič Group Severna Amerika sta 17. oktobra 1996 objavila podpis pogodbe z Umetnikom, nekdaj znanim pod imenom Prince. Gre za izdelavo in distribucijo njegove dolgo in nestrpno pričakovane trojne plošče z naslovom EMANCIPA-TION. Plošča je po celem svetu izšla 18. novembra 1996 pri založbi' NPG. Umetnik je ob podpisu pogodbe dejal: ‘“Svoboda je čudovita stvar!.. Ta dan sem že dolgo pričakoval. EMANC1PATION je album, ki mi je usojen.” Charles Koppelman, predsednik EMI - Capitol Musič Group, pravi: “Globoko smo počaščeni, da lahko sodelujemo z Umetnikom. Je inovator, pripravljen tvegati, skratka - genij. Ljudje v naši industriji zlorabljajo ime “umetnik”,: vendar je on edini v vseh pomenih te besede. To je trenutek v času, ki bo ostal za večno.” L. londell McMillan, predstavnik založbe NPG Records, pravi: “To jc razburljiv dan za umetnika, ki svojo umetnost podaja kot interpret in operater, da bo lahko še naprej odpiral nova vrata v umetnosti. Zaupam založbi EMI - Capitol Musič, da bo s svojo poslovno politiko poskrbela za popolno svobodo Umetnika, nekdaj znanega pod imenom Prince.” “Število možnosti je neskončno. In združiti neskončno število malenkosti, podrobnosti in idej -to je umetnost. Enigma postaja neke vrste United Colors of Musič,” je dejal Michael Cretu. Z izdajo nove plošče Le Roi Est Mort, Vive Le Roi projekt Enigma postaja trilogija. V prepoznavni zvočnosti Enigme 3 je moč zaslediti ogromno stilnih pristopov in razpoloženj, ki so značilna že za prejšnja albuma 39-lelnega Michaela Crctuja, gonilne sile za imenom Enigma. Večkratni platinasti prvenec Enigma 1 je svojo formo poiskal pri georgijanskih menihih in njihovih napevih; Nič manj uspešen album Ennigma 2 je bil pahljača različnih kulturnih motivov, podkrepljenih z rockovskim pridihom. Enigma 3 združuje znane elemente in predstavlja razvojno sintezo prejšnjih dveh albumov. Tematsko se Enigma 3 podaja v še bolj kompleksne in provokativne vode kot v prejšnjih poglavjih, saj izpostavlja vprašanje obstoja/eksistence. Michael Cretu pravi: “... osnovno vprašanje našega bivanja ni biti ali ne biti, ampak ČEMU?” Od 25. novembra 1996 je torej ponovno aktualna Enigma. Tokrat v tretje. Podrobno dognanje bistva Enigme je izjemno težavno, po drugi strani zato morda toliko bolj privlačno. To potrjuje tudi izjava Michaela Crctuja: “Glasbe ni moč razkriti z besedami. Glasba se razkriva sama po sebi.” Plošče lahko kupite v: BESEDA ALI DVE O SATANIZMU Letos je bilo pri nas toliko govora o satanizmu, ki naj bi se predvsem v Mariboru razširil celo med osnovnošolce, da je zadeva postala prav komična. MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 Komična pa zato, ker je satanizem pri nas že dolgo prisoten, le opazili ga nekateri še niso, zakaj satanisti ne iščejo velike pozornosti, ampak se s svojo dejavnostjo ukvarjajo v krogu ostalih privržencev. Ne sicer, da bi se skrivali, saj vsaj ljubljansko satanisično društvo nima kaj skrivati, ne obešajo pa svoje ideologije na veliki zvon. In kakšna je njihova ideologija? Svet vidijo kot krut, nepravičen in pokvarjen. Konec koncev je treba priznati, da tak tudi je. In ker naj bi svet in vse na njem ustvaril Bog, je torej on kriv tudi za dandanašnje stanje. Rešitve torej ne moremo iskati v Bogu, temveč