( KiuiZmca j | V ctuu_________j M 2 2 7 1 \m ueije - sKiaaisce D-Per Liboje, april 1987 Leto 30 — Številka 1 COBISS e GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE K 1. MAJU - PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŽBENO - POLITIČNE ORGANIZACIJE, KIL, KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE, DPD SVOBODA LIBOJE r m TOZD Keramika v okviru združenja Keramikaunion v letu 1986 Za poslovanje združenja Keramikaunion v letu 1986 so značilni trije faktor- — visoka inflacija (93,1 %), ki je dala pečat visokemu nominalnemu porastu ekonomsko-finančnim podatkom — padec cen plina (tekočega in zemeljskega) in — porast popraševanja po keramičnih izdelkih, po večletnem padcu. Vse te okoliščine so vplivale na izboljšanje ekonomskega poslovanja. Povečal se je porast proizvodnje keramičnih izdelkov, povečala produktivnost dela, zmanjšale zaloge i.t.d... Poleg tega je večji del porcelana in keramike za gospodinjstvo z odlokom SIV moral vrniti cene na nivo izpred 1. marca, ki jih je nato zamrznil do oktobra, kar je vplivalo na počasnejši rast dohodka. Zaradi nizkih osebnih dohodkov in povečanega porasta življenjskih stroškov Pregled udeležbe nekaterih elementov je značilno za delitev dohodka večji delež razporeditve na osebni dohodek in manj za akumulacijo. Prispevek TOZD Keramike k tem rezultatom je naslednji: — Proizvodnja keramičnih izdelkov in porcelana se je v Jugoslaviji povečala za 4 % v primerjavi z letom 1985. Delež TOZD Keramika je ostal enak in sicer 14 % v obeh letih. — Porast prodaje keramičnih izdelkov v okviru združenja je 2 %. Delež TOZD Keramika je ostal enak 14 %. — Od skupnega izvoza v združenju je delež TOZD Keramika bil v obeh letih enak 28 %. Realni rezultati poslovanja TOZD v letu 1986 so bili slabši kot v letu 1985, kljub temu pa je TOZD ustvarila 75 % vse akumulacije v skupini keramika za gospodinjstvo v združenju Keramikaunion. Iz prikazanega je razvidno, da se je delež TOZD Keramika v ustvarjanju celotnega prihodka skupine keramika za gospodinjstvo znižal. Zmanjšala so se tudi porabljena sredstva, kot tudi delež dohodka. Zmanjšanje beležimo tudi v udeležbo števila zaposlenih. Kljub zmanjšanju pa so izvedeni podatki (dohodek na delavca, rentabilnost, ekonomičnost i.t.d.) nadpovprečni v primerjavi z ostalimi DO v skupini. Rentabilnost TOZD se je povečala v letu 1986 samo za 1 %, od poprečja skupine pa je večja za 89 %. Stopnja akumulacije se je v združenju zmanjšala na 2,85, TOZD pa ima 17,7, kar je za 523 % več, kljub temu, da se je stopnja akumulacije v TOZD zmanjšala v primerjavi z letom 1985 skoraj za polovico. V TOZD beležimo tudi hitrejše obračanje obratnih sredstev, večjo stopnjo reproduktivne sposobnosti i.t.d... Porast poprečnega neto osebnega dohodka na nezaposlenega v TOZD je bila 94 % (po zaključnem računu), v združenju 114 %. Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je bil v skupini 70.696,— din. Vsa ta nadpovprečnost nas naj ne bi uspavala, saj če se primerjamo s sorodnim podjetjem iz Slovenije npr. Ljubečna Celje niso naši rezultati nič več nadpovprečni. G.S. v skupnem v % Element 1984 1985 1984 CELOTNI PRIHODEK 17,2 16,2 13,9 Porabljena sredstva 12,2 10,6 9,3 DOHODEK 25,- 22,6 22,9 Čisti dohodek 27,7 27,7 20,6 AKUMULACIJA 55,9 66,6 75,5 ZAPOSLENI 11 9,8 9,7 Novoletno praznovanje in praznovanje dneva žena Da bi se po napornem dnevu dela, skrbi in težav vsaj malo odpočili in razvedrili, je OOS organizirala praznovanje ob zaključku leta. Že ob 12. uri je večina zaključila z delom in se zbrala v jedilnici. Da je bilo razpoloženje še boljše je poskrbel ansambel Braneta Klavžarja iz Štor in s svojimi prijetnimi vižami zabaval vse do poznih večernih ur. Sledile so čestitke z najboljšimi željami za uspešno in zdravo NOVO LETO 1987 v vseh nas pa se poraja vprašanje, kaj nam bo to leto novega prineslo. Le dobra dva meseca po novoletnem praznovanju pa smo za mamice, žene in dekleta našega kolektiva pripravili skromno proslavo v kateri so sodelovali tamburaši in cicibani vrtca Liboje. Marsikatero oko je bilo solzno, vendar ne zaradi žalosti, temveč prisrčnosti pričarati kanček sonca in sreče v naša teh malčkov, ki znajo na svoj način srca. Žal pa tega ne moremo reči za naše mladince, saj jih je vse težje pripraviti za sodelovanje na takšnih in podobnih prireditvah. Res je, da so se izkazali ob praznovanju 29. novembra, žal pa je bilo to tudi vse. Zavedamo se, da jih vežejo delovne dolžnosti, vendar se z dobro voljo in razumevanjem premaga tudi ta ovira, seveda le, če je veselje v njih samih. Naj bo to le v premislek mladini, cicibanom in tamburašem pa se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in upamo, da se bodo tudi prihodnja leta radi odzivali našim vabilom. B.M. Proizvodnja keramike in njene možnosti v letošnjem letu Proizvodnja Keramike se je v letošnjem letu pričela v mnogo slabših pogojih kot prejšnja leta. Oskrba z uvoženimi materiali, katerih smo imeli prejšnja leta dovolj, je bila zaradi novega deviznega zakona v lanskem letu slabša. Tako smo pričeli letošnjo proizvodnjo z dokaj majhnimi zalogami uvoženega repromateriala. Uvoz je še vedno zmanjšan zaradi neplačevanja lanskih dolgov s strani naših bank. Kljub temu smo lahko z doseženimi rezultati v prvem tromesečju zadovoljni. Izdelali smo 850 ton keramike, kar je za 110 ton več kot v lanskem istem obdobju. Če gledamo naše možnosti za letošnje leto moramo biti zmerni optimisti. Pričakovati je, da se bo standard v letošnjih zaostreni gospodarskih razmerah slabšal in da bo zaradi tega prišlo do določenega zastoja. Zaradi trga moramo vse sile usmeriti v izvoz naših izdelkov predvsem na zahodna tržišča. Takšna usmeritev, ki jo zastopamo že nekaj let nazaj, je edina pravilna. To je pokazalo tudi naše gospodarjenje v zadnjih letih. Zavedati se moramo, da sorazmerno s plasmajem naših izdelkov na zahodna tržišča raste tudi kvaliteta naših proizvodov, saj jih je samo z boljšo kvaliteto možno tja plasirati. Pri vseh večjih izvoznih usmeritvah seveda ne smemo pozabiti na domačega kupca. To našo usmeritev moramo nadaljevati kljub temu, da zadnji ukrepi zvezne vlade niso najbolj spodbudni za izvoznike in dobre gospodarje. Zadnji interventni zakon nam namreč grozi, da bomo morali kljub dobrim rezultatom v lanskem letu, znižati osebne dohodke, v kolikor ne bomo povečali produktivnosti. Zato je tudi v tej smeri zastaviti vse moči. To nam bo uspelo le z dobro organiziranim in kvalitetnim delom. Možnosti zato imamo. Z lansko veliko investicijo, izgradnjo nove peči za biskvitno žganje, smo rešili žgalne kapacitete za več let. Mimogrede naj še enkrat poudarim, da smo peč zgradili izključno z lastnimi sredstvi. Z nabavo treh glazirnih linij smo rešili proglem loščilnice. Kapaciteta loščenja se je občutno povečala, vendar nam je sedaj prva skrb pridobiti v oddelku loščilnica več mane verskega prostora. To bomo dosegli s prestavitvijo slikar-ne na mesto kjer je sedaj peč št. 6, katere zaradi nove peči ne bomo več potrebovali. Z deli bomo pričeli še ta me- Avtomat za oblikovanje skled-inovaci' ja tov. Avsec sec in s tem rešili trenutno najbolj pereč problem tovarne. Bližamo se tudi rešitvi drugega velikega proglema, transporta surove robe iz livarne I. in II. k novi peči. Pričelo se je že s pripravami za izdelavo in izgradnjo transportnega traku in obeh livarn h peči št. 3. Še tretjega velikega problema v proizvodnji smo se letos lotili. Dvojna stružna gmota (trda - mehka) nam že vsa leta povzroča veliko nepotrebnih težav. Z novimi avtomati za oblikovanje skled s trdo gmoto, katere je skonstruiral naš inovator št. 1 tov. Avsec Jože, se bomo rešili mehke gmote. Izdelki bi morali biti kvalitetnejši, delo pa lažje in cenejše. V letošnjem letu smo planirali še interni razvod zemeljskega plina. S tem bomo dolgoročno rešili oskrbo z energijo. V načrtu je še nabava rezalca za glino in nabavili vakuum mešalca za mavec v modelarni. Z vsemi naštetimi pridobitvami računamo, da bomo našo produktivnost dvignili na takšno raven, ki nam bo tudi v prihodjih letih jamčila boljši kos kruha. Seveda je še veliko načrtov, žal morajo ostati zaradi pomanjkanja investicijskega denarja za letos nerealizirani, ostajajo pa naša naloga za naprej. Urisek Mitja Investicije v Keramiki in Grafitu Po lanskoletnem zagonu peči za biskvit je za povečanje proizvodnje keramike ostal nerešen problem razširitve proizvodnje loščilnice. V zadnjih nekaj letih je vse bolj kazalo, da kljub povečanju zaposlenih in pomoči drugih oddelkov ne pološčimo dovolj kvalite-tih izdelkov, kar nas predvsem ovira pri kompletiranju izvoznih naročil in zagotavljanju rokov. Ob tem so