AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN L ANGUAGE ONI Y DOMOVINA AMERICAN SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 40: CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 17th, 1931. LETO XXXTN—VOL. XXXIII Boj se je začel, da Pennsyl- Vesele in žalostne novice o vania izroči morilca naših ljudeh po sloven-Martina državi Ohio skih naselbinah Amerike Pittsburgh, Ta., 16. februar- V bolnišnici v Olean, N. Y., jo ja. Danes se je začel boj zastop- umrl po dve leti trajajoči bole-nikov državnega pravdnika iz'zni rojak Anton Mihelčič, doma Clevelanda in zagovornikov Hy- iz Nadleska pri Ložu. Za njegov mio Martina, znanega raketi rja., pogreb so nabrali dobrosrčni ro-Boj bo odločil govorno- države jaki $215.47. Pennsylvanije, ali so Martina iz- V nedeljo 15. februarja, sta roči oblastem države Ohio ali ne. j prvič nastopila v slovenski na-Ker je bil raketir in dozdevni j selbini Forest City, Pa., sloven-morilec Potterja, Ilymie Mar- ska umetnika gg. Anton šubelj tin, prijet v državi Pennsylvani- in Svetozar Banovec. Imela sta ji, ne more biti izročen državi precejšen uspeh. Ohio, dokler governor države Pred nekaj dnevi se je v Pitts-Pennsylvanije tega ne določi, burghu usmrtila Mrs. Veselich, Samuel Rosenberg, zagovornik in sicer si je vrat prerezala z Hymie Martina, je odpotoval v britvijo. Kaj jo je gnalo v smrt, glavno mesto Iiarrisburg, kjer je uganjka, ker v zakonu je bil bo predstavil generalnemu dr- sporazum in tudi v denarnih žavnemu pravdniku, ki zastopa stiskah se ni nahajala. Bila je governerja, neko osebo, o kateri stara 34 let, in doma iz Bele Kra-trdi, da je pravi Hymie Martin, j i ne. Poleg moža zapušča brata ne pa oni, katerega imajo v in veliko pirjateljev. Pittsburghu zaprtega. Na drugi V Pittsburghu je rojak Frank strani pa izjavlja zastopnik dr- Golob, star 81 let, ko je šel v žavnega pravdnika iz Clevelan- brivnico na Butler St. in 57. ce-da, da ima pričo, ki je slišala , sta, tako nesrečno padel, da je strel, ki je ubil Potterja. Ko je podlegel za posledicami. In po-državni pravdnik Ray T. Miller roča se še o nekem tretjem roja-slišal o načrtih zagovornika Hy- ku, starem 32 let, ki je v Pitts-mie Martina, je takoj odredil, da burghu v neki tovarni živ zgo-gre njegov namestnik Fitzmar- rel: Imena s£ ne poroča, tin v Harrisburg, kjer bo na v- Štiri pevska društva, in sicer zoč pri pogajanjih glede izroči- Adrija, Danica, Jezero ter mla-tve Martina ohijskim oblastem, dinski zbor fare sv. Štefana so v Državni pravdnik Miller je go-'Chicagi 8. febr. priredili jako tov, da bo Hymie Martin iz uspešen koncert. Pittsburgha poslan v Cleveland. "Slovenski tednik," izvrstno Medtem pa pravi Rosenberg, da urejevan časopis, ki izhaja v njegov "M. J. Markus," katere- Buenos Aires, Argentina, pravi ga pelje s seboj v Harrisburg, v svoji številki z dne 17. januar-bolje odgovarja "Markusu" kot ja, da ne bo mogel januarja me-pa Hymie Martin iz Pittsburgha. seca iziti petkrat na mesec, pač Omenjeni "Markus" je namreč pa samo štirikrat. Vzrok je iz-najel stanovanje, v katerem je vanredna mlačnost rojakov, ki bil councilman Potter umorjen.