--- ŽIRI, JULIJ 1990 Razbremenitve povsod in na vseh ravneh -Prijavljamo del ^anteve za zmanjša-iif P^^Pevkov in da-n k: jo je direktor I Starman po-odgovornim ob-Vpskim in republi-funkcionarjem Prišel niorali 1 je čas, ko se bomo Pole" vsi zamisliti nad našega gospodar-čen je le ta tako kriti-Pron Л loči od popolnega gospodarstva le še g^j mesecev. stg .®", od vzrokov za tako j® tudi nenormalno vi-dili naše družbe. Zgra-гак.,^^?® izredno močan po-poC' ki pa je po- še o ^ pozabil na meje, ki slov^°®°^®j° normalno po-našiK in konkurenčnost si na Podjetij. Dovolili smo 'nreč tako veliko mero sn. da pri porabi ni- ka da virov doto- ti y "^arja ne bi smeli uniči-da . ^^kdo bi moral vedeti, de nI P'^aznega vodnjaka vo- Un zajeti. lili Panio, da smo sedaj izvo-bo ^^"^Gtnejše vodstvo, ki re jn ц^"^е1о nastale razme-V obr ? ^Gmudoma ukrepalo to rt.^1 1*?' ^nieri, kakor pa so predhodniki. DuKi/i P'''^Pevki, tako za rese v kakor za občino, so nih letu, zaradi različ-pfj ^^rokov, zelo povečali, ie v opozarjam, da so bili no vi^jk nenormal- možne sajam j' valuti, zato nava-Usd ^°°atke za Alpino v iz prispevkov tih ^tata smo v prvih pe-Plačalf!fi^i « letošnjega leta lee.oon ^ani pa (T 9 USp. Indeks je 249. izka? kljub temu, da smo L '^S^bo po prvih treh 'n poslovanja). V teh prispevkih izstopa po porastu prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje, ki je lani znašal 25.000 USD, letos pa 100.000 USD, kar pomeni, da je porastel štirikratno. — Predpisani prispevki, ki niso odvisni od dobička, pa so bili lani 230.000 USD, letos pa 422.000 USD. Indeks povečanja je 184. Pri tem izstopa komunalni prispevek v občini Sk. Loka, ki je lani znašal 44.000 USD, letos pa 154.000 USD. Indeks porasta znaša 346. Skupno so samo v letošnjem letu, ne glede na izkazano izgubo, prispevki in dajatve (brez dajatev iz OD) porasli za 111 %. Pretežni del odliva denarja pa kljub temu predstavljajo prispevki iz OD (bruto — neto), ki pa so dolarsko gledano tudi močno porasli (več kot 50 %). Teh nekaj podatkov pove, da se iz podjetij preliva nenormalno veliko denarja v sfero porabe. Mislim, da dajemo toliko denarja, da imajo nekateri težave, kako ga porabiti. Na drugi strani pa je popolnoma jasno, da ob zamrznjenih tečajih in vseh problemih, ki jih imamo v go- spodarstvu, te ogromne dajatve niso več pokrite z rezultati, temveč samo povečujejo izgube. Zaradi tega je pretežni del gospodarstva v veliki likvidnostni in realno tudi rezul-tatski agoniji. Take družbene nadgradnje, in seveda tudi drugih neracionalnosti, nihče več ni pripravljen (zmožen) plačati, še posebej pa ne zahodni trg, zato se bodo naši stroji morali ustaviti ali pa proizvajati izgubo. V gospodarstvu se zavedamo, da so bili v času velike inflacije prispevki in dajatve gospodarstva, preden so prišli do porabnikov ali preden so bili porabljeni, pogosto realno tudi za več kot polovico nižji. Na taki predpostavki so bile oblikovane tudi prispevne stopnje. Danes, ko inflacije ne priznamo več, pa so ti prispevki realno drugačni — višji. V zadnjih letih je bilo tudi precej sprememb v načinu zbiranja sredstev, zaradi tega so natančni in realni izračuni skoraj nemogoči. Dejstvo pa je, da se realni seštevek vseh dajatev iz leta v leto povečuje. Danes ostaja (nadaljevanje na str. 2) Iz naše šivalnice To je čas preživetja — pravimo; je pa tudi čas spremrab. Ko razmišljamo o preživetju — se ponavadi spomnimo na pomanjkanje vseh vrst (najbolj denarja), skrajno vartfevanjc, omejevanje re£^u radikaljy нкгере na področju stroškov ... Potai pa ko že 1^-brnih delarrer nimamo kam dati, квг se krči tržišče, programi, naročila... Skratka, neko nenormalno тогЕ^ s^nje, ki grozi, da bo še ht#& Je pa to tudi 6is sprememb, ki dajo misliti; uvaja se v^S«stni£tvo (družl)ena hgWoa iz#" i^), (ЉНкоЈЕЈо se državna, zasebna, adružea in mešana pojfletja. Porajajo se deWce, borze... V skladu s tem smo tudi na png« dru^ćnlh odnosov; lastnik — manager — delavec. Vse to dtupaj pa nI več originalni jugoslovanski mcSek to je v rastem svetu povsem uveljevlj#' na praksa. (4av to nam je lahko spodbuda, ko v fazi preil-ve^t razmišljamo kako naprej. Namreč, de ne upoSe-vamo tržnih zakonitosti, ne bo uspeha: če nI dovolj znanja prav tako nej če smo premalo produktfvni (ali s preveč strt^d); tudi ne more biti uspeha; če smo nepoalovni, vodi v izgnbe; če ni denarja, ne bo razvoja. To pa je prvi korak* da iz mlake preživetja zače-na nov№_An## — noV razToW ■ dklue. Kljub zaenkrM^Aezame#-Ijivim razmeram. ^ v - i №.P. ^ —--— DOCOynRlflfflO SE - DOCOYORIII smo fC (nadaljevanje s str. 1) Razbremenitve povsod in na vseh ravneh podjetjem le še okrog 40 % dohodka, 60 % pa je namenjeno družbeni porabi. Pred petimi leti pa je bila situacija obratna. Zaradi tega v gospodarstvu zahtevamo: — da se vse prispevne stopnje in dajatve na ravni občine Škof j a Loka takoj znižajo za najmanj 30 %; — da se vse prispevne stopnje in dajatve ter obvezno združevanje v republiki Sloveniji takoj znižajo za najmanj 30 %; — da se v roku enega meseca naredi natančen izračun vseh dajatev na ravni občine in republike, z namenom, da znižamo skupne obremenitve gospodarstva na raven iz leta 1987; — da se zamrzne plačevanje dajatev, dokler bo denarno stanje na računih porabe višje, kakor pa v gospodarstvu. Realizacija predlogov za razbremenitev gospodarstva je nujna, in bo dolgoročno koristna tako za porabnike sredstev, kakor tudi za gospodarstvo. Prikaz obremenitve podjetja Izhajamo iz dejanskega obračuna Alpine 31. marca 1990 in vzporedno s primerjavo obračuna, ki bi dajal bruto dobiček v višini 1/3 bruto osebnih dohodkov. 