bili še dodatni problemi s pomanjkanjem Samotnih plošč za krožnike, pojavom pik na izdelkih in neenakomernega žganja. Brizgalna linija Z nabavo brizgalnih linij smo uvedli brizganje krožnikov, ki so sedaj brez curkov, a se še pojavljajo začetne težave s stalnim enakim nanosom glazure. Sedaj so že v uvajanju tudi sklede in vrči na brizganju. Brizgalne linije še niso polno zasedene in bodo lahko napolnile tudi SITI peč, ki je sedaj še v prezidavi. Postavitev brizgalnih linij je zmanjšala razpoložljivi prostor za ostalo delo na loščilnih mizah. Zato smo pred začetkom rušitve SITI peči št. 6 za biskvit, ki je svojo uporabnost pokazala v preteklem letu, ko je tudi nadomestila izpad biskvitnega žganja zaradi izgradnje nove peči št. 3 KERABEDA RF. Peč št. 3 Z rušitvijo peči bi pridobili nov prostor za slikamo s potrebnimi loščilnimi mizami. V sami loščilnici pa, bi omogočili normalnejše delo na loščilnih mizah z večjimi zalogami regalnih voz in lažjim transportom po poteh, ki so sedaj večkrat neprehodne. Povečal bi se tudi prostor za odprašilke. V aprilu je tudi v prezidavi peč SITI št. 5, kjer se je posedel obok zaradi vgrajenega materiala, previsoke temperature v dimnih kanalih in mnogokratnega ugašanja peči. Zamenjan bo samo material, ki se je sesedel ali razpokal, medtem ko je ostali material še normalno uporaben. V marcu smo v Grafitu izvedli rekonstrukcijo okrogle peči. Sredi leta 1986 se je po skoraj 40 letih ob že mnogih prejšnjih popravilih začel močneje krušiti strop peči, ki bi počasi pripeljal do še hujših okvar. Rušitev stropa, prezidava tal in veliko drobnih popravil so izvedli delavci Grafita in Remonta, zidavo novega stropa pa Vatrostalna iz Jesenic. Peč se je ponovno prižgala po treh letih. V tem času se je izdelala tudi nova kabina za brizganje loncev in zamenjal pogon bobna za glazuro. V maju pa nas čaka še postavitev nove sušilnice za grafitne svaljke. B.L. Inovacije Težko mi je pisati o tem, ker sem že skoraj zgubil vso nado, da se bo v naši tovarni na tem področju kdaj kaj izboljšalo, kajti večina predlogov iz lanskega leta je bilo na komisijah za inovacije sprejetih, vendar še niso bili uresničeni, kar pa ni krivda inovatorjev, ampak tistih, ki so odgovorni, ali naj bi bili odgovorni za napredek tehnologije in dela in za boljšo prihodnost tovarne. Pri uresničevanju tehničnih izboljšav nič ne pomagajo razne resolucije in sklepi številnih partijskih, sindikalnih in drugih sej, pri tem je potrebna dobra volja ljudi in njihov smisel za domače ustvarjanje, ne pa samo za nabavo novih uvoženih strojev, ki so sicer potrebni, lahko pa bi jih ustvarili doma ceneje in z boljšim izkoristkom, ki bi bil prilagojen našim potrebam, potrebam keramike, za kar lahko trdim, da smo mi v Libojah, ki se razumemo na svojo stroko. Lastno znanje zanemarjamo tako, kot dela svinja z mehom, čeprav potem v proizvodnji ugotavljamo, da z delom drugih izvajalcev nis- mo zadovoljni in moramo sami popravljati in odpravljati njihove napake. Marsikdo v tovarni bi predlagal kakšno izboljšavo, vendar so tu zapreke, ki ljudi odvračajo od tega. Te zapreke so nevoščljivost tistih, ki se določenih rešitev niso spomnili sami in pravijo, da so takšne izboljšave dolžnost tistega, ki jih je predlagal, drugo pa je dolga pot od zamisli, do izvedbe predloga. Pred dobrim letom je bil objavljen razpis za najboljšo rešitev za odsesavanje prahu in Samotnih delcev z vozov pri peči št. 4 in za najboljšo rešitev mešanja glazur v loščilnici. Izbrali smo najboljša predloga, vendar do uresničitve prvega sploh še ni prišlo, za drugega pa je bil izdelan en mešalec od petih, ki jih je zahteval koordinacijski odbor keramike. Več kot leto star je predlog za usposobitev in prenovitev stroja za notranji tisk v slikami, iz tega še vedno ni nič in verjetno bomo še dolgo čakali, da bo usposobljen. Tu povsod je tehnična služba povsem odpovedala, čeprav je imela nalogo, da uresniči omenjene predloge. Izgleda, da je za nekatere še vedno bolje delati po starem, morda si celo želijo nazaj na ročno izdelavo, ker bi s tem zaposlili veliko brezposelnih. Položaj inovacij pri nas je zelo resen, ni volje do razmišljanja, do novosti in čeprav bi moral vsak oddelkovodja letno predlagati vsaj eno tehnično izboljšavo, do tega niti slučajno še ni prišlo. Ali mora naša država res ostati na zadnjem mestu v Evropi po številu inovacij, saj so nas prehitele celo vzhodne države? Ali res ne sprevidimo, da smo brez napredka postavljeni v ozadje in izločeni iz konkurence. Toliko v premislek tistim pri nas, ki so zadolženi za inovacije in napredek tovarne. Janez Ancelj Poročilo o potrošnji energije v letu 1986 Pregled porabe Keramika Grafit K 1 L 1986 1985 Propan—butan ton 1880 206 2086 2231 Poraba na prejšnje leto 93 % 99% Spec. poraba kg plin/kg proiz. 0,65 0,40 0,61 0,65 Delež stroška v proizvodnji 6,4 % 10,6 % Povprečna cena din/kg 102,51 % 90,41 % Električna energija MWh 1649 1591 Poraba na prejšnje leto 104 110 Delež str. v proizvodnji 1,2% 1,07 % Povprečna cena din/kWh 21,93 11,90 Poraba P.B. se je v letu 1986 znižala v skupnem, kakor tudi na kilogram proizvoda, kar je posledica boljše izkoriščenosti peči, saj smo ob enaki proizvodnji keramike in grafitnih loncev obratovali 8 mesecev brez peči št. 3 in je bila naloženost peči v biskvitu kot v glazurnem žganju veliko boljša. Cena plina je še vedno relativno zaostajala za inflacijo, tako da se je delež stroškov znižal za 40 %. Sedanja cena plina je 142,10 din, njeno gibanje pa je predvsem odvisno od tečaja zelenega dolarja. Poraba električne energije se veča kot prejšnja leta in je za 4 % večja od leta 1985. Razlogi so v dograditvi nekaterih novih potrošnikov (peč. št. 3, razsvetljava), ter v veliki meri tudi potratnosti. Delež konice je v ceni elektrike enak kot leto poprej, ko je pričela obratovati naprava za omejevanje konice. Trenutna cena kWh je 44,52 din in se bo glede na izgube v elektro gospodarstvu še verjetno hitreje dvigala kot je splošna inflacija. B.L. Novosti iz keramike Penasta glina Na Norveškem je firma ”Norwegian Tale” naredila nov proizvod ”Norpil” z kontrolirano velikimi in enakomerno porazdeljenimi porami, ki je obstojen proti ognju, vlagi in kemikalijam. Masa je tudi izredno dober izolator in odporna proti visokim temperaturam. Material ima tudi veliko adsorbcijsko sposobnost in se tako uporablja kot nosilec pri insekticidih, umetnih gnojilih in kemikalijah. Novi postopek proizvodnje keramičnih vlaken Proizvodne postopke za izdelavo keramičnih vlaken lahko pospešimo z uporabo laserja. V ZDA je ta postopek razvil "Raziskovalni insitut” in tako so vladna bora, silicij um karbida in drugih substanc močnejša in fleksibilna od vlaken narejenih po klasičnem postopku, ko se v uparjenem stanju na jedro vlaken nanašajo kemikalije. Nov postopek se lahko prikaže tako: plinasti silicijtetraklorid in metan se mešata in brizgata v reakcijsko komoro, kjer zrači laser (itrij/aluminij) pod visokimi pritiski in povečano temperaturo. Postopek je kontinuiran, kvaliteta izdelkov pa izredna. Odpadni mulj za gorivo pri proizvodnji cementa V Tokiu so komunalne službe razvile postopek uparjevanja ostankov kanalizacije in smeti, ter uporaba teh kolačev pri proizvodnji cementov. Proizvajalec naprav je firma ”Carver-Greenfield". Da bi se mulj lažje črpal po isparevan-ju vode, se mu doda olje, ki ima višjo točko vretja kot voda in tako se olje ponovno vrača v proces. Gorivo iz mulja vsebuje 87 % trdnih snovi, 4 % vode in 9 % olja. Poraba energije je okoli ene tretjine od tiste, ki je potrebna za navadno izparevanje. Center za keramiko ”Rhone-Poulenc” Francoska firma ”Rhone-Poulenc” je investirala 61 milj. dolarjev za program izdelave finih keramičnih prahov in termomehaničnih keramičnih komponent. Razvili so naprave za proizvodnjo keramičnih prahov barij-titanata, itrij-cirkonata, silicijeveganitrida in al-uminij-oksida. Proizvodi so namenjeni za potrebe elektronske industrije in proizvodnje motorjev za avtomobile. Folija za izolacije do 1600°C V ZDA in Franciji so skupno razvili proizvodnjo ognjestalne folije do temperature 1600°C, debeline 0,5 — 3 mm, ki je proizvedena iz vlaken aluminij-oksida z malim dodatkom veziva. Odporna je na velike temperaturne spremembe in se uporablja za izolacije, filtriranje vrelih snovi, izolacijah baterij in elektrotehniki. Brošura o sajah za pigmente Firma Degussa AG je izdala strokovno literaturo o sajah za pigmetiranje plastike. V njej je opisan postopek koncentracije saj z vezivnimi sredstvi v koncentraciji 15 — 50 %. Glavna uporaba je pigmentiranje plastike, gume, kot polnilo in antistatična in elektro-prevodna prevleka. Brošura o pigmentih Firma Degussa AG je izdala brošuro o lastnostih barvnih pigmentov kadmija, kobalta, titana in železa in opisuje lastnosti, uporabo, disperzijo, strupenost in ekologijo teh pigmentov. Po strokovni literaturi pripravil: Forto Turk Predstavljamo vam: Goršek Betka Zavrtela sem številko telefona Skladišča gotovih izdelkov in povprašala po njej. Oglasila se je njena sodelavka in rekla: "Betke ni tukaj, pokliči kasneje.” Kasneje sem še enkrat zavrtela znano številko in glej, oglasila se je ”ta prava”. Dogovorili sva se za pogovor in namenila sem se k njej. "Betka, kakor na vsakem začetku, mi prosim najprej zaupajte, kdaj ste se rodili?" "Rojena sem bila 17. 