Plodno sodelovanje
Oblikovanje skupnega jugoslovanskega trga in tesnejša povezanost med posameznimi delovnimi organizacijami lahko omogoči slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu hitrejši nadaljnji razvoj. V preteklosti so posamezne delovne organizacije večkral pla nirale svoj nadaljnji razvoj neusklajeno in tako je prihajalo do podvajanja proizvodnili kapacitet, večkrat pa smo morali uvažati surovine, ki jih nihče ni več hotel proizvajati. Novi zakon o obveznem evidentiranju investicij, želi uskladiti razvoj med posameznimi delovnimi organizacijamj v okviru panog, obenem pa naj bi vzpodbujal investiranjc v tiste dejavnosti in proizvodnjo, ki jo Jugos lavija pogreša. Prvi pogoj za uspešno uskla-jevanje planiranja, kakor tudi za čimbolj smotrne naložbe pa lahko iščemo le v širših okvirih, torej ne znotraj občine ali regije temveč v republiki in medrepubliškem sodelo-vanju.
V Sloveniji, tako npr. v Ljub-Ijani in v nekaterih drugih večjih središčih lahko že govorimo o po-manjkanju delovne sile, ki narav-no pogojuje nadaljnji razvoj go-spodarstva na teh področjih. Slo-vensko gospodarstvo lahko išče svoj nadaljnji razvoj predvsem v višji stopnji organizacije, izboljša-nju tehnologije in višji stopnji av-tomati2acije. To pa že tudi pogo-juje usmerjenost v posamezne pa-noge predvsem v tehnično visoko zahtevne in avtomatizacijsko spo-sobne. Ceprav imamo tudi v naši republiki manj razvita območja — za hitrejši razvoj le teh so pred-videni posebni ukrepi — pa polo-žaj sili gospodarstvo v medseboj-no večjo povezanost z gospodar-stvi drugih republik. Na področju krepitve medrepubliškega sodelo-vanja, ki ne bo temeljilo le na sklenjenlh dogovorih, ampak na povezovanju dela in sredstev, to-rej na sodelovanju, katerega no-silci bodo delovne organizacije, je bilo veliko storjenega. Gospodar-ska zbornica Slovenije je prevzela nalogo, da bo to sodeolovanje spodbujala in zato se je oblikoval
odbor za medrepubliško sodelova-nje pri upravnem odboru, ki je v kratkem času svojega delovanja zabeležil že nekaj uspehov. Z go-spodarstvom vseh republik in obeh pokrajin so skupno s predstavni-ki združenega dela Slovenije obli-kovali programe nadaljnjega raz-voja medrepubliškega sodelovanja. Pričakujemo lahko, da se bodo številne predvidene skupne nalož-be in sodelovanje med posamezni-mi organizacijami združenega de-la morda drugače izoblikovale, kot so zastavljene v teh programih, ki so sad šele preliminamih razgo-vorov, vendar pa že predstavljajo trdno osnovo in usmeritev nadalj-njega sodelovanja.
Tako npr. predvideva sodelova-nje združenega dela naše republi-ke z organizacijami združenega dela Bosne in Hercegovine, naj bi izboljšali dobavo elektrike in pre-moga iz te republike. Tudi način, kako se bo reševalo to vprašanje ni več postavljen na kupoprodaj-t\e odnose, ampak temelji na po-vezavi dela in sredstev, saj bo SR Slovenija pomagala pri nadaljnjem razvoju rudnikov premoga v BiH
in pri izgradnji energetskih objek-tov v tej republiki. Pravtako se je Slovenija povezala s sosednjo re-publiko Hrvaško pri reševanju energetskega problema, nuklearna elektrarna v Krškem, ki naj bi predvidoma začela obratovati čez približno dve leti, je plod skupne-ga vlaganja, kajti le na ta način bomo lahko rešili problem po-manjkanja energije. Primerov medrepubliškega uspešnega sode-lovanja je še veliko, vendar so obi-čajno manj znani in se o njih manj govori kot o skupni izgrad-nji elektrarne v Krškem in skup-nih naložb v izgradnjo energetskih objektov v drugih republikah, za-to pa njihovo sodelovanje ni nič manj pomembno. Tako bo recimo pri uresničevanju projekta DOM, ki si ga je zastavilo Gorenje iz Velenja sodelovalo veliko število OZD iz drugih republik, Frimat iz Maribora je pred kratkim pričel izgradnjo svoje tovarne v UšCu v SB Srbiji, podobnih primerov pa bi lahko naštevali še in še. Pre-cejšnji delež pri razvoju nadaljnje-ga sodelovanja med republikami pa nosijo tudi ljubljanske OZD. Emona iz Ljubljane, ki je že vr-sto let sodelovala z delovnimi or-ganizacijami iz drugih republik, posebno še s kmetijskimi zadru-gatni in drugimi pridelovalci kme-tijskih izdelkov, je v svoje odnose pričela vnašati tudi nove elemente združevanja dela in sredstev. Ta-ko danes v Emonl lahko rečejo, da ne kupujejo več veliko, tem-več da imajo trflno sodelovanje s proizvajalci kmetijskih proizvodov iz drugih republik, da so pričeli uresničevati skupne programe raz-voja kmetijstva na teh področjih in da je njihova oskrbljenost v večji meri tudi plod skupnih na-porov združevanja dela in sred-stev. Izredno dobro je sodelovanje s proizvajalci iz Kosova in Meto-hije razvil tudi Slovin, Tobačna tovarna iz Ljubljane pa sedaj po-glablja svoje sodelovanje z delov-nimi organizacijami iz Makedonije in BiH.
čeprav smo v preteklem obdob-ju na področju medrepubliškega sodelovanja že veliko storili pa s tem še ne moremo biti zadovoljni, saj so številne možnosti še vedno slabo izkoriščene, ponekod pa še popolnoma neizkoriščene. Povezo-vanje dela in sredstev in široke možnosti medsebojnega sodelova-nja in povezovanja, ki jih daje za-kon o združenem de\u bodo še po-spešile hitrejši razvoj medrepubli-škega sodelovanja.                B. P.