*ne podpirajo tega edinega slo-Nadalje je Rosenberg izjavil, da venskega glasnika rojakov v Ar-je ime njegovega človeka tudi gentini, kjer se nahaja tisoče Hvman Martin, in da bo prise-! rojakov. Baje živi v republiki gel, da je njegov Hymie Martin Argentini do 30,000 naših roja-živel v stanovanju takoj zraven kov, večinoma Primorcev. onega, kjer je bil Potter umor- -o-- jen. Na ta način bo skušal go- Oddaja dvoran' vernerju dokazati, da oni "Hy- Da bo čim lažje priti do spo-mie Martin," ki ga imajo v Pitts- j razuma pri oddaji avditorija S. burghu, in katerega on zagovar- N. Doma za prihodnjo sezono, ja, ni pravi "Hymie Martin," to- vabimo tem potom društva na rej ga morajo izpustiti. Medtem sestanek, in sicer v četrtek večer se je pa pittsburški Hymie Mar- v Slovenskem Narodnem Domu. tin izjavil: "Meni o vsej zadevi Sledeča društva »e vabijo: Ivan ni absolutno ničesar znanega. Cankar, Triglav, Abraševič, Councilmana Potterja nisem Orel, Kristusa Kralja, Slovenski' nikdar poznal." Hymie se sme- Sokol, Klubova Zarja, Samostoj-je v zaporu. Je to visok človek, !na Zarja, Comrades in Spartans. Ameriški gozdovi se zločinsko uničujejo šest čevljev, suhljate, toda močne postave, star nekako 30 let. Je sin ruskih židovskih staršev, ki so bili naseljenci, že leta 1918 je imel opraviti s postavo. Poslan je bil v deško poboljševal- - Tajnik. V času brezposelnosti Iz Sanduskya se poroča, da so tam začeli krasti — licence psov. Državni urad za licence je mnenja, da kradejo licence psom nico radi ropa. Veteranski de- brezposeini ljudje, kj imajo last-tektivi v Pittsburghu ga dobro ne pse; pa ne dovolj denarja, da poznajo in pravijo, da je Hymie !bi psom kupiH ]icence. zmožen vsakega zločina. Zelo rad ima ženske. Celo preživljati Dva igralca ubita se je dal od njih. Sempatja je' Pretekl° soboto vecer strf blla prevažal žganje in naredil lep ubita v Clevelandu dva igralca, Nenavadna aretacija New York, 16. februarja. denar. Pred sedmimi leti je bil;v Prostorih na 3135 Orange Ave. aretiran v zvezi z nekim um0- S porekla sta se pri kartah, rom, toda oproščen. Policija nadalje pravi, da ima skoro vsak dan nov avtomobil. Videli ga , , boste voziti se po eni trani ceste Zvezni ta-'ni a^entl 80 danes vdr- s Cadillacom, in uro pozneje se H v Prostore Finskega kluba, je vračal po drugi strani ceste z k-'er se Je vršl1 ve lk ^l6^ NaV" Lincoln avtomobilom. Slučaj zočih J'e bil° kaklh 700 Fincev, umora Potterja je sedaj postal Vsi so bili pod arestom tekom pet že tako zapleten, da je malo upa- ,ur in Po1- Vsakdo se ^ ™ral ska" nja, da bo sodnija mogla dobiti zati- da Je Prišel Pravilnim poprave morilce. tom v Ameriko. Zvezne oblasti ___so vzele s seboj 18 navzočih moških, in dve ženski, katere so od-Darovi peljali s seboj, dočim so ostale Za Slovensko mladinsko šolo spustili. To je nenavaden način S. N. Doma je darovalo društvo j,aretacije. Zvezna vlada prej še "Naprej" št. 5 SNPJ., svoto $15, j nikdar ni kaj enakega naredila, in društvo "Lipa" št. 129 SNPJ. Omenjenih dvajset oseb bodo de-pa svoto $5.00. Lepa zahvala portirali. Odpeljali so jih na društvom! i Ellis Island. Mrs. Willebrandt, suhači-nja, je napadana od lastnih suhaških pristašev Washington, 16. februarja. Mrs. Mabel Willebrandt, repu-blikanka, bivša pomožna generalna zvezna pravdnica, ki je tekom predsedniške kampanje v letu 1928, nastopila proti Smithu in ga napadala, ker je bil za odpravo prohibicije, je bila sedaj sama napadena od metodistovske orgnizacije, ki se bori za ohranitev prohibicije. Mrs. Willebrandt je danes privatna odvetnica za sadjarsko industrijo, ki prodaja sadje po Ameriki in priporoča, da se lahko iz sadja naredi dobro vino. Metodisti dolžijo Mrs. Willebrandt, da je ona izposlovala od zvezne vlade, v korist vinorejcev v Californi-ji, posojilo v znesku $20,000,000, j da so vinorejci lahko grozdje j prodali. In vsakdo ve, pravi po- j ročilo metodistov, da je s tem i vlada