11. 1924.” "Koliko članov je štela vaša družina?” "Pri hiši je bilo 9 otrok in starša, mati gospodinja in oče, ki je bil po poklicu tesar." "Vi ste generacija, ki je preživljala vojno vihro, kako ste vi osebno doživljali tiste čase?” ”Mi, doma smo bili tako rekoč partizanska družina, saj sta bila dva brata partizana, jaz pa sem zbirala za partizane obleko, hrano in drug potreben material.” "Kdaj ste se prvič zaposlili?” ”V keramični industriji Liboje sem se zaposlila že leta 1941 in delala povsod, kjer so rabili delovno silo.” "Kakšna je bila tovarna takrat, gledano z vašimi očmi, in kakšna se vam zdi danes?” "Ne morem povedati, kakšna velika razlika je v razvoju, kajti od tistega le- ta pa do danes se je veliko stvari spremenilo na bolje, kajti ročno delo je bolj olajšano in v veliki meri nadomeščeno s stroji.” "Leta 1946 sem delo v tovarni prekinila za 10 let, ker sem se odločila, da si ustvarim družino in zgradim dom, vendar v življenju nisem imela sreče, saj sem se za vse morala skrbeti sama.” ”Da ne bi govorili samo o težavah, ki jih vsak človek srečuje v življenju in s katerimi se mora dan za dnem spopadati, je dobro, da spregovoriva še o vašem prostem času, kaj počnete, imate mogoče kakšen hobi, ki vas izpopolnjuje in vam krajša čas?” "Rada prepevam in svoj prosti čas izkoristim za sodelovanje pri pevskem zboru.” ”Kakše funkcije ste opravljali v DO oziroma izven?” "Sodelovala sem pri disciplinski komisiji, DS, odboru za kadre.” Za svoje vestno in požrtvovalno delo je naša Betka prejela tudi priznanje RED DELA S SREBRNIM VENCEM. "Kakšno je vaše mišljenje o današnji mladini?” "V skladišču gotovih izdelkov, kjer delam, je veliko mladih delavcev, moje mnenje o njih je,—da so dobri, vendar preveč uporni in včasih neubogljivi, vendar je treba znati vse to premostiti.” ”In kakšno je vaše splošno mnenje o ljudeh?” "Ljudje smo včasih bili bolj prijazni drug z drugim, bolj smo si pomagali med seboj in bili smo bolj odkriti, danes je vse preveč zahrbtnosti in ne1 voščljivosti.” Da, takšna je naša Betka, dobra, zanesljiva sodelavka. Čas za najin pogovor je potekel in poslovili sva se. Vanja Mavrek Razgovor z Rom Antonom Poiskala sem ga v oddelku Gmota in se z njim dogovorila za pogovor. "Kdaj ste se rodili in kakšne so bile vaše družinske razmere?” "Rodil sem se 5. 9. 1949. Doma nas je bilo 5. Oče in mati in trije otroci. Oče je bil po poklicu rudar, mati pa je doma skrbela za gospodinjstvo in otroke.” "Kako ste preživeli svoje otroštvo?” "Že kot otrok sem moral delati, vendar mi ni bilo težko, saj sem se zelo navezal na strica, kateri je imel kmetijo in tudi sam se vzljubil kmečko življenje in delo. Najraje pa sem imel živali, še posebno konje. Osnovno šolo sem obiskoval v Libojah, po konačni osnovni šoli pa sem se zaposlil v keramični industriji. Najprej sem delal pri okroglih pečeh, nato pri tunelskih pečeh in v strugami, zdaj pa sem zaposlen v oddelku Gmota.” ”Ali radi opravljate svoje delo in kakšni so vaši odnosi do sodelavcev?” "Svoje delo rad opravljam, tudi s sodelavci se razumem, med nami pride tudi do nesoglasij, ki pa jih premostimo.” "Ali ste v DO opravljali kakšne funkcije in katere?” ”V DO nisem opravljal vidnejših funkcij, sem pa član sindikata.” "Kakšno je vaše mišljenje v oddelku gmota, kjer zdaj delate?” "Gmota je oddelek, kjer se še veliko dela opravlja ročno, za primer vzemimo spravilo gline, to delo je nazadovalo, saj ni pravilno izpravnih tekočih trakov in ni rezalca za glino, vse to se pretežno opravlja ročno.” Anton Rom je priden delavec, zgradil si je svojo hišo, opravil tečaj za voznika viličarja, buldožerja, nakladalca in traktorja. "In kakšno je vaše mišljenje za bodočnost, oziroma kaj si želite za prihodnost?” "Največ bi mi pomenilo to, da bi nam šlo vsaj tako kot danes, če ne bolje, in da bi bilo dovolj dela za vse, pa tudi denarja." Upajmo, da se bodo njegove pa tudi naše želje uresničile! Vanja Mavrek Dopisujte v naše glasilo! Mitja Urisek Zelo težko je bilo priti do njega, vendar sem ga tako dolgo iskala, da sva se dogovorila za ta intervju. "Kakšni so vaši spomini na otroštvo, oziroma kako ste preživeli otroška leta?” "Na otroštvo me vežejo lepi in slabi spomini, tako je pač, v življenju ne tečeta samo med in mleko.” Starša sta padla v pohorskem bataljonu in se ju le bolj malo spominjam, kajti otroštvo sem preživel pri teti in bratrancu.” "Osnovno šolo sem obiskoval v Grižah in opravil štiri razrede, nato pa še nižjo gimnazijo v Žalcu. V Zagrebu sem se vpisal v podoficirsko šolo, zbolel in se vrnil domov, nato sem se v Libojah zaposlil kot telefonist. Želja po znanju me je vodila, da sem se vpisal na gimnazijo v Celju, jo tudi končal in se potem vpisal na Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, ter jo tudi uspešno zaključil.” "Kakšne so bile vaše prve zaposlitve?” "Opravljal sem naloge mojstra v Grafitu, bil sem tudi vodja nabave, vodja proizvodnje, ko so se ustanavljali TOZD-i pa sem postal vodja TOZD-a.” "S čim se najraje ukvarjate v prostem času, poleg številnih funkcij, ki so vam zaupane?” "Poleg dela v tovarni, se najraje ukvarjam s športom. Igram šah, namizni tenis, igral sem nogomet in rokomet.” "Kakšni se vam zdijo pogoji dela danes napram prejšnjim pogojem, ko ste šele prišli?” "Opažam velike spremembe, zlasti zadnjih 10 let, pogoji dela so se bistveno spremenili. Prej so bile nizke plače, nizka produktivnost, slaba kvaliteta izdelkov. Danes pa mislim, da smo ena izmed dobro urejenih tovarn. Vendar pa je še potrebno nekatere pogoje dela izboljšati, zlasti v loščilnici, kar bomo dosegli, ko bomo preselili oddelek Slikama; takrat se bodo izboljšali nekateri pogoji dela in tudi kvaliteta. Možno bo tudi povečati proizvodnjo. Kajti stremeti moramo za tem, da gremo v korak z zahodom oziroma z razvitim svetom in moramo se usmeriti v izvoz.” "Kaj mislite o izboljšavah?” V trenutnih pogojih se tovarna ne more širiti, velika pridobitev bo transportni trak iz Livarne, kar bo povzročilo da se bo zmanjšal lom, ki je zaradi transporta kar velik.” "Kakšno je vaše mnenje o ljudeh?” "Ljudje so se spremenili. Veliko je dobrih ljudi, vendar pa je tudi dostih takih, ki večno nergajo, namesto, da bi težave najprej skušali rešiti pri sebi, še- le potem bi naj krivdo naprtili nekomu drugemu.” "Leta nazaj so ljudje razumeli od kod in zakaj jim nizke plače, pa so kljub temu vlagali svoje sile v razvoj tovarne, danes pa se mi zdi, da v ljudeh ni več tiste zagnanosti, idealizma.” "Vaše želje za prihodnost?” Želim si, da bi bil uspešen na novem delovnem mestu in da bi se še dolgo lahko ukvarjal s športom.” To mu zaželimo tudi mi. Iskrene čestitke tovariš Mitja in srečno na novem delovnem mestu. Vanja Mavrek Občni zbor industrijskega gasilskega društva Poveljnik društva Jože Baloh je člane občnega zbora seznanil z delom društva v letu 1986. Na sliki je tudi predsedstvo občnega zbora: Tone Mlinarič predsednik, ter Obreza Sonja in Grega Širše, člana. Člani industrijskega gasilskega društva smo imeli v četrtek, 12. 3. 