Ob trenutkih hotenj progresivnega človeštva
S prvimi septembrskimi de-li se ritem našega dela, ustvar-jalnosti in misli vrača na naša delovna mesta, všole, tovarne, na polja. Skoraj natanko tako kot vsako leto ob istem času. Pa vendarle ne čisto tako. S temi letošnjimi dnevi so nam naše misli uhajale tudi k neče-mu, karnasje tu in tam navda-
jalo s poglobljenimi razmišlja-nji, soprisotnostjo, s kančkom napetosti pa tudi s ponosom.
Preko izčrpnih in celovitih po-ročil, vesti in informacij, smo bili domala vsak hip ali dva na srečanju velikega vrha. Kuba, Havana - šesto srečanje neu-vrščenih! Osemnajst letje mi-nilo od prvega srečanja v Beo-gradu, ko se je 25 držav odlo-čalo za neodvisno in samostoj-no, tradiciji svojega ljudstva in možnostim prilagojeno pot v
prihodnost. Več kot sto držav sodobnega sveta pa se danes v tej veliki družini neuvrščenih prizadeva za združevanje člo-veštva po poti demokratične-ga sporazumevanja - torej za humano in potrebam znan-stvene in gospodarske integra-cije progresivnega človeštva prilagojeno svetovno gibanje
množic in narodov.
S to in takšno težnjo - ohra-njevati suverenost Ijudstva in pravico od njihove lastne poti, pa je bila priborjena tudi svo-boda naših narodov in naro-dnosti, zgrajena naša samou-pravna socialistična domovi-na. Živo bijoča vez naših ho-tenj pa je prerasla, vzniknila je iskre in stkala vezi z narodi širom sveta. Naš predsednik Tito, pobudnik gibanja neuvr-ščenosti, se je vedno dosledno zavzemal za neodvisnost sle-
hernega naroda, za aktivno so-žitje med narodi kot tudi za boj za nov sistetn gospodar-skih in političnih odnosov med narodi. Za te cilje in vre-dnote pa si prizadevajo tudi številni narodi sveta. Vsa ta hotenja so rodila proces, ki ga lahko označujemo kot nujen, kot   zgodovinski.   Neuvršče-
nost je postala tudi alternativa vojni in  uničenju  človeštva.
Postala je svetovni dejavnik in s tem prevzela nase odgovor-nost za svet in razmere vnjem.
Šesti vrh mora prispevati k te-mu, da bi se te odgovornosti zavedali vsi v imenu progre-sivnega človeštva, kajti, kotje zapisal Edvard Kardelj, je tež-nja človeka in naroda po svo-bodi in ustvarjalnosti v njej neuničljiva.
Janja Domitrovič