1. Obremenitve v breme stroškov a) vrste davkov in prispevkov ter stopnje: prispevki iz bruto OD: veljavne stopnje za izplačilo 15.3. - prispevek za otroško varstvo (občinski) 1,77 % - prispevek za izobraževanje 4,90 % - rep. prispevek za izobraževanje 1,45% - prispevek za kulturno skupnost 0,35 % - prispevek za telesno kulturno skupnost 0,52 % - prispevek za socialno skrbstvo 0,46 % - rep. prispevek za socialno skrbstvo 0,45 % - občinski davek 0,75 % - republiški davek 0,60 % - prispevek za zdravstveno zavarovanje 0,61 % - prispevek za invalid, in pokoj n. zav. 19,10 % - prispevek za dodatna sr. za zdrav. var. 11,94% - prispevek za zaposlovanje 0,52 % - rep. prisp. za otroško varstvo 2,51 % Skupaj: 45,93 % Povprečna stopnja prispevkov je v letu 1988 znašala 41,70%, v letu 1989 42,97 %, letos pa 44,82 %, torej se vseskozi zvišuje. Prispevki iz bruto OD - republ. prispevek za SLO 0,046 % - občinski prispevek za SLO 0,580 % - prispevek za štipendiranje 0,500 % Skupaj: 1,126% Poseben ekološki davek 0,04 din/KWh Skupaj je 14 vrst davkov in prispevkov iz bruto OD, 3 vrste pri- spevkov na bruto OD in še posebej ekološki davek, torej skupno 18 vrst davkov in prispevkov. b) dejanska višina neto osebnih dohodkov in davkov ter prispevkov iz obračuna 31. 3.1990 v 000 din neto OD 20.937 davki in prispevki iz BOD 15.363 davki in prispevki na BOD 344 Skupaj 15.707 ali v % na neto OD 75,0 % 1. Obremenitve v breme stroškov a) vrste davkov in prispevkov ter stopnje: 2. Obremenitve v breme dobička — izgube a) Vrsta davkov in prispevkov ter stopnje - OSNOVA DOHODEK - prispev^ za pokrivanje dela stroškov enostavne repro- 2,40 % dukcije Železn. gosp. Lj. - Gospodarska zbornica Jugoslavije 0,817 % - Gospodarska zbornica Slovenije odločba - OSNOVA BRUTO OD - republ. prispevek za požarno varnost 0,032 % - občinski prispevek za požarno varnost 0,220 % - komunalni prispevek 4,210 % - republiški stanovanjski prispevek 0,130 % - občinski stanovanjski prispevek 1,610 % Skupaj 6,202%' - DAVČNA OSNOVA A (DOBIČEK + 1/2 plač) - prispevek za usmerjeno izobraževanje in skupne naloge 4,73 % vzg. in izobr. - republiški prispevek za razisk. dej. 2,34 % - občinski prispevek za razisk. dej. 0,09 % - prispevek za zdrav, varstvo 0,60 % - prispevek za zaposlovanje 0,62 % - prispevek za pokoj n. in invalid, zav. 5,86 % - prispevek za kulturo 1,70% - prispevek za telesno kulturo 0,08 % - rep. prisp. za posp. proizv. hrane 1,20 % - obč. prisp. za posp. proizv. hrane 0,57 % - rep. prispevek za interv. v osnovni preskrbi 0,10 % - obč. prispevek za interv. v osnovni preskrbi — - rep. prispevek za blag. rezerve 0,70 % - obč. prispevek za blag. rezerve 0,19 % - prispevek za solidarnost 0,20 % Skupaj 18,98 % - DAVČNA OSNOVA B (DOBIČEK +1/2 plač - olajšave) - prispevek za usposabljanje zemljišča za kmetijsko proiz- 1,50 % vodnjo - prispevek za vodno gospodarstvo 2,16 % - republiški davek 4,20 % Skupaj 7,86 % Skupaj torej 25 vrst različnih davkov in prispevkov. b) Dejanska višina davkov in prispevkov iz obračuna 31. 3. 1990 5.443.000 din Navedena višina pomeni še dodatno 26,0 % na neto osebne dohodke. 3. Obremenitve v obliki obveznega združevanja in posojila a) Vrste obveznih združevanj: - OSNOVA DOHODEK -k AMORTIZACIJA - posojilo za manj razvite - OSNOVA NETO DOBIČEK - za elektrogospodarstvo - za nafto in plin - za železnico - za luško infrastrukturo - za ceste in letališko infrastrukturo - za ključne objekte RTV Skupaj 11,90% 2,8 % 2,26 % 2,00 % 2,88 % 0,49 % 3,87 % 0,40 % Orodjarna potrebuje vedno manj ljudi кпко umflRififflo »1ржа» šAmb Ifi ^ . уџг* \ /'Kj % .. ;%_ -•ž__ -// ®deset godina je postojanja prodavnice Alpina Valjevo... Pozdravljamo sve iskrene saradnike _______kolektiva Alpine Valjevo OSNOVA PORABLJENA ELEKTRIČNA ENERGIJA elektrogospodarstvo Torej skupno 8 vrst posojil oziroma obveznih združevanj. - obračun posojila in obveznega združevanja; • za manj razvite 976.675 din - v infrastrukturo din njzevanje od porabljene elek. energije 888.625 din ''"Paj 1.865.300 din vjij У primeru, da bi ustvarili v prvem tromesečju bruto dobiček v p. j' 1/3 mase bruto osebnih dohodkov (to je 12.100.000din, kar oby 4,8 % na stanje poslovnega sklada 31. 3. 1990), bi znašalo - posojilo in združevanje; . -J °jilo za manj razvite 1.264.354 din . v infrastrukturo 421.379 din uzevanje od porabljene električne energije 888.625 din Skupaj 2.574.358 din število I ' različnih vrst prispevkov, davkov, posojil in združevanja: vrst .dajatev . dohodkov 14 - dohodke 3 - Dne .P'''®?- iz dobička 25 ojilo in obvezna združ 8 Skupaj; 50 f^'kaz celotne obremenitve za prvo trom. in izračunano obre-Bor! u ^ primeru, če bi bil ustvarjeni dobiček v višini 1/3 mase stan'' o *" minimalni donos kapitala — 4,8 % na poslovni slad po "ogo^ ^ ® ^ dobička v prodaji, kar je normalno za našo pa- V 000 din I..HL90 =br.:.."1.90 dejansko 2 prihodek Odhodki •1- material, storitve, trg. blago ^•2. neto OD 3 davki in prispevki 4; Bruto dobiček 5 . in prispevki iz dobička e! ^^""lulacija (3-4) 7 posojila in združevanja e! Oh podjetje 9. Vii- obdavčitev dobička ina vseh dajatev v % na neto OD 105.603 150.524 113.880 20.937 15.707 79 5.443 (5.364) (1.865 (7.229 109.9 V. 20 let prodajalne Alpina Trbovlje Tudi mi v Trbovljah smo v mesecu maju dočakali 20-ietni jubilej prodajalne. Čeprav smo imeli skozi vse obdobje določene probleme, smo zaposlene veselo dočakale letnico 1990; to tem bolj, ker se v zadnjem obdobju tako kot drugi, tru-dimo za večjo prodajo, kar pa se ne posreči vsem enako. Smo eden izmed manjših kolektivov, ki ga ves čas pesti prostorska stiska. Kljub temu, da je lokacija prodajalne zelo ugodna pa je njena površina 45,5 kvadratnih metrov vključno s skladiščem, premajhna. Kolektiv naše prodajalne sestavljamo tri prodajalke, do lanskega leta, ko se je upokojila Tanja Žagar, dotedanja poslovodkinja, smo bile štiri. V bližnji prihodnosti nas bo pa zapustila zaradi upokojitve še He-da Rozina. Vendar, kljub vsem težavam, ki nas pestijo v zadnjem obdobju (kar velja za vse prodajne mreže po državi) zaradi zmanjšane kupne moči prebivalcev, bomo poskušale ustvarjati kolikor mogoče velik promet, če bodo le izdelki kvalitetni, izbira dobra in ne previsoke cene. Pozdrav vsem v M P IVI in vsemu kolektivu Alpine — kolektiv prodajalne iz Trbovelj: Heda Rozina, Marjeta Izlakar in Ani Zupančič. 