1987 občni zbor. Na občnem zboru so bili poleg članic in članov še vabljeni gostje in pionirji osnovne šole Liboje, ki sodelujejo v gasilskem krožku. Glavne točke dnevnega reda so bile: poročilo o delu društva za leto 1986, spremembe statuta, program dela za leto 1987, podelitev društvenih plaket in predlog za častno članstvo v društvu. Razprava po posameznih točkah je pokazala, da je delo gasilcev na področju požarne preventive dobro. Bolj skromni so bili rezultati, ki sta jih moška in ženska desetina dosegli na občinskem tekmovanju. Težave so predvsem s sestavo in zato tudi z usposabljanjem ženske desetine. Malce čudno, če ve- mo, da je v tovarni od skupnega števila zaposlenih kar 2/3 žensk. Prizadevanja v letu 1987 morajo zato težiti k cilju, da obe desetini dosežeta boljše rezultate na tekmovanjih. Delegat občinske gasilske zveze in vabljeni gostje so pohvalili prizadevanja društva pri usposabljanju pionirjev osnovne šole Liboje, ki se bodo kasneje lahko vključiti tudi v delo društva v krajevni skupnosti Liboje. V Petrovčah se pripravlja tudi poligon za usposabljanje pionirjev s širšega območja. Sprejet je bil tudi statut društva. Eno izmed pomembnih dopolnil statut je določilo, ki v 8. členu pravi, da izjemno lahko postane član društva tudi krajan krajevne skupnosti Liboje, dokler ne bo organiziranega prostovoljnega ga- Del najmlajših udeležencev občnega zbora — pionirji osnovne šole Liboje. silskega društva v kraju. O vključitvi v društvo mora predsedstvo izdati pozitiven sklep. Na občnem zboru sta bili podeljeni plaketi, ki jo podeljuje društvo članom, ki so prispevali pomemben delež pri delovanju in razvoju društva. Plaketi sta prejela tov. Franjo Tilinger in tov. Ivan Godler. Oba sta bila imenovana tudi za častna člana društva. Matek Franc 400.000 - 157.500 = 242.500 din razlike oz. regres, ki ga prispeva delovna organizacija. Pri teh razlikah v ceni pa je računan samo najem in prezimovanje. Če bi računali še ostale stroške, kot so postavitev prikolice, dokup dodatne opreme, postavite! prikolice za prezimovanje in razni drugi stroški, bi bila razlika v ceni oz. regres še toliko večji. Za stanovanja ni tako velik strošek za najem, je pa poraba električne energije, komunalije, voda, zemljišče in drugo tako, da pridemo na isto številko regresiranja kot za letovanje v prikolicah. V TERME ČATEŽ obstajajo tri različne cene in sicer: Najem dnevno: — april, maj, junij in oktober 3.751 din — julij, avgust in september 7.500 din — ostali meseci in individualno po osebi na dan 1.500 din Za letovanje izven sezone je še povsod prostor. Prijavljate lahko tudi svoje sorodnike. Vabljeni! B.L. Letovanje in nov počitniški objekt Do letošnje sezone smo imeli 13 lastnih počitniških objektov. Od teh objektov imamo 8 prikolic in 5 stanovanj, od tega dvoje v TERMAH ČATEŽ (2 hišici). Ker smo še vedno imeli premalo svojih kapacitet, smo letos kupili še dve enoti v Stinici pri Jablancu. Stinica je oddaljena 95 km iz Reke proti Jablancu. Je novo turistično naselje, kjer so hiše grajene tako kot na Cresu. Mi smo kupili eno hišo, katera ima dve gasonjeri. Od tega ima ena mansardno spalnico. V prvi garsonjeri so tri ležišča; v drugi garsonjeri, katera je s spalnico, je 7 ležišč. Kdaj bo hiša vseljiva še ne vemo, upamo pa, da bo nekje v drugi polovici julija ali v začetku avgusta. V Stinici (če bo vseljivo) bodo letovale tiste družine, katere niso bile do sedaj razporejene oz. ni bilo prostora zanje. Za letovanje v naših počitniških kapacitetah se je prijavilo v tem letu na morje 96 družin, v toplice (TERME) pa 45 družin. Komisija za oddih in rekreacijo je morala pri razporeditvi zmanjšati letovanje od 10 na 9 dni vsled tega, ker je bilo preveliko število prijavljenih. Letovanje praviloma v sezoni (za družine s šoloobveznimi otroki) traja od 25. 6. do 31. 8. To pa je 67 dni, kar pomeni, da lahko v enem objektu letuje v sezoni 7 družin oz. v 13 objektih (toliko jih je na morju) lahko v sezoni letuje po 9 dni, 91 družin. V TERMAH je v sezoni zasedeno: junij, julij in avgust. Ostali meseci so še prosti. Cene letovanja v naših počitniških objektih Prikolice — 2.500 din dnevno. Cres-Miholaščica - 3.500 din večje stanovanje. Cres-Miholaščica - 3.(XX) din manjše stanovanje. Ista cena kot za Miholaščico bo za letovanje v Stinici. Zadnje čase se sliši veliko o tem, češ, da naša delovna organizacija ne prispeva nič regresa za letovanje. To ni res. Za letovanje v prikolicah in stanovanjih prispeva delovna organizacija 34.642 din po družini. Najem prikolice nas stane: 400.000 din. V prikolici ali pa v stanovanju lahko letuje v sezoni 7 družin. Dnevno je v prikolici za plačati 2.500 din x 9 = 22.500 din x 7 = 157.500 din. VESTI IZ ŠPORTA Zima je za nami in smučarji so tudi zaključili sindikalne igre. Navedli bomo rezultate naših tekmovalcev: Mlajši člani: Prijavljenih je bilo 136 tekmovalcev, uvrščenih 88 18. mesto: Boris Breč 74. mesto: Igor Beškovnik Ekipno: 23. mesto KIL Starejši člani: Prijavljenih 70 tekmovalcev, uvrščenih 47 12. mesto: Forto Turk 41. mesto: Janez Ancelj 43. mesto: Jože Hrvatin Ekipno: 15. mesto KIL Med veterani, mlajšimi članicami in starejšimi članicami, nismo imeli tekmovalcev, kar kaže na izreden slab odnos do sindikalnih tekmovanj. Vsa tekmovanja so se odvijala na Gozdniku. V Preboldu je bil na sporedu tudi rekreacijski smučarski program, ki se ga je udeležilo 5 naših članov. Na sind. tekmovanju v keglanju smo tokrat nastopili v vseh kategorijah. Dosegli smo relativno dobre rezultate: mlajši člani: Rafi Goršek 378 (100 lučajev) Karel Štefančič 358 Jože Baloh 375 Karel Markovič 337 Ekipno: 1448 starejši člani: Jože Hrvatin 389 (100 lučajev) Milan Kveder 383 Zoran Goršek 352 Boško Veselinovič 381 Ekipno: 1305 veterani: Marjan Videc 363 (100 lučajev) Marko Dudarič 367 Jože Rom 351 Rudi Grum 398 Ekipno: 1479 mlajše članice: Leonida Kveder 276 Darja Renko 233 Matilda Vodeb 274 Markovič Alenka 199 Ekipno: 982 starejše članice: Mari Videc 267 Ivanka Vodeb 333 Darja Renko 257 Leonida Kveder 301 Ekipno: 1158 Naša ekipa kegljačev, ki nastopa v III. območni kegljaški ligi pod imenom Keramična Liboje, je do sedaj dosegla naslednje rezultate: 1. kolo Keramična : Liboje razlika 4470 : 4470 0 2. kolo Žična : Keramična 4572 : 4462 - 110 3. kolo Keramična : Ljubno 4428 : 4564 - 136 4. kolo Klima : Keramična 4751 : 4448 - 303 5. kolo Keramična : Metka 3551 : 4451 + 100 6. kolo Libela : Keramična razlika 4584 : 4504 - 80 7. kolo Keramična : Žična 4597 : 4648 - 51 8. kolo Ljubno : Keramična 4628 : 4540 - 88 9. kolo Keramična : Klima 4629 : 4655 - 26 10. kolo Metka : Keramična 4345 : 4494 + 149 11. kolo Keramična : Libela 4591 : 4607 - 16 12. kolo Keramična : Ljubno 4597 : 4580 + 17 Tako ima ekipa Keramična Liboje 7 točk in je na petem mestu med šestimi ekipami. V februarju smo imeli tudi tekmovanje v namiznem tenisu z ekipo LIKO Liboje na 5 mizah. Keramična : LIKO 11 : 14 Najboljši rezultat je dosegel tov. Uri-sek Mitja (5 : 0). V letošnjem letu se bomo zopet udeležili zveznih keramičnih iger, ki bodo v Bratuncu. Sodelovali bomo v večih disciplinah. Mladi športniki in športnice, pa se zamislite nad vašo rekreacijo in se trudite, da boste dobro in častno zastopali Keramično Liboje. Porto Turk Vesti iz šaha Letošnje sindikalno prvenstvo v šahu, je bilo za našo ekipo zelo uspešno. Sodelovalo je 24 ekip, ki so tekmovale v 4 skupinah. Naša ekipa je v predtekmovanju zasedla 1-2 mesto. V finale so se planirale naslednje sind. šahovske ekipe: SIP, Obrtnik, Keramična, Hmezad, Juteks, Aero, TN Polzela in Garant. Na finalnem turnirju 31/3—1987 v Grižah, pa je bil naslednji vrstni red: 1. mesto - Obrtnik 2. mesto — SIP 3. mesto — Keramična 4. mesto — Aero 5. mesto — Garant 6. mesto — TN Polzela 7. mesto — Juteks Hmezad se finalnega turnirja ni udeležil. Za našo ekipo so igrali: Mitja Uri-sek, Ivi Skodič, Milan Videc, Marjan Videc in Rajko Jagič. Šahistom želimo še v naprej veliko uspehov. Porto Turk Delo osnovne organizacije sindikata v letu 1986 Zveza sindikatov je najširša razredna družbeno politična organizacija delavskega razreda, kjer se izražajo posamezni in posebni interesi delavcev ter usklajujejo s skupnimi in splošnimi interesi delavskega razreda kot celote. Tudi v naši delovni organizaciji je aktivnost sindikata dokaj zadovoljiva, kar je bilo možno razbrati tudi iz poročil, ki so bila podana na letnih članskih sestankih GOS TOZD in DSSS ter konference OOS KIL. Sindikat je sproti sledil stanju proizvodnje in prodaje, spremljal rezultate poslovanja ter sodeloval pri obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa. Ena izmed stalnih nalog sindikata je bilo tudi spremljanje osebnih dohodkov. Kljub temu, da kritičnih primerov še ni bilo, pa raste nezadovoljstvo zaradi ukrepov, ki omejujejo dviganje OD, kljub temu, da življenjski stroški stalno naraščajo. Sindikat je redno sodeloval pri obravnavanju disciplinskih ukrepov delavcev DO, dajal svoja mnenja in strmel nad tem, da je sledila pravična razsodba senata skupne disciplinske komisije. Sodelovali smo pri organizaciji kulturnih prireditev, ki so se odvijale v naši delovni organizaciji ob priliki praznovanja 8. marca, 1. maja in 29. novembra. Ob dnevu žena so nam bili v veliko pomoč cicibani vrtca in tamburaški zbor Svobode Liboje. L maja in 29. novembra pa so naš program popestrili godbeniki s svojim koncertom, za kar jim prisrčna hvala. Poleg prireditev v KIL se naši člani tudi redno udeležujejo vseh proslav, revij in ostalih prireditev v okviru DPD Svobode Liboje, vsako leto pa je več članov, ki se odločajo za gledališki abonma