v njegovem nasprotnem polu - Satanu. Predvsem pa satanisti verjamejo, da si lahko k odrešitvi pomagajo le tako, da verjamejo sami vase, v svoj notranji jaz. Poleg tega je treba poudariti, da Indorg (ljubljansko satanistično društvo) nasprotuje mučenju in žrtvovanju živali ali celo ljudi. Ne gre jim namreč za fizične naslade, vsaj nič več kot vsem navadnim smrtnikom. Delijo skupno ideologijo, kar pa jim ne gre zameriti, saj naj bi imel človek pravico izbire, pa naj gre tu za vprašanje religije ali pa kakšne druge bolj ali manj tabu teme. Omeniti je treba tudi alkohol in droge. Na ti dve besedi namreč skoraj vsak pomisli takoj, ko človek omeni besedo satanizem. Seveda so pri satanizmu najverjetneje prisotni tako alkohol kot tudi mehke droge, vendar nič več, kot je to danes razširjeno prav v vseh mladostniških skupinah, kaj bi si zakrivali oči pred resnico. Sama sicer ne zagovarjam satanizma, prištevam se namreč med ateiste. Moram pa priznati, da bi se veliko lažje strinjala z ideologijo Indorga, kot pa z včasih prav blaznimi in popolnoma nesmiselnimi nauki krščanstva, takšnega ali drugačnega. Vse tole pa sem pravzaprav napisala zaradi patetičnega odziva večine javnosti na satanizem. Večina Slovencev ima o satanistih predstavo pokvarjenih, zlobnih “vesoljcev”, ki bi jih bilo treba iztrebiti z obličja Matere Zemlje. Največkrat pa sploh ne vedo o čem govore. Naj za primer navedem le odgovor enega izmed policijskih komisarjev, ki se je ukvarjal s pojavom satanizma v Mariboru, na vprašanje, kaj satanizem sploh je: “Sam sicer ne vem. po besedah našega župnika pa je to nekaj hujšega, kot atomska energija.” Oprostite, ampak ta izjava je pač tako zelo pomilovanja vredna, da! človeka kar “v riti zvije”, pa oprostite izrazu. Naravnost za lase privlečena pa se mi zdi tudi skupina pubertetnih osnovnošolčkov, ki si okoli vratu nadene narobe obrnjene križ in se proglaša za sataniste. Pravzaprav niso smešni oni, ampak vsi tisti, ki jih je zaradi njih zajela nepopisna panika o tem, kakšno zlo se dogaja, in ki so bili skoraj voljni verjeti, da se bo v Mariboru rodil satanov sin in podobno. Preveč televizije in znanstveno-fantastičnh filmov o hudipu in njegovih podvigih očitno ne škodi samo najmlajšim. Pa kaj hočemo, že Sokrat je trdil, da ljudje delujemo napačno le zaradi svoje nevednosti. Te pa ni tako težko odpraviti! Le malo bolj bi morali odpreti svojega duha in pustiti ljudem, da živijo v skladu s svojimi nazori, kakršnikoli že ti so! INES' Vprašanje: Rada pogledam v Glas Savinjske, še posebej so mi všeč nekatere rubrike - med drugim tudi vaša, zato vas prosim za razlago oz. usmeritev mojega življenja. Veliko stvari sem doživela, mnogo življenskih prelomnic pa se včasih kar ne znajdem. Razmišljam, kaj je pravzaprav moja naloga v tem življenju, čemu se naj najbolj posvetim. Sem razvezana in po operacijah brez otrok, čeprav me obkrožajo. In kaj me skrbi? Pravkar so mi našli ledvični kamen pa me zanima, če mi ga bo uspelo stopiti brez rezanja. Tudi ščitnica mi počasi dela in se odraža na kilogramih. Sicer sem pa vesela, da živim, rada potujem, zanima me duhovnost, vem da nismo tu zaradi enega samcatega življenja. Lep pozdrav! Šifra: ganga Odgovor: majhno in veliko ŽIVLJENJE Hvala za obsežno pismo in