150.603 138.503 101.859 20.937 15.707 12.100 8.559 3.541 (2.574) 967 92.0 % 128.2 % rentah prikaza je razvidno, da bi morali dosegati stopnjo Sini 4 fl v (bruto dobiček v primerjavi s poslovnim skladom) v vi- slovn' ui' lahko zadostili vsem obveznostim in povečali naš po- kar 92 e/ ® 967.000 din. V tem primeru bi bila obdavčitev dobička nam < Objavljamo nekaj trditev in izzivov; upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji... Oi^anizacija: Ko spregovorimo o organizaciji, ponavadi pomislimo na referendume, kilograme samoupraimih aktov, organizacijske sheme, dolgotrajne seje, vse skupaj z majhnim učinkom. Pomisliti bi morali predvsem — kako narediti in zaslužiti več. Organizacija: Organizator mora obvladati znanja in poznati novosti & področja organizacije. Kdor se tega ne zaveda, je organšEUor samo po položaju — in plači. Kadri: Kader je tisti delavec (na meh ravnSh), ki se zaveda, da mora svoje znanje spremeniti vprakso. Kadri: Bodoče strokovnjake 'bomo vzgojili, č^ jih bomo motivirali že prvi dan, ko bodo prHli v tovarno, pa tudi spodbujali in spremljali ves čas, dokler J)ado Se osebnostno in strokovno napredovali. Denar: Če se bojimo kreditov, delnic drugih f^anc^ev ali celo »(^lavskihu deinic, kje naj ie dobimo denar za razvoj? Denar: Kaj pomaga, de imamo računalnik, če naJconcu izračunamo le i^ubo; gospodinja »pride skoti* le s e^to navadnšn sešteim^em in oditevanjem. Uredništvo Frančiška Peternel кпко umaRJAfflo =6 Se drage kredite je težko dobiti V posebni finančni službi delajo poleg Anice Oblak še Majda Pivk, Staži Filipič, Marjana Jesenko, Cveta Žerjal, Vilma Klemenčič, Majda Mahnič, Marija Jereb in Helena Ovsenk. Kaj pa delajo, kakšne težave imajo; to je bila tema razgovora z vodjo te službe Anico Oblak. »Če naštejem samo glavne naloge, bi bile naslednje; skrb za likvidnost podjetja, plačevanje vseh vrst obveznosti; računov, prispevkov, prometni davek ... Potem je tu blagajniška služba, oskrbovanje s krediti, vlaganje prošenj za odobravanje raznih kreditov in njihovo vračanje, evidenca terjatev do kupcev, izterjava, opominjanje in predlogi za tožbe, skrb za pravilno obračunavanje prometnega davka, kontrola in obračunavanje plačil (kupci in dobavitelji)«. To bi bile naloge, kakšne pa imate težave? »Največja težava je seveda pomanjkanje denarja. Z najemanjem kreditov pri drugih firmah, ki jih ni več mogoče dobiti niti z bančno garancijo in po 83 % letni obrestni meri. To kaže na to, da trg denarja že deluje, saj je denar res težko dobiti, kljub temu, da ga poskušamo dobiti preko centra za gospodarsko svetovanje. V zadnjem času se zelo poslužujemo prodaje vrednostnih papirjev (certifikatov), (za plačilo izvoza na Vzhod). Nekatere firme, ki poslujejo z Vzhodom, kot sta Jugotek-stil Ljubljana ali Petrol, od- kupijo certifikate po 12 % znižani vrednosti (diskontna stopnja). Priliv iz naše maloprodajne mreže je sicer majhen, vendar pomemben za vsakodnevno oskrbo. Nekaj sredstev za premeščanje težav v plačilih predstavljajo tudi hranilne vloge delavcev in upokojencev v naši hranilni službi. Kredite vračamo v roku, tako da vzdržujemo zaupanje upnikov, medtem ko s plačili obveznosti kasnimo približno trideset dni«. Kakšno pa je sodelovanje z drugimi službami? »Moram reči, da je veliko bolje odkar delamo s pomočjo računalnika. To ob strokovnem delu in zavesti, omogoča izpolnjevanje nalog. Sicer pa je najtežje dogovarjanje s komercialo, ker so roki za plačevanje za nas vedno prekratki. Pogovori o podaljševanju rokov plačil sicer še tečejo ... Vendar vse kaže, da premalo poznajo dejanski likvidnostni položaj. Dobro sodelujem tudi s plansko-analitsko službo, ki je sicer prav tako v okviru fi-nančno-računovodskega sektorja«, je povedala Anica Oblak. Nejko Podobnik Aktualni intervju Iz posebne finančne službe, kjer skrbijo za plačila, denar. z leve: Staži Filipič in vodja službe Anica Oblak Za 30 % znižati obremenitve Pogovarjamo se z delegatom v občinski skupščini Škof j a Loka Jankom Rejcem Delo-življenje: Prav gotovo ste na prvih sejah že zbrali prve vtise, ki so bili verjetno za vas, ki ste v tem dogajanju začetnik, zanimivi. Kakšni so? Janko Rejc: Prve seje so bile bolj konstitutivne in se je manj govorilo o problematiki oz. programih. Do izraza so prišli interesi strank, ki pa smo jih usklajevali, tako da je sedaj formirana večina organov in izvoljeni ključni ljudje. Moram tudi reči, da je bilo pri vseh delegatih čutiti veliko mero resnosti, saj nikoli ni bilo vprašanje sklepčnosti. Kot že rečeno, do obravnave vprašanj doslej še ni prišlo, saj bo to pripravil šele novoizvoljeni izvršni svet, za katerega mislimo, da je dobro sestavljen. Delo-življenje: So bila morda že nakazana kakšna vprašanja, ki naj bi jih reševali prioritetno? Janko Rejc: Da, prav Franci Mlinar je zahteval razbremenitev gospodarstva za 30 %. Poudarjena bodo tudi ekološka vprašanja ... Vprašanja lastnine prav tako, kar pa bo moralo biti podprto z ustrezno zakonodajo. Delo-življenje: Kako pa boste sodelovali s predstavniki kraja oz. krajani, da bodo vaša stališča res v interesu Žirovcev? Janko Rejc: Verjetno bo v nekaterih bolj političnih vprašanjih prišla do izraza strankarska pripadnost sicer pa smo že v stiku s predstavniki krajevne skupnosti, da bomo zastopali skupne žirovske interese. Delo-življenje: Katero bo po vašem mnenju prvo vprašanje, ki se ga bo lotila skupščina? Janko Rejc: Izvršni svet bo pripravil načrt dela, v katerem bo prav gotovo morala biti poudarjena ocena gospodarskega položaja. Na podlagi ocen bo šele moč graditi delo. N. F. umnRinmo ^оН* i„ J® _ tekmovalne službe •'®пег Smitek rnSf""*^ smo sredi poletja, mo-d^?- kako bomo _ ® '."®prej. Tokrat smo se po-slii«r z vodjem tekmovalne _ ^ Janezom Smitkom — o liik* teku in naših čev- »ri* Takole pravi: »Ulede na težke čase v smuča-tuH- ^5"° začeli varčevati. Vemo nas' tekaški program za P°™Gmben, saj sodimo med j-jv^^^bnejše proizvajalce (pro-' smo 200.000 parov). To je si-če^ kot prejšnja leta, toda lil^ "P°stevamo razmere, kar ve-Dr,^ je v nekaterih firmah »^гадаЈа padla kar za 80 %. Naj-Da V .P'^oblem je Srednja Evro-no' • ni bilo snega; zna- da ljudje tečejo, ko si lahko navežejo doma ... „ pozornost je še posebno ^ države, kjer imajo 'tetne tekmovalce, množič- Kar zadeva naše tekaške čevlje, lahko rečem, da smo med vodilnimi po inovacijah. Prvi na svetu smo že pred dvema letoma naredili plastično manšeto; omenil bi še mehanizem za kanting. Naš problem pa je, da je tekmovalcem čevelj preveč komforten in pretežak, moral pa bi biti kot šprinterica. Težave imamo tudi s kakovostjo, ki niha posebno