v kulturnem domu Žalec. Tudi za letovanje je bilo letos preskrbljeno. Naši delavci so lahko letovali v osmih prikolicah in treh stanovanjih na Cresu, ter v hotelih širom naše obale. Ponosni pa smo lahko na novo pridobitev, to sta dve počitniški hišici v Ča-teških točicah. Vsak, ki je v njih letoval, je bil navdušen, zato ni bojazni, da bi skozi leto samevali. Kljub temu, da imamo v naši DO različne oblike športnega udejstvovanja, pa šport še vedno ni zaživel na tej ravni kot je zaželjeno. Najbolj aktivna je bila kegljaška sekcija, zato ji je po finančnem planu za leto 1987 namenjenih nekoliko več sredstev. Dobre rezultate so dosegali tudi smučarji, žal pa je udeležba na smučarskih tekmovanjih zelo skromna, kljub temu da imamo smučišče tako rekoč pred domačim pragom. Nekoliko bolje so bila obiskana že tradicionalna tekmovanja v šahu, namiznem tenisu in ribolovu. Pogreša se več samoiniciativnosti pri delu sindikalnih skupin, ki nikakor ne morejo zaživeti, kljub temu, da problemov, ki se pojavljajo v posameznih oddelkih ni malo. Rada pa bi pohvalila sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami kakor tudi z vodstvomm DO. Koordinacijski odbor na podlagi zapisnikov spremlja naše delo in nam na vsa zastavljena vprašanja sproti in ustrezno odgovarja. Želimo, da bi sodelovanje še nadalje ostalo na tej ravni, kajti le s skupnim in pravočasnim reševanjem problemov lahko računamo na dobre rezultate. To poročilo se nanaša samo na komunalno dejavnost na našem področju. Tako smo v letu 1986 izvršili v glavnem vse naloge, katere smo sprejeli s planom v začetku leta v okviru možnosti zaradi finančnih sredstev. Izvršene naloge so bile tudi odvisne od aktivnosti krajanov po zaselkih, kar je razvidno iz tega poročila o izvršenih delih. ZASELEK LIBOJE: V tem zaselku ni bilo predvidenih večjih vlaganj, kar se je pa na pobudo krajanov pokazalo, da se lahko z dobro voljo veliko napravi. Tako je bilo asfaltirano 2393 m2 cest in to cesta Koš-nica — Poteko, Košnica — Frece in Košnica — Petač. Za to smo zbrali sredstva od SIS za komunalo in ceste Žalec 2.800.000,— din krajevne skupnosti 800.000,— din, ostali pa krajani sami. Skupna vrednost asfaltirane prevleke 5.488.400,— dinarjev. Vsa ostala dela, kakor tudi podlago za asfalt so finansirali krajani sami. V tem zaselku so bile tudi nasipne makadamske ceste Tominšek — Govedič, cesta proti Košnici in cesta šola — Travnšek. Za ti cesti je bilo porabljeno 166 m3 nasipnega materiala in za podlago ostalih treh cest 521 m3 raznega materiala. ZASELEK ZAGREBEN: Asfaltiranje ceste kamnolom - Zagreben v dolžini 540, katera je ostala za asfaliranje iz leta 1985. Ta dela so bila izvršena iz sredstev samoprispevka in del sredstev od SIS za komunalo in ceste. Nadalje so bile popravljene makadamske ceste proti Podlesniku, cesta proti Videcu in pa proti Neuholdu, drugih del ni bilo. Na te ceste smo nasuli 82 m3 nasipnega materiala. ZASELEK ZABUKOVICA: Tudi v tem zaselku ni bilo večjih del razen razširitev mostu proti Zabukovi-ci. Tu smo vgradili betonske cevi 0 100 cm v dolžini 5 m, ker je bil ta most ovira pri pluženju ceste v zimskem času. Na makadamske ceste smo tudi nasuli nasipni material 48 m3, drugih del ni bilo. Leto, ki je za nami je bilo eno težjih za jugoslovansko gospodarstvo. Novi ukrepi ZIS pa dajo slutiti, da bo letošnje še težje. Zato nam ne preostane nič drugega kot več in bolje delati, kajti le na račun večje produktivnosti lahko računamo na morebitno povečanje OD. Marinka Baloh ZASELEK PORANCE: K temu zaselku tudi spada Slovenski dol. Tu smo morali zamenjati betonske cevi 0 50 cm in sicer 5 komadov in za prepuste je bilo nabavljeno 12 kom betonskih cevi, katere pa še niso položene. Makadamske ceste so bile nasipne, za kar je bilo porabljeno za cel zaselek 172 m3 nasipnega materiala. Ta material je bil poravnan s poravnalnim strojem v jeseni in tudi cesta v celi dolžini poravnana. ZASELEK ZGORNJE KASAZE V tem zaselku je bilo največ komunalno urejeno. Asfaltirane so vse glavne ceste, kakor tudi izdelani prepusti in popravljena kanalizacija v naselju GRIČ. Za otroški vrtec smo uredili igrišče, kakor tudi igrišče za ostale otroke, le-ta pa še ni popolnoma gotov, potrebno pa je nabaviti še mrežo za ograjo. Cesta v naselje Provizorija je bila poravnana z grederjem, drugih del pa ni bilo. ZASELEK SPODNJE KASAZE Na tem področju so bila izvršena manjša dela kot so: nasipavanje ceste ob Savinji in nabava 140 m betonskih cevi za odvodnjavanje lokalnih voda pri križišču ceste Kasaze — Grič. Za leto 1987 predvidevamo, da bodo finančna sredstva manjša, kot so bila v preteklem letu za redno dejavnost krajevne skupnosti. Zato je potrebno združevati sredstva in poiskati še dodatna sredstva na vseh področjih. V planu dela so predvidena dela iz sredstev za redno dejavnost KS in iz sredstev samoprispevka. Ta plan je za boljšo preglednost sestavljen po zaselkih in sicer: ZASELEK BRNICA: Za to cesto smo porabili samo 40 m3 nasipnega materiala in porabili del sredstev za ojačitev elektrovoda za spodnji del Brnice. Za vodovodno omrežje so bila odobrena sredstva v višini 50.000,— dinarjev za vodno črpalko. Za vsa ta dela so bila porabljena finančna sredstva iz sredstev za redno dejavnost krajevne skupnosti in iz sredstev samoprispevka. Še več bi se dalo napraviti, če bi bili nekateri krajani bolj složni in pripravljeni pomagati za ureditev svojega kraja, kot so bili krajani Liboje — Košnica in naselje Rom, ki so s prostovoljnim delom in finančnimi sredstvi uredili svoj kraj in že zbirajo sredstva za leto 1987 za urejanje kraja. Precej od teh del pa bi ostalo neurejeno, če nam ne bi pomagale OD na našem področju. Zato se moramo ob tej priliki zahvaliti kolektivu KIL, ki nam je pomagal s finančnimi sredstvi in raznimi uslugami. Sadjarstvo ”Mirosan” ta mali kolektiv, ki pa daje veliko, nam je bil vedno na uslugo, zlasti s prevozi, katere pa smo vedno rabili, saj je bilo potrebno prepeljati preko 1.200 m3 nasipnega materiala na naše ceste. Tu je še oranje snega, katerega je bilo na pretek in so tudi to delo uspešno opravili. "Ingrad” TOZD Medlog nam je iz kamnoloma Liboje podaril 500 m3 nasipnega materiala za naše ceste, Gozdno gospodarstvo Žalec pa nasipni material v vrednosti 500.000,— din. Naštejemo lahko še SIS za komunalo in ceste, "Liko” Liboje in "Zarja” Petrovče. To so kolektivi, ki razumejo naše potrebe in ki živijo z našim krajem, zato se jim še enkrat zahvaljujemo za nudeno pomoč in upamo, da bodo še v prihodnje tako sodelovali z našo krajevno skupnostjo. Mi pa se bomo potrudili, da bomo to pomoč pravilno in dobro vložili v naš kraj. „ , , T J Toplak Ivan ZASELEK LIBOJE: Posipavanje in utrjevanje makadamskih cest. Razširitev ceste LIKO — Košnica in izkop jarkov, tako, da bi se naj cesta pripravljala za asfaltiranje v letu 1988. Alsfaltna prevleka od šole do Travnšek. Ureditev odcepov na cesti Tominšek — Govedič. Zajetje v Košnici za požarno varnost. Poročilo o delu KS Liboje v letu 1986 Osnutek plana za leto 1987 krajevna skupnost Liboje ZASELEK ZAGREBEN: V tem zaselku ni predvidenih večjih del, razen posipavanje makadamskih cest od domačije Švare do Podlesnika in proti Neuholdu in Videcu, kot tudi do Salezin. Verjetno bo potrebno manjše popravilo mosta blizu kamnoloma. S sofinanciranjem krajanov bi se naj podaljšalo asfaltiranje ceste proti Podlesniku. ZASELEK ZABUKOVICA: Posipavanje makadamskih cest proti Krku, cesta proti Zupancu in glavna cestna povezava Liboje — Zabukovica in verjetno bo še potrebno izdelati še kakšen propust preko ceste. ZASELEK PORANCE: V tem zaselku so predvidena večja sredstva za ureditev ceste dom "Svobode” — Slovenski dol, potem sanacija jezera nad Slovenskim dolom in ostala dela, kot so posipavanje ceste Kasaze — Porance in ureditev jarkov ob cesti, prav tako nasip ceste Slovenski dol -Čulk. V tem zaselku bo potrebno napraviti 3 propuste preko ceste, da ne bo voda odnašala nasipni material s cest. ZASELEK ZGORNJE KASAZE: Ker niso bila končana vsa dela v letu 1986 v naselju GRIČ bomo v letu 1987 končali s sofinanciranjem krajanov odcepe Čretnik — Šivavec, cesta Zupanc — Gluhak in cesta proti Kitak. Cest preko Mirosana je potrebno urediti muldo in urediti jarke ob cesti kot tudi nasip ceste Provizorij in izkop jarkov. V tem zaselku je še potrebno “dokončati dela na igrišču pri otroškem vrtcu in igrišče za oštale otroke. Večja sredstva bodo potrebna pri obnovi stavbe starega otroškega vrtca, da bodo v njem prostori za mladinsko organizacijo in prostori za SLO in DSZ pri KS. Potreben bo še nasip ceste mimo Keramične industrije proti Gominšek, ter ureditev razsvetljave na GRIČU. ZASELEK SPODNJE KASAZE: Sanacija ceste ob Savinji, razširitev in izkop jarkov. Na tej cesti bo potrebno napraviti nekaj propustov in po možnosti na del ceste dati asfaltno prevleko. S sofianciranjem krajanov urediti odcepe cest proti Avsec in Grmu, kot tudi nasip manjših odcepov makadama. Tu je še potrebno ureditev ceste mimo Arčana. ZASELEK BRNICA: Dograditev doma krajanov na Brnici, kateri se v letu 1986 ni gradil zaradi dokumentacije, kateri je sedaj spomladi treba urediti in pričeti z deli v začetku pomladi. Za potrebe doma na Brnici je še potrebno urediti eno zajetje vode, ki bi služil tudi za napajanje ostalega dela vodovoda v zgornjem delu zasel- ka, zlasti v sušnem obdobju. Za spodnji del Brnice bodo potrebna manjša finančna sredstva za ojačitev električnega voda. Na cesti od Keramične industrije na Bmico je ob cesti potrebna sanacija plazu, nasip ceste in izkop jarkov ob cesti kakor tudi izkop dva do tri propuste preko ceste. Za vse zaselke je potrebno, da planiramo izgradnjo telefonskega omrežja, za Dne 7. 