Pozdrave. Vsa duhovnost in ves razvoj se začneta pri tem, da si čim prej in čim bolj natančno odgovorimo, kdo smo in kaj smo doživeli, saj nam to lepo nakazuje, kaj je naša naloga v življenju. V vašem pismu je en zelo oseben in pomemben stavek: da ste razvezani, operacija, brez otrok. Vse ostalo so že bolj želje, vprašanja, hrepenenja... Duhovnost ni nekje drugje in v Prihodnosti, ampak tu in sedaj. Zato je to pismo - kot vsa ostala, H jih prejemam - majhno darilo, zavito v veliko škatlo z bleščečim papirjem. To ni seveda nobena kritika, ampak ugotavljanje dejstev. To, kar najmanj cenimo, so naše dejanske življenske izkušnje in z njimi opravimo tako mimogrede. Kot bi bile želje in sanje pomembnejše °d živih ljudi. Vedno si oglejte dejstva, hrepenenje pa je za to, da določi smer naše poti. Prav imate, ko pravite, da tu nismo zaradi enega samcatega življenja. Že Freud je rekel, da to življenje ni kaj prida, je pa edino, ki ga imamo. Ali ga lahko zamenjate? Bi imeli rajši sosedovega? Bi 'si ga po svoje sestavili? Mnogo ljudi ni zadovoljnih s svojim življenjem, ker je to seveda bolj životarjenje - in to ne v materialnem smislu. Zato lahko rečemo, da tu nismo zaradi enega majhnega življenja,„ amapak da bi doživeli polno Življenje! IZMIKAJOČI DOM Kaj pravijo vaše zvezde? Po soncu ste rak in si seveda želite varno, zanesljivo, urejeno, družinsko življenje, kjer bi lahko brez skrbi izražali svoja čustva. Obenem je Sonce še v 4. hiši in se ta želja pretvarja v tihi ideal osebne izpolnitve. Ponosni ste (bili) na svojo družino in poreklo, dom vam pomeni pogoj, kjer lahko človek doživi svojo intimno srečo. Toda ta ideal se vam izmika in pretvarja v neko drugo življensko zgodbo. Da bi človek zgradil dom, se mora zgodba nekje začeti, saj nihče ne pade v narejeno situacijo, ampak si jo mora narediti. Šrečati mora VRTNARSTVO % GodičjaU pteui Cvitkovič Magda, s.p. 1/33=3] HvTiŽ jiJ Srečno Ustji; Leto VJDJ* Šempeter 30, tel.: 063/ 701-032 mnogo ljudi, preizkusiti privlačnosti, se zaljubiti. Vaša Venera, ki je v dvojčku skupaj z Uranom in Merkurjem pove, da znate biti precej živahni, originalni, zgovorni. Stike navezujete hitro in iščete svojske, nekonvencionalne ljudi. Pri tem znate tudi pretiravati in te zveze nekritično idealizirate in jim pripisujete pomen, ki ga v sebi ne nosijo. Sicer pa ne razmišljate dolgo, če vam kdo ni všeč. Zamenjate ga, občutek imate, da se morajo dogodki vrteti hitreje, kot se. Stik, ki ga nevežete z drugim spolom, je problematičen. Na pivi pogled veliko obetate, a ko stvar preide od besed k dejanjem, se umaknete, se zanikate. Ne znate se prav predati, spremenljivi ste, neulovljivi. Na svoj način iščete (in najdete?) bolj močnega, nasilnega moškega, ki bi zlomil vaše obrambe. To pa vodi v trajno telovadbo s partnerjem v stilu: kdo bo koga, kdo je močnejši, kdo se bo predal, kdo popustil. Privlačnost izzivate z odbojnostjo. Sprašujete o svoji življenski nalogi. Tu je že prva: sebi bodite nekonflikten partner in boste našli tudi manj problematičnega moškega. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA M^gic line s 090 41 231 TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče 156SIT/min ČUSTVA, POT IN KAMEN Vaša Luna je ujeta med dva planeta, Plutona in Saturna, zato so vaša čustva obarvana z veliko močjo, predanostjo, totalnostjo na eni strani in strogostjo, previdnostjo in rezerviranostjo na drugi. Ne sebi ne drugim niste lahek partner. Zahtevate vse in pri tem postavljate stroge kriterije. Zato so vam drugi čustveno vse preveč medli, površni, nedosledni. Obsojate tudi njihovo naivnost, pretirano veseljačenje, razpuščenost. Mnogokrat ste izrazito depresivno, temno razpoloženi. Boljša varianta tega aspekta je zanesljivost, vzdržljivost. Vaš problem je to, da svoje adute težko prodate drugim, saj ste prevečkrat v konfliktu z okolico in partnerjem. “Ženska" v vas je vesela in igriva, a s problematičnim odnosom do moškega (naj se predam ali zbežim, naj jaz ranim njega ali on mene?), “mati” v vas je težka, stabilna, polna življenja, a tudi rezervirana in hladna (kako naj bom popolna mati s takšnim nezaupanjem?). Za vsako materinstvo je prej potrebno partnerstvo, za vsako partnerstvo pa osebna zmožnost dajanja in prejemanja. Zato ste mnogo osebnih energij premaknili na druga področja življenja. Jupiter vam stoji v deveti hiši in ste radovedni, učljivi, nadebudni, odpirate se v nova obzorja, nove čase. Zanka je v prvi hiši in namiguje na vašo karmo. Očitno se morate v tem življenju naučiti stati na svojih nogah, manj se zanašati na partnerstvo. Kamen v vaši ledvici je kamen na poti življenja. Lahko ga brcnete, preskočite, ignorirate ali utopite v vodi. Izbirajte. trigon Imate zdravstvene težave? Ste v življenski zagati? Želite odgovor astrologa? Potrebujete dober nasvet? PIŠITE NAM, NAŠI SODELAVCI VAM BODO ODGOVORILI NA STRANEH GLASA SAVINJSKE! itsimi Sjpmkflš Stim $mm 3wj$Ti$šmthm im Sat&lm$$mmmm §mšm WW s mmmMj)®« PONUDBA: \ - hamburgerji ffa / / \ - cheesburgerji 1 n 1 SA \ - topli francoski sendviči - toasti \ It ® 9 \ m / ® ^ V£$£l SCiŽIČ M S16GW) 19911 OB DOBREM POČUTJU IN GLASBI VAS PRIČAKUJEMO Odpiralni čas od 6.30 do 23.00 BRIGITE BARDOT JAP. SKAKALEC^ POLIPE-MOV TEKMEC INDIJ- SKA DRŽAVA POD- REDNI VEZNIK POSLOVNI PART- NERJI GRŠKA BOGINJA RODO- VITNOSTI STOJIŠČE PR! LOVU (V ŽARGONU) NOBILE UMBER- TO INDIJSKI HRAST NAŠI RAZ- GLEDI SOLMIZ. ZLOG VOZNIKI KANU- JEV OČKA, ATE K PREBI- VALEC LONDONA KRATICA ZA "NA PRIMER" TEKOČI RAČUN ŠUMNIKA IZDELOVALCI TKANIN Z LUKNJICAMI 17 NEMŠKI DVO- GLASNIK ČEŠKI EKONOMIST (OTA) FRANC. PISATEU (ANDRE) 13 IGRALKA GARDNER P REBI V RUSIJE MAZAČ ITALIJ. SPOLNIK KONEC (ANGL.) OSTANEK PRI ŽAGANJU STAREJŠA SL. IGRALKA ORGANI VIDA KRALJ ŽIVALI JAKOBOV STA- REJŠI BRAT ŽORGA AUOŠA SLOV. NACIO- NALNA STRANKA STARI ATA OTOK ČAROV KIRKE IME SL. MANEKENKE GAZIBARE ADA NEGRI ČEŠKA PRITR- DILNICA REKA POŽARIJ EN J A V GR. MITOLOGIJI AVT. OZNAKA NOVEGA MESTA KRATICA ZA DIDIT1 NASLOV NEKD. 'TURŠKIH VEUKAŠEV NARKOTIK IZ MAKA OTON ŽUPAN- ČIČ AMER. VESOL. AGEN- CIJA UJVARI IMBRE TOMAŽ BREJC KAM BOS. DIKTATOR (LON...) PROSTOR ZA SHRANJ. AVT. OZNAKA VRANJA KRŠČANSKI ČAS PRIPRAVE NA BOŽIČ ANTE KOVAČIČ NOČNE PTICE PETERO MOJZES. KNJIG I^ADO AMBRO- SLOVAŠKI PESNIK IZ VOJVODINE \H IVAN VIDAV HUNSKI POGLA- VAR KRATICA 2/1 JUGO- ZAHOD AVSTR. POLITIK MOCK KORALNI OTOK REKA NA HRVAŠ. KRČEVIT JOK IME HRV. IGRy\LKE JAN VITOVEC BRAZ. LENIVEC ORAČ INDIJSKI VELETOK VELETOK V EGIPTU GL. MESTO ITALIJE KONCI SUKAN- CA OMRE ARTUR KEM. OZN. ZA