takrat, ko prihaja do sprememb. Problem je v tem, ker nobena stvar ni dovolj preizkušena. Kljub temu, da je od zasnove do produkcije predolg čas, na trg še prihajajo nedokončani čevlji. Del »zaslug« za to gre tudi našim tujim kupcem, katerih informacije so sicer koristne, vendar pogosto postavljajo zahteve šele tedaj, ko določene rešitve vidijo na trgu. Tako pa ni mogoče delati«, je končal Janez Šmitek. N. P. predsednikov sindikata Poljanske doline in Zirov " predsednik občinskega sindikata Sandi Bartoi Čevelj: med tekači — poolom — in kupci nost, stalen sneg in zadostno kupno moč. Znano je tudi, da pet držav predstavlja središče tega športa; to so Švedska, Norveška, Finska, Italija in Sovjetska zveza. Vemo, da je v Sovjetski zvezi kupna moč nizka, v Italiji pa pogosto ni snega, čeprav je prav tu največje povpraševanje po najkvalitetnejši opremi. Poseben status imata Japonska in Združene države Amerike, kjer pa nimajo dovolj stikov s kvalitetnimi tekmovalci. Smo člani tako alpskega kot nordijskega smučarskega poola, kar je nujno, saj samo od naših tekmovalcev ne moremo pričakovati boljših rezultatov (majhno število, pomanjkanje strokovnjakov in denarja). V prej omenjenih deželah pa si prizadevamo pridobiti po enega do dva vrhunska tekmovalca oz. tekmovalko. To nam sedaj še kar uspeva, saj z našimi čevlji nastopajo: Jan Ottosson, Thomas Eriksson, Larry Poromaa, Lis Frost, Tar j a Langli, Torgier Bjorn, Inger Lise Hegge, Elin Nilsen. Dogovarjamo se še z nekaterimi znanimi italijanskimi tekmovalci Rungoldierom in bratoma Tomer. Vsi ti tekmovalci osvajajo točke svetovnega pokala. Vključeni smo tudi v jugoslovanski pool, za kar plačamo 4000 DEM. Z našimi čevlji tekmuje polovica reprezentance, vendar s poslovanjem poola nismo zadovoljni. Rad bi navedel primer investiranja na Norveškem in Švedskem, kjer vlagamo v tekaški šport 1 — lin pol % prometa in 3 % za reklamo. To je zelo malo ... inovacije * Kakovost je zastonj ^ GGF Delo — Gospodarski vestnik jo izdalo zanimivo knjigo Philipa B. Crosbyja KAKOVOST JE ZASTONJ. Reševanje problemov človek se najbolj razkrije takrat, ko začne reševati problem. Bolj kot v kateremkoli trenutku takrat izgine ves civilizacijski lošč in človek pokaže svoj pravi obraz. Pogosto mislim tako o ljudeh, ki pijejo. Pravi človek je tisti, ki se pokaže kmalu potem, ko pijača začne delovati. Številni ljudje se absolutno najbolj izkažejo, ko se soočijo s težavo. Treznejši, mirnejši in jasnejši postanejo, čim težji so problemi. Številni zažarijo samo, če pride do težav; številni se dejansko dolgočasijo brez njih; številni se ne izkažejo. Razumevanje V dejavnostih, kjer resnično hočejo reševati probleme zato, da bi jih rešili, morajo znotraj lastnih zidov ustvariti odprto družbo, v kateri bosta prevladovala osnovna koncepta poštenosti in objektivnosti. Poštenost v tem primeru pomeni splošen odnos, po katerem »mi tukaj delamo stvari pravilno, ker je to naša politika in ker je prav, da tako delamo«. Tak odnos izključuje možnost, da bi zvijače-nju ali hujskanju pritaknili kakršnokoli pozitivno lastnost. Odprta in ravna pot je tista, ki pelje naprej. Objektivnost dosežemo takrat, če za probleme ne krivimo posameznikov. Pri delu uporabljamo vprašanja in ugotavljamo vzroke. Delo ni bilo uspešno, ne posameznik. Lahko da ta dva nista primerna drug za drugega in moramo zamenjati enega ali drugega. V vsakem primeru ima človek priložnost, da se izkaže kdaj drugič in v drugačnih razmerah. Če nadaljujemo s predpostavko, da gre pri taki obravnavi za delo, ne za posameznika, potem lahko obravnavamo problem sistemsko na odkrit način. Probleme objavimo, se o njih pogovorimo in ugotovimo vzroke zanje. To ugotavljanje predpostavlja odgovornost za pravo opredelitev stanja, za komuniciranje s prizadetimi in za izdelavo akcijskega plana z določenimi roki. Na prvi ravni nadrejenosti lahko rešijo 85 % vseh problemov, ki se pojavijo. Od preostalih 15 odstotkov jih okoli 13 odstotkov lahko razrešijo na drugi ravni nadrejenosti ali na ravni dveh različnih služb, ki se sporazumeta, da bosta na dogovorjen način nekaj spremenili ali skupaj ukrenili. Preostala dva odstotka morda zahtevata tri organizacijske dejavnosti ali ravni. Vendar ju je mogoče razrešiti. Od časa do časa se boste srečali z zadevo, za katero ni rešitve. (se nadaljuje) (; v RAZGOVOR Zn UREDAIKOVO fflIZO na temo: KAKO NAPRAVITI SELEKCIJO PROGRAMOV OZ. RAZVIJATI DODATNE DEJAVNOSTI V razgovoru so sodelovali; Tone ENIKO, Jure ORES-NIK in Marijan BOGATAJ; razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVCiC. izvažati, da smo dobili devize, danes pa to ni več tako neobhodno. Po drugi strani se zavedamo tudi tega, da je v sedanjih razmerah izvoz naša edina možnost, tako športne kot tudi modne obutve, pri proizvodnji nad dva milijona parov. Delam sicer na področju, kjer se te stvari globalno kažejo; trenutno je tako, da je inflacija v zadnjih letih onemogočila kakršenkoli realen ekonomski pogled. Šele z natančno analizo smo lahko ugotovili, ali smo nek posel pokrili. Marijan BOGATAJ: Lahko bi rekel tudi, da pri nas nimamo čistih stroškovnih analiz, ampak imamo nekaj, kjer je zajeto več stvari skupaj. Imeti bomo morali analize na zaključene dele programov. Tone ENIKO: To drži; imamo sicer dokaj dobro vzpostavljen sistem obračuna po stroškovnih mestih, vendar to v preteklosti ni zaživelo zato, ker strošek do nedavnega ni bil upoštevan kot ekonomska kategorija; pomemben je bil samo dohodek. Dohodek pa smo vedno imeli in dejansko, če bi se še tako trudili, ni bilo pravega interesa. V računovodskih obračunih je veliko zmedo naredila tudi zakonodaja. Zdaj se v tem pogledu preprosto vračamo dvajset let nazaj in naša naloga je, da bi stvari uredili in seveda dodali določene sodobne prijeme. Marijan BOGATAJ: Na kakšen način torej narediti selekcijo naših programov? Kakšna merila naj bi imeli za to? Današnji čas je povsem nekaj drugega in posebnega in ne dopušča večjih možnosti na tem področju, ker se pač borimo za vsakodnevno delo. Trenuten položaj je tak, da smo prav na vseh programih prišli v težave, saj nam primanjkuje naročil. To se bo poznalo že čez dva do tri mesece. Proizvodnja tako nima nobene