2. 1987 smo se člani DPD Svoboda Liboje zbrali na letni konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki DO in DPO kraja ter predsednik ZKO Žalec tov. Lesjak Milan. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovale vse sekcije in ki je bil posvečen tudi kutlurnemu prazniku 8. februarju, je tov. Mlinarič podal letno poročilo iz katerega je razvidno, da so vse sekcije društva kar aktivno delovale skozi vso leto. Tako so sodelovale pri vseh kutlurnih prireditvah kot so: dan žena, kulturni praznik, občni zbor DPD Svobode in OOS KIL, prazniku OF, 29. novembe-ra itd. .. Ena izmed večjih prireditev je bilo praznovanje ob 100-letnici osnovne šole Liboje. Učenci so pod vodstvom svojih mentoric pripravili nadvse prisrčen program, ki je občinstvu gotovo ostal še dolgo v spominu. Učenci so se predstavili tudi v javni radijski oddaji "Veseli tobogan”, ki jo je pripravila RTV Ljubljana. Druga uspela javna radijska prireditev je bil "Koncert iz naših krajev" v katerem je med drugimi sodeloval tudi moški pevski zbor Svobode Liboje. S to prireditvijo smo uspeli vso širšo javnost seznaniti z ushepi in napredkom našega kraja. V mesecu maju smo imeli že tradicionalno prireditev "Večer s tamburico", na kateri so sodelovali številni tambu-raški orkestri iz vse Slovenije. Tudi dramska sekcija ni mirovala. Pod režijo tov. Slavka Lednika je pripravila veseloigro "Klopčič”, ki je pri občinstvu naletela na zelo dober odmev. Pri nas pa sta v tem letu gostovali dve dramski skupini iz Vrbja in Rečice pri Laškem. V mesecu avgustu smo za delavce Sadne drevesnice Mirosan ob njihovi 30-letnici pripravili bogat kulturni program. Da je program tako zelo uspel, gre zahvala tov. Danici Hudina za njeno vsebinsko zasnovo, kakor tudi vsem nastopajočim sekcijam. Tradicionalna, tokrat že 14. revija domačih ansamblov je tudi letos nadvse uspela. Sodelovalo je 21 skupin iz cele katerega je del sredstev planirano iz samoprispevka dotacij delovnih orani-zacij in zbiranje sredstev od naročnikov telefonov. Ravno tako bo potrebno poiskati dodatna sredstva pri sanaciji jezera nad Slovenskim dolom, ker naša sredstva ne bodo zadostovala pri teh delih. TI. Slovenije in zamejstva ter vokalni kvintet Frankolovčani, ki so poleg ansambla Francija Zemeta naši stalni gostje. Piko na i pa so dodali godbeniki z novoletnim koncertom, kar je bilo za vse nas zelo prijetna novost. Kljub temu, da so to le amaterji, se lahko postavljajo ob bok z marsikatero godbo, ki jo sestavljajo godbeniki z glasbeno šolo. Upamo, da jim ne bo še kmalu zmanjkalo moči in volje in da bodo kljub ostalim obveznostim še naprej ostali zvesti godbi in celotnemu društvu. Naše sekcije pa so gostovale tudi v drugih krajih občine in republike. Moški pevski zbor se je udeležil vsakoletne revije pevskih zborov v Žalcu in pevskega tabora v Stični. V mesecu decembru pa so posneli pet pesmi za Radio Celje in se s tem predstavili širši javnosti. Tamburaški orkester se je odzval vabilu tamburaškega orkestra DPD Svobode Ptuj ob njihovi 50-letnici, sodelovali na proslavi Dneva žena v KIL, zaradi kadrovskih težav pa so se morali nekaterim vabilom odreči. Najaktivnejša v društvu pa je bila vsekakor godba na pihala, saj so imeli v letu 1986 kar 86 vaj in 62 nastopov. Največkrat pozabimo omeniti naše najmlajše, to je Šolsko kulturno društvo, ki je prav tako sekcija društva. V okviru ŠKD delujejo: otroški pevski zbor, dramsko-recitacijski krožek, ritmični krožek, likovno-recitacijski krožek, bralna značka in knjižnica. Poleg prireditev, ki se odvijajo v domu Svobode, so se člani ŠKD udeležili občinskega srečanja recitatorjev v Žalcu ter uspešno zastopali naše društvo. Učenci so se odzvali na razpis OK SZDL Žalec, kjer so bili trije spisi na temo "Moj domači kraj med NOB” izbrani in nagrajeni z izletom v Kumrovec. Veliko njihovih prispevkov pa se objavlja v glasilu Keramik. Tekmovali so tudi za Kajuhovo bralno značko, kjer je tekmovanje uspešno opravilo 16 učencev. Verjetno nisem omenila vseh aktivnosti, vendar je že iz naštetega lahko razbrati, da je društvo bilo delovno kar Letna konferenca DPD Svobode Liboje Delo in uspehi strelske družine ”Bratov Hrvatin” Liboje celo leto. Koliko je to truda, odrekanja in žrtvovalnih ur, lahko presodite sami. Vendar za delovanje ni dovolj le volja, potrebna so tudi finančna sredstva. Vedno dražji instrumenti, notni material, uniforme, avtobusni prevozi in podobno, vse to zahteva znatna finančna sredstva, ki jih društvo brez pomoči ne bi zmoglo. Res je, da imajo pri tem veliko razumevanja DO kraja, predvsem Keramična industrija in Sadjarstvo Miros-an, vendar pa je večkrat s strani posameznikov slišati kakšno pikro na ta račun. Vsak, ki ljubi in živi s kulturo, bo razumel, da je denar pametno naložen, ostali pa naj se malo zamislijo kakšen bi zgledal svet brez glasbe, igre, knjige, umetnosti... Morda bo potem na vso stvar gledal drugače ali celo sam pristopil v eno izmed sekcij, povsod ga bodo z veseljem sprejeli. Marinka Baloh Dobitniki plaket DPD Svobode Liboje Upravni odbor DPD Svobode Liboje je na svoji redni seji sprejel sklep, da se najzaslužnejšim članom društva podelijo društvene plakete. Člani odbora za priznanja in odlikovanja so imeli težavno nalogo, izbrati izmed tako velikega števila aktivnih članov 8 dobitnikov. Tako so prejeli: Zlato plaketo: TILINGER Franjo VOČKO Anton POTOČNIK Martin Srebrno plaketo: VOČKO Kondrad GERMADNIK Vili OBLAK Viktor Bronasto plaketo: GOLAVŠEK Rudi ŠIMONC Berta Dobitniki plaket so dolgoletni člani društva, ki so s svojim nasebičnim delom pripomogli, da se je kultura v Libojah ohranila do današnjih dni in, da jo bodo znali ceniti mlajši rodovi, ki bodo kasneje nadaljevali njihovo delo. Naj bo to prilika, da jim v imenu UO DPD Svobode Liboje iskreno čestitam z željo, da bodo še dolgo ostali zvesti kulturi in njenemu društvu v Libojah. Marinka Baloh Strelstvo je športna panoga, za katero je potrebno mnogo prostega časa, zato ta panoga športa ni tako množična kot so ostali športi. Prvi podatki o zgodovini strelske družine "Bratov Hrvatin” Liboje obstojajo že od leta 1951 in je verjetno strelska družina bila ustanovljena v tem obdboju. Tako je članstvo naraščalo in postopoma so se pokazali tudi rezultati. Tekmovanja so bila po družinah v občini in tudi izven občine Žalec. Kot eni izmed prvih vnetih športnikov v tem športu so bili HAFNER CIRIL, VAŠ ŠTEFAN, JAGIČ RAJKO, SATLER IVAN in malo pozneje DUDARIČ MARKO, LOJEN Ivan, ŠANCA Albin in ostali. Seveda v tem času ni bilo osebnih prevoznih sredstev in so člani hodili na tekmovanja peš ali s kolesom, seveda so bili rezultati temu primerni. Z izgradnjo strelišča, katerega je skoraj v celoti financirala KIL se je stanje bistveno izboljšalo. Tako so člani strelske družine dosegali rezultate, ki so bili pri vrhu v občini. Bistven korak naprej je bil dosežen v zadnjih letih, ko se je začelo bolj načrtno delati s šolsko mladino. Kot eden najbolj zaslužnih članov je VA-LAND LEOPOLD, ki si je zadal nalogo, da morajo z načrtnim delom pionirji biti tisti, ki bodo dvignili kvalitetno tega športa na višjo stopnjo in rezultati niso izostali. Zelo lepe uspehe so dosegali pionirji /katerih ni malo/ v letu 1985 — 1986 in sicer I. mesto v občinski ligi. To je bila tudi vzpodbuda za člane, da so začeli tudi bolj resno trenirati in so že dosegi II. mesto v liga tekmovanju. Omeniti moram tudi, da se je kvaliteta v ostalih strelskih družinah v občini dvignila. Tako so se začeli nizati uspehi. Na tekmovanju za zlato puščico je naša strelska družina osvojila občinsko zlato puščico. Kot višek uspehov je bilo leto 1986. V