SILIČU ARABSKI DOLO- ČNI ČLEN ŽAGAR LOJZE STROKOVNJAKI V GOSPODARSTVU IME SL. SKLADATELJA ARNIČA IME SLOVENSKE PEVKE VILER IME IRSKEGA IGRALCA NEESONA NORVEŠ. FILOZOF (ANA- THON) 'I "Z C G E S Mi. G P® zimsko v prodajalno 18. december 1996, St. 44 RAZVEDRILO Stran 39 5AVIMJ5KI VESELJAK Saj si rekla naj se igrava doma, ker zunaj sneži! KDO IMA PRAV Na ulici sta se stepla mož in žena. Policist ju je komaj razdvojil. Ko je pričel uradni postopek, je vprašal očividca: Kdo ima po vašem prav? Jaz. Kako to, da ravno vi? Zato, ker se nisem oženil. ANALIZE SO VEDNO TOČNE Nedavne analize so potrdile, da se moški, ki ne razumejo žensk, delijo na dve skupini: samske in poročene. HOTEL ZA VSE V nekem hotelu je v sobi pisalo: Če imate kakšno željo ponoči, lahko pokličete lastnika oziroma njegovo ženo! SAMO ZARADI HIŠE Po nekajtedenskem zakonu med kravo in polžem seje polž le spomnil na zakonsko dolžnost, zataji prične lesti po nogi. Ko je prispel nekje do polovice zadnje noge, jo je pričelo žgečkati, zato je zamahnila z repom in ga stresla na dno. Ko se je to zgodilo že tretjič, se polž ob pobiranj uh ud uje: Sram te bodi. Šele sedaj sem spoznal, da si me vzela le zaradi hiše! V MANJŠINI Francelj se čudi Poldetu: Tvoja Zinka ima dva ljubimca, ti pa nič?! Kaj hočem, če sem v manjšini? NI RAZLIKE Poligamija je, če imaš eno ženo preveč! In monogamija? Ni razlike! SKRB UPOKOJENKE v. V novoodprti drogeriji na Slandrovem trgu prodajalka prepričuje starejšo gospo: Ta krema vas bo naredila za dvajset let mlajšo! Pa mi potem, ko jo uporabim, ne bodo vzeli pokojnine? HOČE ŠE ENKRAT Zena možu sredi noči: Dragi, nekdo je pod posteljo! Pusti ga pri miru! Saj bi, pa hoče še enkrat! “IZPOSODIL” SI JE IME IN ŠE KAJ... V trgovino Pinocchio na Polzeli je 2. decembra vstopil uglajen gospod pri štiridesetih, ki se je prodajalki predstavil kot B, R. iz Galicije. S prepričljivimi besedami je oznanil, da se je s šefom trgovine dogovoril za nakup oblačil, ki naj bi jih vzcl na račun, in nič hudega sluteča trgovka na to ni imela pripomb. Tako si je gospod, ki ga je krasila visoka in precej krepka postava, najprej izbral dvojne kavbojke, pa si nato premislil in ene zamenjal za jopič. Kakor koli že, vse skupaj je naneslo za kakšnih devet tisoč tolarjev. Uglajeni gospod je na: poti s trgovine' rahlo pretresel vstopajočo stranko, tako se mu je mudilo, ampak tega mu še ne gre šteti v greh. Pa kaj, ko se je zapovrh izkazalo, da je pravi B. R. nekoliko mlajši in tanjši gospod, ki o tovrstnem nakupu ne ve nič. Očitno ši je njegovo ime nekdo izposodil, na žalski Policijski postaji, kjer primer obravnavajo kot goljufijo, pa še ne vedo, kdo je korenjaški navihanec, ki mu najbolje pristojijo oblačila s konfekcijsko številko 62. D. S. NoamcE Danska državna železnica je bila prisiljena svojim 20.000 uslužbencem nakupiti temne nogavice. : Potniki so se namreč pritoževali, da jih moti pogled na svetle nogavice, ki se ne ujemajo s temnimi hlačami železničarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Stas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 13.12.1996. Nagrade: Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva j^mm^rtrade C. irt obutev, d.o.o. Nagrajenec iz prejšnje številke: Viktor Bevc, Loka pri Žusmu 