druge možnosti, kot sprejeti ponujena naročila in tista čim-bolje realizirati. Tone ENIKO: Imamo programe in na teh programih temelji vsa struktura stroškov, predvsem fiksni stroški in mi skušamo ta program izpeljati. Sedanji položaj povsem razumem, vendar je premalo, če te stvari le sproti rešujemo. Lotiti bi se morali tudi ukrepov, ki zadeve uravnavajo na dolgi rok. Marijan BOGATAJ: Resnično smo trenutno samo »gasilci« in rešujemo iz ure v uro proizvodnjo v vseh sferah, od nabave materiala, do priprave proizvodnje in prodaje. Jure GREŠNIK: Kar zadeva selekcijo programov na podlagi rentabilnosti (če govorim za športni program), lahko rečem, da se je rentabilnost pred leti ugotavljala, nekaj let nazaj pa ni bilo več pomembno koliko kaj stane, ker je bila za nas pomembna le dosežena cena in smo šele potem ugotavljali, kako se bodo programi stroškovno pokrivali. V zadnjem času pa smo ponovno vzpostavili sistem, ki dokaj jasno pokaže, kako se pokrivajo naši programi; kakšen je naš dohodek oz. izguba. Na podlagi tega delamo tudi selekcijo programov; seveda pa iščemo tudi nove, dodatne programe. Obstoječe programe, ki so bili vse do sedaj naši glavni in najboljši programi, menim, da bi morali obdržati še naprej, vendar gledati tudi na to, da jih bomo stroškovno čimbolj očistili ali na drugi strani dvignili produktivnost, skratka naredili vse, da bo program rentabilen. (Trenutno je še zelo malo takih, za katere bi lahko rekli, da nam prinašajo dobiček). Ko računamo uspešnost naših programov, se nam še vedno pokaže nerealna slika, vendar računamo tudi na to, da se bo tečaj pri izvozu do takrat, ko bomo za izvoženo obutev dobili denar, tudi spremenil in da bo vsaj del programa rentabilen, kot je bil takrat, ko smo mu postavili cene. Skratka, na rentabilnost vpliva veliko dejavnikov, tudi takih, ki jih ne moremo povsem natančno opredeliti. Delo-življenje: Kako utemeljevati ukinjanje oz. razširjanje programov? Jure GREŠNIK: Ukinjanje kar počez, brez strokovnih analiz, ni pametno, kajti preveč truda in sredstev je bilo vloženega v razvoj programov in distribucijo po svetu. Če bi, na primer, v sedanji težki situaciji ukinili smučarski program (npr. pancerje, tekaške) in bi se kasneje spet pokazalo, da bi to lahko še vedno delali, bi pri tem izgubili najmanj 10 let. Tu gre tudi za naložbe, ki jih je treba povrniti. Marijan BOGATAJ: Pri tem, katere programe ohraniti in katere delati in katere ne, bo imel prvo in zadnjo besedo hnančnik, ker je predvsem važno, kaj nam program prinaša. Delo-življenje: Kaj pa menite o razširjanju določenih delov programov oz. novih programih? Jure GREŠNIK: Na vsak način bo treba programe tudi razširjati in na podlagi obstoječih programov in znanja, ki ga imamo, delati tudi Kako napraviti selekcijo programov Delo-življenje: Se vam zdi, da je selekcija naših programov (proizvodnje in prodaje) primerno utemeljena, zlasti če upoštevamo vprašanje rentabilnosti? Tone ENIKO: Ker že nekaj časa nimamo posebnega dobička z našimi programi, bi lahko poenostavljeno rekel, da so neutemeljeni. Vendar moramo pri tem upoštevati problematiko panoge kot celote in vse probleme in tegobe, s katerimi se srečuje celotna industrija te vrste. (Velika usmerjenost na zahodna tržišča, odvisnost od uvoza, velike obremenitve na živo delo kot ekstenzivno delovna panoga itd.) Znotraj tega pa potem ugotavljamo rentabilnost svojega programa; kar pa se zagotovo ne da reševati s prestrukturiranjem in realno moramo ostati v okviru programov za čevljarsko industrijo. Vendar naš program je bil zastavljen tudi na dolgi rok; imamo modni in športni program. Če bi natančneje analizirali naše dolgoročne usmeritve, bi ugotovili, da se nam v zadnjih dveh, treh letih vse odvija precej drugače, kot smo predvideli. Npr. za leto 1990 smo planirali izdelavo 2.500.000 parov čevljev, od tega 400.000 parov smučarskih čevljev. Menim, da smo prepozno reagirali, da bi to našo dolgoročno usmeritev še pravočasno preusmerili in bi se kratkoročno lažje orientirali, čeprav bi se gotovo tudi v tem primeru srečevali z velikimi problemi, tako kot se sedaj. Rentabilnost bi postavil na podjetniško raven, to je da mora tovarna s svojim programom pokriti vse stroške. Kaj pa znotraj tega počnemo s posameznimi programi, je seveda tudi stvar poslovnih odločitev. V zvezi s programi je potrebno analizirati mnogo stvari, ki vplivajo na njihovo rentabilnost. Na primer, včasih je bilo nujno na dodatnih programih, ki so glede na kapacitete, ki jih moramo zapolniti, utemeljeni, seveda če so rentabilni. To pomeni predvsem na kratki rok in v okviru tega, kar imamo. Na dolgi rok pa bi morali delati tako, da bi bolje analizirali in razmišljali tudi o določenih programih, ki bi jih imeli v rezervi, če bi osnovni izpadli. To se je v zadnjih letih dogajalo, vendar rezervnih programov nismo razvili, zato so bile težave še toliko večje. Marijan BOGATAJ: Menim, da je Alpina edina na svetu, ki izdeluje toliko vrst obutve, v tako majhni proizvodnji, ko sicer ne gre za majhne količine, vendar je preveč vrst obutve. Rešitev ni v iskanju še dodatnih vrst proizvodnje, temveč v povezovanju z velikimi firmami v svetu, s katerimi bi si lahko zagotovili večje količine. S tem bi povečali tudi storilnost in izboljšali kvaliteto. Če bomo delali vse, bodo rezultati slabši. Rešitev je torej le v specializaciji. Jure ORESNIK: S komercialnega stališča bi radi velike serije, velike količine in malo modelov. Vendar trenutno nas trg sili v to, da moramo delati širši asortiman, če hočemo kaj prodati. Tone ENIKO: V tej težki situaciji je vprašanje, če smo sposobni te zadeve pogasiti in se znotraj opredeliti za tri sfere in sicer: najprej bi morali biti na vrsti finančna prevetritev firme, potem ponovno tržno vrednotenje celotnega programa in tretje prizadevanje za podjetniški razvoj. To pa se ne da doseči brez nekega strateškega plana, ki sicer ne sme končati v neki birokratizaciji, vendar bo nujno premagati to odklonilno stališče do planiranja, kar je v zadnjem času čutiti. Marijan BOGATAJ: Ko ugotavljamo, kako delamo in skušamo analizirati našo storilnost, lahko ugotovimo, da je za 6 ur in pol efektivnega dela v j RflZCOYOR zn