občinski ligi so člani dosegli II. mesto, posamezno V AL AND LEOPOLD III. mesto, pionirji so dosegli I. mesto, TOPLAK Mitja pa posamezno I. mesto. Na regijsko tekmovanje z zračno puško so se uvrstili DUDARIČ SREČKO in ekipno pionirji, regijski prvak je TOPLAK Mitja. Tako se je celotna pionirska ekipa plasirala na republiško tekmovanje v Krškem in to pionirji DOLENC ROBI, DOKIČ PETER in TOPLAK MITJA. Na to so sledila še razna medobčinska tekmovanja v Štorah in meddružinsko tekmovanje v Celju. Na tekmovanju za krajevni praznik Krajevne skupnosti Šempeter so dosegli člani II. mesto, pionirji pa I. mesto. Na občinskem tekmovanju z malokalibrsko puško za pionirke in pionirje so naši dosegli I. mesto. V tekmovanju za krajevni praznik KS Polzela so dosegli člani I. mesto, in MARTINOVIČ Bernard I. mesto z malokalibrsko puško. Na tekmovanju ob prazniku občine Žalec z zračno puško so dosegli člani ekipno I. mesto, posamezniki: MARTINOVIČ BERNARD I. mesto, MU-HEDINOVIČ IZTOK II. mesto, mladinci posamezno MARTINOVIČ IVAN II. mesto. Za praznik KS Žalec so člani na tekmovanju z zračno puško dosegli III. mesto. V sezoni 1986 — 1987 so v občinski ligi člani na tekmovanju z zračno puško dosegli II. mesto, pionirji I. mesto, posamezniki pri članih V AL AND LEOPOLD II. mesto, DUDARIČ SREČKO III. mesto in MARTINOVIČ BERNARD V. mesto. Tako so naši strelci nastopali na vseh tekmovanjih, tako družinskih, občinskih in republiških. Na občinskem tekmovanju za vse kategorije z zračno puško so bili pionirji prvi in so se tako plasirali na regijsko tekmovanje, kot posameznik pa je DOKIČ PETER dosegel I. mesto. Na regijskem tekmovanju so pionirji dosegli II. mesto, posamezno TOPLAK Mitja I. mesto, pri članih pa MARTINOVIČ BERNARD 8. mesto. Rezultati tega tekmovanja so bili za nastop na republiškem tekmovanju, ki je bilo 21. in 22. 3. 1987 v Žalcu. Od naših strelcev se je plasiral MARTINOVIČ BERNARD in pionirska ekipa, ki je dosegla III. mesto, posamezno TOPLAK MITJA 13. mesto, DOKIČ PETER 16. mesto in DOLENC ROBERT 22. mesto. Tako so se naši pionirji plasirali na državno prvenstvo, katero bo 11. in 12. 4. 1987 v Sarajevu. To so rezultati, ki jih še ni dosegla nobena pionirska ekipa v občini Žalec. Za dosego takšnih uspehov na področju strelstva se moramo zahvaliti posameznim članom strelske družine, kot vodji za vzgojo pionirjev VALAND LEOPOLDU, ki živi z mladimi in brez njega takšnih uspehov ne bi bilo, pri delu mu pomaga DUDARIČ SREČKO in MARTINOVIČ BERNARD, ki sta pa tudi odlična strelca. DUDARIČ MARKO kot orožar že vrsto let skrbi za orožje, da je vedno v odličnem stanju in HRVATIN Jožetu kot tehnični vodja. Vsi ti rezultati so pa tesno povezani s finančnimi sredstvi in se ob tem zahvaljujemo vsem, ki nam pomagajo, zlasti KERAMIČNI INDUSTRIJI LIBOJE in Konferenci Zveze sindikatov KIL, ki imajo posluh za pomoč društvom na našem področju. Upamo, da nam bodo tudi v naprej pomagali, mi pa se bomo potrudili za dosego čimbolj ših rezultatov na tem področju. Toplak Ivan Delo TVD Partizana v letu 1986 V preteklem letu je bil TVD Partizan zelo aktiven in dejaven. To se pozna predvsem na smučišču, saj je bilo z delovnimi akcijami precej narejenega. Napeljali smo dodatne luči na smučišču. S pomočjo Elektrodistribucije Žalec smo prestavili števec za električno energijo z dveh odvzemnih mest na eno. Zamenjati smo morali dotrajan zavorni sistem na vlečnicah. Treba je bilo generalno popraviti ratrak oz. teptalec za sneg ter odkupiti nekaj delov zanj. Na začetku leta smo tako kot vsako leto priredili že tradicionale smučarske prireditve: turni smuk Šmohor — Liboje, veleslalom za pokal KS Liboje, me-morialni tek Rudija Planinška in smuk tekma z Brnice. V mesecu aprilu smo priredili v počastitev praznika KS Liboje in OF športna tekmovanja kot so: mali nogomet, namizni tenis, tekmovanje v streljanju. Vseh tekmovanj se je udeležilo cca 600 športnikov-rekreativcev. Udeležujemo se vsakoletnega pohoda po poteh Krajevne skupnosti. Želimo, da bi se v večjem številu udeleževali naših športnih prireditev. V planu smo imeli popravilo zaščitne mreže na igrišču, vendar nam je ta naloga ostala v planu za leto 1987. Dobro sodelujemo tudi s Krajevno skupnostjo. Trenutno je aktivnih članov 70. Naloga za leto 1987 je pridobiti čimveč članov. TVD Partizan Liboje Turni smuk Šmohor — Liboje Telovadno društvo "Partizan" Liboje je tudi v tej zimski sezoni, dne 31/1 — 1987 organiziralo tradicionalno smučarsko tekmovanje v turnem smuku na relaciji Šmohor — Liboje. Štart je bil ob 13. uri na Šmohorju, prijavilo pa se je za tekmovanje kar 40 tekmovalcev vseh starosti od mladincev do veteranov. Na cilju v Libojah se je zbralo precejšnje število ljubiteljev smučarskega športa, ki so burno pozdravljali prispele tekmovalce na cilj. Rezultati tekmovanja so bili pozitivni in seznaniti vas želimo z doseženimi rezultati posameznih tekmovalcev. Mladinci od 15 — 18 let: 1. Orter Karmen — Matke 2. Pevec Aleš — Petrovče 3. Čadej Milan — Liboje Mladinci od 19 — 27 let: 1. Cater Stečko — Liboje 2. Breč Boris — Liboje 3. Klovar Janez — Griže Člani od 26 do 45 let: 1. Tamše Slavko — Liboje 2. Kitak Toni — Liboje 3. Oblak Matevž — Griže Člani od 28 do 35 let: 1. Zupanc Vinko — Dobriša vas 2. Smodiš Smiljan - TVD Celje 3. Potočnik Janko — Zabukovica Veterani: 1. Zupanc Stanko — 49 let 2. Zeme Alojz — 50 let Tekma je bila dobro organizirana. Snežne razmere pa so bile zadovoljive. V tem letu je bilo organizirano že osmo tekmovanje, od kar je prevzel to nalogo Partizan Liboje in bo čez dve leti slavil 10. obletnico tekmovanj. V kolikor bi upoštevali samo tradicijo tekmovanj je bil pričetek že v prejšnji Jugoslaviji, po osvoboditvi pa je tekmovanje organizirala DPD Svoboda Liboje in tako bi že v naslednjem letu lahko slavili 15. obletnico turnega smuka Šmohor — Liboje. Želimo, da društvo Partizan še nadalje organizira tekmovanja v veliko zadovoljstvo ljubiteljev smučanja. ŠD UPOKOJILI SO SE: Franc Golež Njegov rojstni kraj je Šentjur, delati pa je pričel v železarni Štore. Kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok, je prišel v Liboje, kjer je kopal premog v tukajšnjem rudniku 1962. leta se je zaposlil v naši tovarni in sicer najprej pri peči št. 2, ki je stala na mestu, kjer je sedaj peč št. 5. Ko, je bila zgrajena peč Madžarka, je bil Franc prvi, ki je začel delati kot prvi premikač pri tej peči. V tistih časih smo sami žgali frito, ki je potrebna za glazure in ker je v gmoti primanjkovalo delovne sile, je odšel k žganju frite, potem pa je delal v gmoti pri vakuum gnetilcu za mehko maso. Zadnjih pet let je pripravljal glazure in včasih se je zgodilo, da barva glazure ni ravno ustrezala zahtevam proizvodnje, vendar je vsakogar potolažil s tem, da bo drugič bolje, če ne prej, pa takat, ko bo odšel v penzijo. Doma mu sedaj ni dolgčas. Obdeluje vinograd, skrbi za živino, podira drevje v hosti, vseeno pa pogreša družbo sodelavcev. Lukež Betka Betka je prava Libojčanka in nikoli ni bila dalj časa odsotna iz rojstnega kraja. Poročila se je s hriba v dolino, pa čeprav samo nekaj sto metrov proč. Pri treh otrokih je morala biti doma in skrbeti zanje, zato se je pri nas zaposlila šele 15. 2. 1965. leta. Nekaj mesecev je delala v pakirnici, potem pa več let pri predornih pečeh. Polnila je vozove s surovimi izdelki pri peči Nastranki in to v štirih izmenah. Kolesi na vozovih pri tej peči niso imeli še krogličnih ležajev, zato so bili trdi in včasih so morali kar štirje delavci potiskati en voz od izhoda proti vhodu v peč. Da bi delo olajšali, je Jože Hrvatin izdelal iz motorja za moped pripravo, s katero so postiskali vozove, dokler niso bili v kolesa nameščeni ustrezni ležaji. Delo v štirih izmenah je utrudljivo in ker ni bila več rosno mlada, se je prestavila v loščilnico, kjer je odpraševala biskvitne izdelke in nalagala regalne vozove, zadnja leta pa je čistila oddelek peči in pomagala vzdrževati red pri pečeh. Kokol Zofija Zofi je Kolarjeva iz Poranc, pri hiši je bilo deset otrok. Od teh jih je sedem delalo ali pa še dela v naši tovarni. Angela Vaserman je delala v razvrščeval-nici, Mici Marot v strugarnici, kot tudi Ančka, Malči in Zofi, Vera v skladišču in najmlajši Ivi v strojni delavnici. S takim lepim številom zaposlenih se ne more postaviti nobena družina in lahko bi rekli, da je bila strugama skoraj Kolarjeva, kajti Kolarjeva dekleta niso ravno mirna in tiha in vsakomur znajo povedati svoje. 