57a, Loka Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prejšnje številke: MIKLAVŽ PRINAŠA DAROVE OTROKOM KOLIKO ZASLUŽIJO ŠPORTNIKI? Letos je med športniki največ zaslužil boksar Mike Tyson, ki je s svojimi tremi dvoboji zaslužil 75 milijonov dolarjev. Košarkar Michael Jordan je letos zaslužil 52,6 milijona dolarjev, od tega kar 40 milijonov dolarjev na podlagi pogodb s pokrovitelji. Michael Schumacher je letos od Ferrarija dobil 25 milijonov dolarjev, od pokroviteljev pa še 8 milijonov dolarjev. Na četrtem mestu po letošnjih zaslužkiht!^|»>^ košarkar Shaquille o’Neill.J.z ;24,4 milijona dolarjev. Slopi mu TSmnfitt Smith, igralec ame|iškegartegometa s 16,5 milijona dolhrjevjisijapšestem mestu pa je boksitjčjGvander HoiyfieId s 15,5 milijona dolarjev. Sedmi je tenisač s 15,2 milijona dolarjev, osmi pa igralec golfa Arnold Palmer s 15,1 milijona dolarjev. Na devetem in desetem mestu sta spet dva košarkarja, Dennis Rodman z 12,9 milijona dolarjev in Patrick Ewing z 12,4 milijona dolarjev. — FFIZEFSTVC FCZI Setnpetep 21/a Tel.: 063 701-050 Drogerija Kozmetični salon POPUST PRI NAKUPU IZDELKOV IN PRI STORITVAH \§!androv trg 41, te!.: 063 715-590 OPTIKE 5% popust nad 10.000,00 SIT 10% popust nad 20.000,00 SIT Petrovče, Levec 38/a; tel.: 472-119, Celje, Stanetova 13; tel.: 484-690 TOREJ, trgovina in servis, d.o.o. 3320 VELENJE, Paka 40a, tel./fax: 063/862 406 TRGOVINA IN CVETLIČARNA m LIPCA //vs v Jožica QOLAVSEK, s.p. S% POPUST PRI NAKUPU NAD 20.000,00 Vransko 140, tel.: 063/725-320 Odprto: pon-pet: 7-19, sob: 7-17, ned-prazniki: 8-12 Prodajalne 10% popust pi*I gotovinskem plačilu na vso blago iz naše ponudbe! Stran 40 OGLASI 18. december 1996, Št. 44 METISD B1AG0 tPOZAMENTERIJA tMODNl DODAIKI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: K 7i P K /I t K n P /l - velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga - umetno krzno - velika izbira svile - nova kolekcija chanel vzorcev - enobarvne mikrojibre in kupre - volneni velurji za plašče - vzorčaste mikrojibre in viskoze - vse barve diolenov in voln 1.990 SIT - velika izbira gladkih žametov - svilene rute - več kot tisoč vrst gumbov VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU! K 71 P IZ /I t K Ti P IZ /l KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM S) a tm g TRGOVINA IN GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ GOTOVUE PODLOG tel.: 716-155 tel.: 702-422 Kolektiv trgovine KLINC želi vsem svojim cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem vesel Božič ter olbile uspehov v prihajajočem letu. \ ~7 ZR IZKRZRNO ZRUPRNJ6 S€ ZRHVRUUJ6MO IN S€ PRIPOROČAMO TUDI V L6TU 1997. Hmezad Kmetijska zadruga PETROVČE tel.. 708-173, fax.: 708-248 Vsem našim zadružnikom, kupcem, sodelavcem, poslovnim partnerjem in krajanom Petrovč feCiad in Cefte ftna^Učne cUi teti asiečetO'' 2c0icLot POPUST VSA GOTOVINSKA PLAC^^- žeucoo vom vesece eožičoe iw wo voceToe Pftozwi«e tgr vgliko ospgoov v oovgm cero 19971 OBIŠČITE NAS, PRI NAS STE ZAŽEUEN PARTNER! GRAFO LEVEC 70 - 63301 PETROVČE -TEL./FAX: 47 22 44 c?)