UREDniKOYO fflIZO ^■"oizvodnji naša storilnost tak-kot na Zahodu. Bo pa nujno, pt začeli pogajati, da bi 'ektivno delali 8 ur. Vse social-P® kategorije bomo morali krat-J'omalo črtati, če se bomo hoteli ^^"lerjati z Zahodom. Vse pre-^ smo obremenjeni s celo vr-stranskimi dejavnostmi, ko '''oramo imeti od pleskarja, do •"^ličnih referentov, ki se Ukvarjajo s temi zadevami, ker vse to preveč obremenjuje; imamo tudi toliko nižje Osebne dohodke in smo tudi "»anj rentabilni. Tone ENIKO: Strinjam se s tem in menim, •'a sociala spada v sfero države, Vendar tega ne moremo spreme-'''ti čez noč. Zakaj o tem ne na-I^Gdimo nekega načrta, ko se že 'eta o tem samo pogovarjamo in ®^šimo ljudi. Človek je prepomemben, da bi ga obravnavali samo kot števil-Zakaj ne rečemo človeku, da bo izobraževal na nekem področju, in bo potem tam tudi de-|al? Zato, ker tega ne vemo! In če bile pri tem potrebne prekva-"(ikacije, bi bil človek takoj za da se prekvalificira in tako obdrži delo. Delo-življenje: Kaj predlagate za sodelovanje v Smeri: ekonomske analize— komerciala—proizvodnj a? Tone ENIKO: Lahko rečem, da delamo hude Gapake prav na področju ekonomskih analiz, ko pogosto seštevamo »jabolka in hruške«. Tu je treba imeti predvsem kriterije in če ni kriterijev, ni kaj analizirati. Pomembno je planiranje, da sploh lahko kaj Analiziramo. Analiza pomeni Razdelitev celote na manjše dele }i potem zbiranje teh delov v celoto, da lahko stvari razjasnimo. Delam na področju, kjer se zadeve spremljajo in tudi analizirajo. Ugotavljamo kaj se je zgo-dilo in zakaj se je zgodilo, nikakor pa ne sprejemamo odločitev, ki bi pripeljale do tega, ker se nekaj zgodi. Zdaj, ko smo postali podjetje. Smo izdelali način spremljanja stvari, ki smo jih že imeli in jih le še posodabljamo. Razdeliti (Moramo firmo na poslovno-izid-ne enote, za katere smatramo, da so za nas zanimive (MPM in Proizvodnja), nato odločiti, kako Znotraj deliti športni in lahki Program in to računovodsko razdeliti. Artikel nato spremljamo, kaj se z njim dogaja po vseh prodajnih poteh in ugotavljamo fezultat za vsako enoto posebej 'n tudi skupaj za vsako po-slovno-izidno enoto po prodajnih poteh, nato spremljamo rezultate zunanjih predstavnikov (firm) in tako zadevo zaključimo. Notranje strukturiranje pa je stvar organizacije dela, ki je tudi poznana. Dogajalo se bo, da bomo na dolgi rok planirali tudi finančno politiko in kapitalizacijo firme, kar v preteklosti nismo delali, ker je bil denar vedno na razpolago. Menim, da je problem, ki se nam pojavlja, zdaj večji tudi v tem, ko smo se doslej samo širili, zdaj ko pa smo ugotovili, da smo po obsegu preveliki in da bi se morali začeti celo krčiti, se ne znajdemo več. Marijan BOGATAJ: Rešitev bo samo v razdelitvi podjetja na več manjših enot. Vse tovarne naše panoge smo razvijali vse (od plastike, orodjarne ipd.), pokazalo pa se je, da smo s temi proizvodi preveč odvisni od uvoza in da jih je težko prodati. Delo-življenje: To kar je bilo povedano, lahko rečemo, da je zelo blizu tistemu, kar nekateri imenujejo notranje podjetništvo. Če na eni strani ugotavljamo, da nimamo dovolj denarja za nov razvojni ciklus, na drugi strani pa smo premalo efektni v posameznih enotah in tudi kot celota, zagotovo manjka podjetnosti, motivacije, nekaj več denarja, do tega, da bi morali imeti tudi boljši informacijski sistem. Kakšno boljšo povezavo vzpostaviti na relaciji komerciala— proizvodnja, torej? Marijan BOGATAJ: Kar zadeva našo proizvodnjo bi bilo pomembno, da bi dosegli storilnost, kvaliteto, rentabilnost. To pa lahko le v povezavi z velikimi firmami na Zahodu. Opustiti pa bi morali sodelovanje z manjšimi proizvajalci, ki nam drobijo proizvodnjo. v Tone ENIKO: Poudariti moram, da nisem finančni delavec, temveč računovodski delavec. Angažiral sem se na notranjem ustroju podjetja in mislim, da bi morali ugotoviti, kaj kdo dela in poslovanje splanirati, da bi imeli kriterije za analizo, ker se brez tega ne da delati. To pomeni izboljšati notranjo organiziranost podjetja in določiti kriterije za notranjo organizacijo, vključiti to v plane in vse to povezati z ekonomiko poslovanja. Na vse to pa bo treba navezati še revizijo (kontrolo), ki bi se skladala tudi z zunanjo revizijo, kar se nam tudi obeta v bodoče. Šele potem bomo lahko ugotovili, če smo z obstoječim programom pokrili vse stroške na ravni podjetja. Delo-življenje: Omenili ste izidne enote in računovodsko spremljanje. Vse to je že dolgo znano ... Tone ENIKO: Vse te stvari so bile znane že pred 20 leti in smo tako že takrat delali — ekonomske enote so bile zadnja dobra organizacija (tudi po mnenju teoretikov). Tudi pri nas nismo popolnoma opustili tega načina. V zadnjem času veliko govorimo o delnicah, mešanih družbah, privatizaciji itd. Najprej bi morali ugotoviti, katere stvari so možne, da se izvedejo v prakso in katere bi lahko razmeroma hitro. Seveda pa imamo kot Al-pina vse možnosti, da delamo v tej obliki; na silo ne bi smeli uvajati ničesar. ZAKUUCEK: Kaj iz tega izhaja: Najprej doslednost v tistem, kar že delamo; k temu gre racionalnost vsega obstoječega: od organizacije do stroškov. Potem pa je tu kompletna sfera podjetništva s finančnimi in drugimi stimulacijami lastnikov, menedžerjev in delavcev. Odnos med tem je poseben ključni dejavnik, ki ga bodo deloma pomagali razrešiti zunanji predpisi, deloma pa bomo morali to opraviti sami. Kmalu pa bo iz tega moral nastati nov razvojni ciklus s preštudiranim vsebinskim programom organizacijo, tehnologijo, kadrovskimi posodobitvami in veliko denarja. Brez tega pa ne bo napredka. Kako napraviti selekcijo programov oz. razvijati dodatne dejavnosti Jure ORESNIK: Pri nas bo treba najprej nekaj stvari razčistiti, kar se veže tudi na podjetje. Vemo, da strategije nimamo in to je naša velika pomanjkljivost. Prva stvar, ki lahko sledi tudi iz naše strategije (če smo se odločili za tržno gospodarstvo), je popolnoma jasno, kdo mora kaj delati; to je treba najprej ugotoviti. OZ. razvijati dodatne dejavnosti Лв? ne ршштда, ie nekda obvlada komercialne hkrati ne pašna ostiamih urmeritev podjetja. de Mitja Tavdar СШаИ v timu, ztaart pa tira voditi demohrati^m, je po-aAna umetnaai in terja &peeifffno izobfttzbo. dr, Pavao Bralia V ustmrjalnem izobrttievcmju se-Je uveljavita tehnika nasprotaimnjtL TitJea je kritičnost ve/ja in moiiuut za ismm* iđtje titdl dr. Vid Pečjak ЗосШт dektva nati^jo, da pm парвке sradnticoi- pov-itaeajo vrč stroikar km latenkoli drugi хзгтк. (Pttilip B. Crosbf# /naratBžno иаашдш дввро<Шјенје zahteva ustrezim koKtinuirano oblikovanje kadrvv, da je mka pmlovno рШШ-ктагшгпо tudi švg^ti. fjbže Jani Ena najbotj uspeSnih goipeievalnih otđik inot>aeijske dejavnosti ш> rodt^rn ituamiAjski centri, fci 0ede na ruzvitaat in рлге1>е okolja omogaS^ ugodne -pogoje га realizacijo tržno zanirmvih investicij (dipt. img. Marijan 6'lrteJ vnžmo ic koclrev/Ki^ novUe ^ v mesecu juniju se je po prihodu iz JLA zaposlil en delavec, z delom pa je prenehalo 29 delavcev. V mesecu juniju 1990 je nastopil delovno razmerje Borut Pivk, v oddelku brizgane obutve, ki se je vrnil s Ob odhodu v pokoj Iz naše delovne sredine odhajajo v pokoj dolgoletni sodelavci Marija Pivk iz obrata Rovte, Anica Likar iz obrata Col, Marija Košir, Terezija Šifrer, Jožefa Debeljak iz obrata Gorenja vas, Ljudmila Podobnik, Ivanka Jereb, Kajetan Novak in Franc Jesenko iz razvojno pripravljalnih služb, Martina Pečelin iz oddelka šivalnice, Jakob Bogataj iz sekalnice, Venceslav Bogataj iz prikrojevalnice, Ludvik Istenič iz lahke montaže, Alojz Podobnik iz težke montaže, Ivanka Žakelj iz planskega oddelka in Jožef Dolenc iz vzdrževalnih obratov ter iz prodajalne Split Jasna Bjaževič in Jovanka Trifu-novič iz prodajalne Beograd I. Vsem skupaj želimo veliko zdravja, razumevanja in zadovoljstva med domačimi, predvsem pa veliko dobre volje ob aktivnostih, za katere jim je v času delovnega razmerja zmanjkovalo časa! Ob vstopu na novo življenjsko pot Sodelavcem Martini Pregelj iz obrata Col, Silvi Stanov-nik iz obrata Gorenja vas, Franji in Janezu Novak iz DSSS, ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in jim želimo predvsem mnogo zdravja, medsebojnega razumevanja, osebne sreče in zadovoljstva v zakonu! Predčasno v pokoj da ali ne Prejšnji mesec je obiskal Alpi-no Vinko Šimnovec, strokovni svetovalec skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju. Ob tej priliki se je pogovarjal tudi z delavci, ki jih je zanimala problematika pokojnin; med njimi je bilo večina takih, ki imajo vsaj en pogoj za predčasno upokojitev. Lahko rečemo, da je razgovor potekal odkrito. Vinko Šimnovec je poudaril, da so ta čas pokojnine v primerjavi z osebnimi dohodki mnogih zaposlenih delavcev kar dobre. Res pa je, da je odločitev o tem ali se upokojiti ali ne, ko človek izpolni vsaj del pogojev, pomembna osebna odločitev. Na drugi strani pa tudi Alpina išče različne možnosti, da bi s čim manj bolečimi ukrepi nekako zmanjšala stroške, med katere sodijo tudi osebni dohodki. Seveda so taki ukrepi lahko tudi neracionalni, ker bomo znanje določenih strokovnjakov le težko pogrešali. Redno starostno pokojnino lahko uveljavljamo s polno po- Dfl VEfflO služenja vojaškega roka. Poleg številnih upokojencev so z delom konec meseca maja in v juniju prenehali; Matej Likar, ki je odšel v JLA in Vladimir Mikuš, iz obrata Col; Mira Čadež, iz obrata Gorenja vas; Marija Krek in Hilarij-Jože Tomi-nec iz obrata Šentjošt. Iz proizvodnih oddelkov v Ži-reh so v tem razdobju prenehali delati še: Janez Grošelj, Vinko Miklavčič, Anton Uše-ničnik, Janja Vehar ter Bojan Eniko in Andrej Jezer-šek, ki sta odšla na služenje vojaškega roka. h Sestanka s predstavniki skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja se je udeležilo precej naših delavcev, ki so se zanimali za pogoje upokojevanja kojninsko dobo 35 oz. 40 let) ne glede na starost. Lahko pa jo uveljavljamo tudi pri starosti 60 let za moške in 55 let za ženske z najmanj 20 leti delovne dobe. S 15 leti zavarovalne dobe pa pri dopolnjeni starosti 60 let za ženske oziroma 65 let za moške. Predčasna pokojnina se odmeri enako kot vse starostne, odvisno od delovne dobe, nato pa jih zmanjšajo za 1,5 odstotka za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj, glede na starost, in za 0,5 odstotka za vsako manjkajoče leto delovne dobe. To pomeni, da se predčasna pokojnina zmanjša največ za 10 odstotkov in najmanj za 2 %. Primer: Ženski s 30 leti delovne dobe in moškim s 35 leti delovne dobe in z najnižjo starostjo, ki je možna za predčasno upokojitev 50 let ženska, 55 moški, odmerijo pokojnino v višini 75 % od pokojninske osnove (najvišja osnova za polno delovno dobo je 85 %) nato pa pokojnino zmanjšajo še za 10 odstotkov. Za toliko odstotkov manjšo pokojnino do- bijo ti upokojenci ves čas, dokler ženske ne dopolnijo 55, moški pa 60 let starosti. Potem dobivajo pokojnino v odvisnosti od dopolnjene delovne dobe. V primeru, ki smo ga navedli, v višini 75 % pokojninske osnove. V pokojninsko osnovo se štejejo osebni dohodki vse od leta 1966 dalje, ti dohodki se valorizirajo na zadnje leto dela, s količniki, ki se določijo na podlagi porasta osebnih dohodkov v Sloveniji. Za izračun pokojninske osnove se vzame najugodnejše 10-letno obdobje, na podlagi te osnove se naredi izračun pod prej navedenimi pogoji. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je poudaril, da bo do tega verjetno prišlo, ne ve pa se kdaj. V Eropi imata le Jugoslavija in Albanija še tako nizke pogoje za upokojitev. Kar zadeva odločitev, ali se upokojiti v prvem ali v drugem polletju, je povedal, da je v času velike inflacije bilo bolje upokojiti se v prvem polletju, sedaj, ko je inflacija nizka, pa je popolnoma vseeno. Marsikdo bo sedaj pred odločitvijo: ali se upokojiti ali ne. Vsak najprej pomisli le na viši- no pokojnine in koliko bo kdo prikrajšan. Pri predčasni upokojitvi dobi upokojenec nekaj manj (največ do 20 %), po dopolnjeni starosti, 60, 55 let) pa je ta razlika še precej manjša. Ima pa ob tem človek najmanj 8 ur več čas, občutek svobode ... Marjeta FRLAN Kdo bo poskrbel za dovolj dela za vse delavce v naših orodjarnah Mizarska delavnica sameva Pestro v avtomoto društvu Žiri društva Žiri segajo v jesen 1948, ko se na nuio u? ^^^"Gga ljudskega odbora Škofja Loka v Žireh os- N društvo ljudske tehnike. keli\^ krajevnega odbora Žiri je Tomaž Mrovlje (Ko-j^j^/P'l^dlagal naj mentorstvo prevzame odbornik KLO Žiri ki se je že ukvarjal z avtomobilizmom in ima sei]e do tega. razni"^^^- ki je bila tedaj ustanovljena, je imela krožpif. modelirji, radioamaterji in fotoamaterji, avto-lan p Janko Jereb, pri modelirjih je prednjačil Mi- fotoH radioamaterje je vodil Franc Strlič (Gromov), na Л"^^гје pa so zaupali fotografu Viktorju Grošlju. Veči-rozkov, razen fotokrožka, je zaživela. ^^48 se je v izpraznjeni nove Zajcove hiše, osnn,^^ gostoval tudi en razred teorZ^ ali obrtne šole, pričel voznii! tečaj za amaterske tefgjg . "lotornih vozil. Stroški vožnje so znašali ta-biio n i, dinarjev, kar je nroA_® več kot polovica pov-plače. avtomoto tečaja v Ži-vodilo avto moto društvo krožit H?' ki je imelo poleg šknfT ^ Zireh tudi krožek v Vodi^' * ki, Selcah in Godešiču. bili f in predavatelji so 2unP ® Janka Jereba, Janez veo •'^•^anez Paulus in Jeseno-smn K kofje Loke. Toda bili čnn . avtomobila za prakti-^°™až Jereb iz Ra-bu ik pomagal Janku Jere-na razgovore, da od Iva- ac k odkupijo starejši Ponti-^ garaži poleg pro-izra^T tečaj. Ko smo So no namen, da avto kupimo, to g prehiteli Ločani, ki so av-niko]^' popravili, vendar ga Žiri vjp* "^iso videle. Po raznih ne-Jtvr,'*°xt''^ z avto moto dru-Pq Skofja Loka, ki bi moralo tvjjjj ^"'■anih denarnih sredstvih to praktično vožnjo, je МдгД?'°®^по propadlo. Ha ■^PROZA (Nabavno prodajna Л !^ga) Žiri nam je kasneje Vor^® denar odstopila polto-nisrn Skoda, s katerim pa kovH **®Peli pripraviti tečajni-Рочв vozniškega izpita. Nekaj on:„"?®znikov je sicer leta 1952 Vilo izpit v Škof j i Loki pred •'^ЕСл/: TRAJNA DELOVNA SKUPNOST SAMOSTOJNIH KULTURNIH DELA VCEV PRŽANJSKA 10/B LJUBLJANA P.P. 55. TEL: 555-459 NAROČILNICA republiško komisijo, v kateri so bili Hinko Kapun, Marko Debelak, ing. Zupančič, Kelih in Janez Centa; ponavadi trije od imenovanih. Ker smo imeli če-ste nevšečnosti s popravilom motorja v avtu Škoda, ker tudi ni bilo ustreznih delavnic za popravila, smo nato kupili osebni avto Ford Eifel, ki pa je že tudi imel za sabo nekaj lastnikov in temu primerno število kilometrov. Imel je še mehanične zavore, katere nam je Jernej Mlinar (Bartel) predelal v hidravlične in nam tudi, kolikor je bilo mogoče, izboljšal amortizerje, saj je avto hudo poplesaval po napeti makadamski cesti. Poleg mlajših, je bilo tudi precej starejših članov kot so Mici Demšar (Bernik), Franc Bajt, Tomaž Jereb, Franc Jereb, Janko Novak, Janko Poljanšek, Janez Kokelj, Vika Seljak, Vida Zaje, Francka Jereb, Zdravko Kosmač, Jakob Kristan, Lojze Gantar, Janko Žakelj, Franc Mlinar, Stanko Albreht in še mnogi drugi. 1957 smo imeli prve izpite v Zireh z našim motorjem znamke Puch, ki pa je bil ravno ta dan pokvarjen, zato smo si izposojevali druge motorje in na avtomobilu krožka Ford Eifel. To je bil preizkus znanja, saj nas je od 30 kandidatov položilo le 6 ali 7. Naslednje leto 1958, smo zopet poklicali komisijo. Tedaj je bil rezultat malo boljši. Ivan Reven Nepreklicno naročamo izvod(ov) knjige mag. Franceta Križnarja: Življenje in delo glasbenika in skladatelja Antona Jobsta (1894—1981) po prednaročniški ceni 150 din. Ta cena velja do 31. julija 1990. NAROČNIK NASLOV _ DATUM _ PODPIS _ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: PEGAZ p.o., Pržanjska lOb, 61117 Ljubljana Literarni kotiček FRANCESCO PETRARCA (1304—1374) italijanski pesnik in humanist Sonet (311) Ta slavček, ki premilo tožbo lije, morda nad zarodom, za ženko joče; žalosten stok mu vre iz melodije čez log in čez nebo, v zvezdah sijoče. Vso noč me spremlja, nikdar ne počije, zle usode ko da spomniti me hoče: Nisi verjel, da smrtna ura bije vsemu, sam si si kriv! mi pevec kloče. Kako lahko se vama glava zmoti: si vedel, da kot sonce jasni luči te kdaj pustita v najtemnejšem koti? In slišim glas usode, ki me muči in gladi bolj kot druge na tej poti: Z življenjem in v solzah, mi de, se uči! Izbrala Hetka Pišlar ) to je па1 krm Žirovski dan je privabil tudi najmlajše. Kdo bo najlepše narisal? Črna pika Zadnja dela na cestišču ob dograditvi ceste in pločnikov skozi Žiri ,, 'm .„■irt V gostišču »Sora« v Brekovicah ta mesec razstavlja Simon Šubic, ki je pričel slikati pred nekaj leti. Ugotovil je, da mu kar dobro gre. Njegovo slikanje pomeni nadaljevanje žirov-ske tradicije naivnega slikarstva, zato bi bilo zanimivo, če bi še napredoval... Njegova razstava je že tretja samostojna razstava in predstavlja določeno presenečenje, saj je prej razstavljal v Domžalah in na Bledu Novo asfaltirano cesto je odprl Martin Frelih, ki je med najbolj zaslužnimi za to cesto. Zadnja leta Goropeke In sosednja vas Opale zelo napredujejo. Pred nekaj leti so dobili telefone, pred dvema letoma so zgradili vodovod s črpališčem, letos pa so razširili in prenovili dosedanjo ozko cesto in jo z asfaltom spremenili v so-dobno prometno povezavo z dolino. To je velik dosežek, da ljudje ne bodo več bežali v dolino, ko je po zadnji vojni vas s kmetijami propadala. Franci Mlinar v občinski vladi Čeprav ni v Žireh, se pa vsak dan vozimo mimo — in skale na vrhu zidu grozijo 26. junija je občinska skupščina v Škof j i Loki vendarle izvolila novo občinsko vodstvo. Za predsednika IS je na tajnem glasovanju Vincencij Demšar dobil 36 glasov, proti pa jih je bilo 19. Za podpredsednika IS je bil izvoljen Borut Bajželj, 51-letni sistemski inženir, ki bo odgovoren tudi za družbene dejavnosti, za člane pa Franc Mohorič, 34-letni dipl. ing. gradbeništva, je odgovoren za infrastrukturo, Ludvik Leben, 47-letni dipl. ekonomist, za turizem, gostinstvo in preskrbo, Franci Mlinar, 36-letni dipl. ekonomist, za finance in informatiko, Jurij Kumer, 48-letni mag. kmetijskih znanosti, za kmetijstvo Emil Okorn, 47-letni ing. elektrotehnike, za občo upravo in proračun, Sonja Jakopin 52-letna dipl. ekonomistka za industrijo, Blaž Kujundžič 34-letni gimnazijski maturant (absolvent sociologije), za ljudsko obrambo in notranje zadeve, Anton Jenko, 39-letni dipl. eko- nomist, za planiranje in urejanje prostora, Franc Rupar, 47-letni dipl. ing. kemije, za skupnosti, Marija Pogačnik, 48-letna dipl. ing. kemije, za varstvo okolja in Janez Jenko, 41-letni avto-mehanik, za obrt in podjetništvo.