1952. leta je pričela Zofi delati v razvrščevalnici, kjer je bila osem let, nato pa vse do letos v strugami. Vsa ta leta je izdelovala sklede, zato bi jih lahko na koncu "ZAFURMALA” že z zavezanimi rokami. Po poroki je stanovala v Zabukovici, nato v Kasazah, od 1960. leta dalje pa v Grižah, kjer je še sedaj. Čeprav ji ne bo treba več hoditi v službo, ne bo doma brez dela, saj mora skrbeti še za mladoletno hčerko in malo vnukinjo. Godler Ivan 1. 12. 1952 se je Ivan zaposlil v KIL, pred tem pa je skoraj štiri leta delal v tovarni olja. V slikami je brizgal z glazuro in barvo razne izdelke, potem pa je bil nakladalec, razkladalec, kurjač in žgalec pri nadglazurni peči, ki je stala na mestu, kjer so sedaj ženske garderobe in kopalnice. Peč je imela obliko črke U, kot je prikazana skica. 3 J4 2. pomik A LP°mik nadkladanje izdelkov o°vžarilna conama fr 3. pomik v il -j -o ca 2 N cd Pomik pri peči je bil ročen. Na porcelanske kroglice so nalagali velike okrogle Samotne kapice /70 x 50 cm/ v katere so naložili izdelke. Kapice je bilo treba potiskati do pričetka žarilne cone, potem skozi žarilno cono in zopet enkrat v hladilno cono. V žarilni coni je bilo treba kuriti s premogom, da je bila temperatura enakomerna. Vse to je delal en sam delavec. Samotne kapice so žgali v sedanji grafitni peči. Kasneje je bila postavljena v slikami nova električna nadglazurna peč, vendar je moral Ivan zaradi alergije na li-stre in barve oditi v modelarno, kjer je delal 22 let. Vsa ta leta je vozil modele iz modelarne na podstrešja in v oddelke. Bilo je ogromno prelaganja in šele, ko smo nabavili ročne vozičke in lesene palete, se je delo olajšalo in izboljšalo. Ivan upa, da bo sod, ki ga je dobil od sodelavcev vedno poln in pripravljen za vse. Stanko Vodeb V Goričici pri Šentjurju se je pred dvainšestdestimi leti rodil Stanko, oče je bil obrtni krojač. Devet let so še bili v teh krajih, potem pa so se preselili v Trnovlje pri Celju, kjer je dokončal osnovno šolo in se šel učiti za trgovca in pekarja, toda izučiti se ni mogel do konca, kajti mobiliziran je bil v nemško vojsko. Ko je prišel leta 1943 na dopust v domovino, bi bil rad odšel v partizane, vendar ni bilo nobenega aktivista, ki bi ga povezal z odporniškim gibanjem, zato je moral nazaj v Nemčijo in Francijo, kjer je bil 1944. leta pri Schelenburgu v Franciji zajet. Ameri-kanci so ga odpeljali v Anglijo, kjer so oficirji kraljeve in partizanske vojske zbirali borce za osvoboditev Jugoslavije. Prijavil se je za partizansko vojsko, ker si je želel čimpreje vrniti domov med svoje domače in tako se je s prekomorsko brigado preko Neaplja in Barija 4. 9. 1944 izkrcal v bližini Splita. Takoj so ga poslali v podoficirsko šolo, ki je bila v Biogradu in po siloviti nemški ofenzivi so ga vključili v 9. brigado 18. divizije, ki se je preko Velebita prebila na Dolenjsko, pozneje pa je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. To so bila težka, vendar nepozabna leta. V jugoslovanski ljudski armadi je ostal kot vodnik do leta 1947, ko je bil demobiliziran, nato je dobro leto delal v EMU kot skladiščnik, zatem pa na Okranjem ljudskem odboru v Celju do konca leta 1951. L januarja 1952. leta je prišel v našo tovarno, kjer je bil štiri leta nabavni referent. Potrebni material je nabavljal v Celju, kamor se je odpravljal peš ali pa s kolesom. Nabavljen material pa so pripeljali v tovarno "FURMANI” ali pa stari vojaški tovornjak džems. V tem času je končal trgovsko šolo in dveletno poslovodsko šolo, ter postal trgovski tehnik. 1956. leta je sprejel delo trgovskega potnika, bil je prvi trgovski potnik za Slovenijo, za Srbijo je bil takrat Golubovič in za Hrvaško Vranešič. Okrog leta 1965 je bila kriza za keramično industrijo. Vsi kozolci okrog Liboj so bili polni naših izdelkov, pri inventuri so zaloge merili z metri in te množili s komadi, ker se izdelkov ni dalo prešteti. Robo so prodajali na raznih sejmih in šli so tudi med obiralce hmelja, samo da se je nekaj prodalo. Ko pa so se poleg bele glazure začele uporabljati tudi druge barvane, se je stanje bistveno spremenilo. Po letu 1976 je Stanko poleg slovenskega obdelal tudi hrvaški trg, s kupci je vzpostavil res prijateljske odnose, tako da s prodajo odslej ni bilo več težav in je trg želel več, kot smo bili mi zmožni dobaviti, mi pa želimo, da bi tudi Stanetov naslednik enako dobro prodajal naše izdelke. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame Urankar Marije se sodelavcem zahvaljujem za izrečene tolažilne besede in posredovano pomoč. Sin Urankar Franc ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANICE KROŠEL se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Keramične ind. Liboje in sindikalni organizaciji sindikata za izraze globokega sožalja, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala govorniku tov. Mlinarič Antonu in tov. Lavrinc Stanetu za poslovilne besede, godbi na pihala za odigrane ža-lostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Franc, sin Branko in hčerka Zdenka z družinama. OBVESTILO V zvezi z nesporazumom glede kolesa med tov. Bohte Ljubico in Milko Dolinar obveščamo, da je zadeva zaključena. Kolo, ki je bilo predmet spora je dejansko last tov. Bohte Ljubice, tov. Dolinar Milka pa se je zmotila. Bohte Ljubica Dolinar Milka Minka Maček Šularjeva Minka se je rodila v Kasazah očetu soboslikarju, ki se je kasneje ukvarjal tudi s slikarstvom in nekatere njegove slike so še vedno v tovarni in gotovo je Minka po njemu podedovala talent za risanje, saj je poleg izdelkov v redni proizvodnji ustvarila tudi dosti unikatov, ki krasijo marsikatero stanovanje. V slikami se je zaposlila avgusta 1951. leta. Ves čas so v tovarni prirejali tečaje za pridobitev polkvaiifikacije in kvalifikacije, 1963. leta pa je obiskovala celo leto tečaj za visoko kvalifikacijo. Predavanja so bila trikrat tedensko v popoldanskem času v bivši menzi, kjer je sedaj samopostrežna trgovina. Predavatelji so bili iz obrtne šole v Žalcu in ko je tečaj uspešno zaključila, je prevzela vajenski oddelek, ki je bil v proštom, kjer je sedaj spodnja livarna. Vajensko šolo v Žalcu je obiskovalo 15 — 17 delavk in delavcev, ki so se v šoli učili teorijo in v tovarni praktično utrjevali svoje znanje. Šola ni bila tako ozko specializirana, kot je danes, zato je bilo lahko zaposliti vsakega vajenca na kateremkoli delovnem mestu. Po ukinitvi vajenske šole je Minka postala neuradno namestnik oddelko-vodje slikarne, praktično pa je bila odgovorna za uvajanje novih dekorjev. V šestdesetih letih je potekalo delo v slikami predvsem na ročnem podgla-zurnem slikanju gospodinjske keramike, pozneje pa, ko je bila nabavljena električna nadglazura peč, so slikali z listri in zlatom. Slikama je bila tedaj v prostoru, kjer so sedaj dve siti peči. Leta 1976 je prevzela Minka delo od-delkovodje slikarne, ki ga je opravljala vse do marca letos. V Latkovi vasi pri Preboldu sta si pred sedemnajstimi leti z možem zgradila hišo. Za hišo imajo lep vrt in za vrtom mini "vikend”, katerega spodnji del, klet, je obložen s ploščicami, zgornji pa je z lesom. V tem idiličnem okolju je pred dnevi praznovala svoj petdeseti rojstni dan in tudi mi se pridružujemo čestitkam z željo, da ne bi kmalu pozabila na nas in nas večkrat obiskala v tovarni. NEPREVERJENE TRDITVE Ali bi radi resnično koristili svojemu podjetju? Prav, dajte odpoved! Nekaj ni vredu z industrijo barv in lakov. Bolj, ko nas barvajo in lakirajo — vse bolj gledamo črno. Dolg do zgodovine so spremenili v mednarodni dolg. Nekatere ženske so lepe, ko se slečejo, druge pa, ko se oblečejo. Prazna glava ima veliko prednost — ni je mogoče potopiti. Do tistih, ki so se vkopali na položajih, se je mogoče le priplaziti. Politiki so se tako razmnožili, da bi država lahko delala v treh izmenah. Mi delamo najbolje na svetu, rezultate pa je lahko sram. A. J. Profesor zgodovine opazi, da ima v plačilni kuverti tisoč dinarjev manj. — Prav, reče, bom pa zamolčal stare Slovane! — Zakaj niste oddali najdene denarnice? — Ker je bil večer. — Kaj pa zjutraj? — Je bila že prazna. Gorenjec se vseli v nov blok. "O, kako lepa naprava za umivanje,” pravi in položi grozdje v školjko. Ko potegne vodo, da bi sadje opral, grozdje izgine navzdol. Gorenjec hitro steče k spodnjemu sosedu: "Sosed, takoj mi vrnite grozdje, ki ga je iz umivalnika odneslo k vam!” "Bom, ko mi boste vi vrnili roleti, ki jo je odneslo k vam gor!” — Nisem se mogel odločiti, kaj naj ti prinesem za rojstni dan: zapestnico ali briljantni prstan... — In zakaj ga nisi prinesel? — Zlatar mi je ves čas pod prste gledal. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve oddajte do 20/5 — 1987 Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za Informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/776-311. Tisk REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 850 izvodov.