\cm poslovnim pcort/iez/om l/i oSro/io/n že lim o vesele &ožle/ie p zc/z/ilAie In (Szeeno novo lelo /997 / —k —k jŽENSKO, MOŠKO iN OTROŠKO FRIZERSTVO j IVOVA reinikma 4 MOŠKO-OTROŠKt SALON 'MAQIC Soseska S, ŽALEC Id.: 711 225 v It nam moNtH poumn upu.. mmr na ŠtamCrovem/trgu v Žalcu POPUST PRI NAKUPU IZDELKOV IN PRI STORITVAH Šlandrov trg 33, te!.: 063 715-590\ .JA/ nafu/ut flm/ /ire, 'lam fieljerja /lOf/aiimn! Catte Club LAT! 3310 ŽALEC, Pečnikova 2 ^AAIRNlCA e C c o Migojnice 6. <>HI/,I' - pisarniški material - otroške igrače in učila - sveče in aranžmaji let 0.0.0) £!§ trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 in m Delovni čas: 7.00 do 1 7.00 N Tl sss ja n im mm Kupon G I* A S E MC - izrežite in ceneje kupujte! 10% POPUST m 10% POPUST Stran 43 (MtZ Drogerija Kozmetični salon Bi Šlandrov trg 41, te!.: 063 715-590 Šlandrov trg 33, te!.: 063 715-590 ŽELIMO VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE m SREČNO NOVO LETO 19971 GOSTIŠČE VOLK Studence 52 (Pri Vel. Pirešici) 3310 ŽALEC, tel.: 728-222 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER Smjjim gmidDm m m mmjpmjts m m jpnjfmmčstmm Mii w mmhimjtsm JkM! A cr CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. u SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 Z NOVIM LETOM 1997 NOVOST V NAŠEM PRODAJNEM PROGRAMU BERLINGOl Vesel Božič in srečno Novo leto 1997 ter varno vožnjo Vam želi Vaš AVTO MURŠIČ TAVČAR BREDA Zg. Grušovlje 18, ŠEMPETER, tel.: 701-816 TRGOVINA IN BAR "SEBI" Vam želi vesele božične praznike, v Novem letu pa veliko zdravja in uspehov! A.,: Vabimo Vas, da nas obiščete v predprazničnem času. Nudimo Vam ugodne cene. Že od 15. decembra dalje pa Vam nudimo 5% popust za vsak nakup nad 3.000.- SIT IPs DOgUaarniaraa žlsm šsaSnm® ■ mesnica „ „ Jože DOLAR Velika Pirešica 7A TELEFON: 063/728-200 trgovina ras) [Mfais ji MESfURSIVD Ni praznovanja brez dobrot mesnice DOLAR, ki Vas ob vsaki priložnosti reši iz zagate. Kolektiv MESMCE DOLAR Vam želi' vesel’ Božič ter srečno Novo leto. Naj bodo tudi v leta 1997 proizvodi, mesnice DOLAR ie naprej z Vami. m HoMargI d.o.o. Parižlje 38, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12,Tel.&Fax.: 063 720-587 Ljubno, Plač 3 PRAZNIČNA PONUDBA : - umetne smrekce, okrasne lučke (zunanje in notranje) - program za koline (motorne mesoreznice, kolofonija kavli za meso, noži Solingen, čreva za salame) AKCIJA V DECEMBRU VISOKOTLAČNI APARATI ZA PRANJE (120 barov, proizvodi iz Nemčije) Vsem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v letu 1997! Vsem želimo vesele praznike in uspešno leto 1997! isca * * * *......*: ;i,pc OS Štorman m Naj se Vam nasmehneta ^ sonce in luna, zvezde naj Vam bodo vodnice v prihajajočem letu ... TO5' a« Lepe in mirne Božične praznike ter ® srečno, zdravo in zadovoljno Novo 1997 leto i*s $ Vam iskreno želimo GOSTIŠČA ŠTORMAN: f' ' \ 1. Gostišče dk Štorman Šempeter ifT 2. Gostišče Štorman Ločica pri Vranskem 3. Gostišče Štorman Vojnik 4. Gostišče Štorman "Elizabeth club" Žalec 5. Gostišče Štorman Parižlje pri Braslovčah w 6. Gostišče Štorman Velenje varnem si čas. da 4M Alfi Al ■ Celje - skladišče D-Per 131/1996 COBISS ® ječimo' . * A 5000003338,44 m, 04ewte c*' pruttojAjocem Cetcc 1997. OH&tem 9/ant, jahACLCjujento. joccfitutje ten. ftntfionočcUKO'. SAVINJSKA trgovska družba Žalec mm style SLALOM VELESLALOM sam ohi . sam ?iii INFORMACIJE: ŠPORT SHOP ŽALEC Tel.: 715-184 ŠPORT SHOP CELJE Tel.: 442-335 preberem GLAS Savinjske!