direktno pomagala proda-1 ti grozdje, iz katerega se prideluje vino na privatnih domovih. Dočim je Mrs. Willebrandt svoje dni zastopala koristi suhačev, pa sedaj direktno pomaga mokrim. Ko so Mrs. Willebrandt povedali o napadu metodistov na njeno osebo, se je smejala. Izjavila je, da vsak človek ima pravico storiti to, kar hoče, dokler ni zoperpostavno. Španski kralj Alfonzo se nahaja sedaj v zelo neprijetnem položaju Madrid, 16. februarja, španska dežela je bila še precej mirna danes, ko se je španski kralj Alfonzo posvetoval s političnimi voditelji, da ustvari nov kabinet, ki naj pripelje Španijo iz zagate, v kateri se sedaj nahaja. Španski prestol je te dni v nevarnosti, da se poruši. Minister-slci predsednik Berenguer se je včeraj odpovedal svojemu uradu, in kralj skoro ne more najti primernega naslednika, ker je med voditelji i-aznih političnih strank preveč nesporazuma. Kralj skoro ne bo mogel dobiti skupaj novega kabineta, ako ne pristoji na gotove zahteve nasprotnikov, in imenuje par ministrov od "levice." Toda s tem pride v ponovno zadrego, kajti ravno ti zastopniki levice so oni, ki najbolj silno zahtevajo, da se odpravi španska monarhija. Tekom dneva so se po raznih'mestih v Španiji zbirale večje množice ljudi, ki so zahtevale odstranitev kralja in proglasitev republike. Ameriško vojaštvo se bo umaknilo v kratkem iz republike Nicaragua Washington, 16. februarja. Ameriški marini se bodo v kratkem času umaknili iz republike Nicarague, kjer se nahajajo že več let. Po predsedniških volitvah, ki se vršijo v letu 1932 no bo nobenega ameriškega vojaka več v Nicaragui. V poslanski zbornici kongresa je bil sta vljen predlog včeraj, da se mora umakniti zadnji ameriški vojak iz Nicarague najkasneje 31. maja, 1932, toda je že prej državni tajnik Stimson izjavil, da bo umaknil vojaštvo še pred tem časom, nakar je predlog v kongresu odpadel. Ameriški vojaki se nahajajo v omenjeni republiki že od leta 1926. Tekom tega časa je bilo v Nicaragui ubiti 27 ameriških vojakov, 15 jih .je umrlo na posledicah ran in 59 jih je dobilo težke poškodbe. --o- Pogreb Markoviča - Po dolgi bolezni je preminul v nedeljo večer Anton Markovič, star 26 let, doma iz fare sv. Lov renca na Dolenjskem. Ranjki je bil član društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J .in društva Mir št. 142 SNPJ. Pred petimi meseci je preminula soproga Jennie. Ranjki zapušča tu hčerko, žalujoče starše, dve sestri, Mrs. Mary Erjavec in Mrs. Rose Ko-lenc, ter enega brata. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 15613 Saranac Rd. pod vodstvom A. F. Svetek Co. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Hymie ima prijatelje Iz Pittsburgha se poroča, da ima Hymie Martin, dozdevni morilec bivšega councilmana Potterja v Clevelandu, dovolj prijateljev v Pittsburghu. 259 teh "prijateljev" je nabralo skupaj $2,000.00, kar dobijo odvetniki, hiše na 880 Parkwood Drive,.da ,bodo Martina l^ko zagovar-kjer so preteklo nedeljo našli ljah: ,^gov zagovornik sei je iz-mrtvo trplo bivšega councilmana ; Potterja. Radovednost je prignala ljudi na lice mesta. Hiša se nahaja na vogalu Bryant Ave. Francozi in Kanadci trdijo, da so boljševiki motili papežev program Vatikan država, 16. februarja. Francoske, in kanadske brezžične postaje naznanjajo, da ko je zadnji četrtek imel papež svoj govor, ki se je oddajal po širnem svetu, so boljševiške postaje neprestano motilo program s tem, da so oddajale poslanice po istem radio valov ju, kot ga ima papeževa postaja, 19.84. Devet kanadskih postaj se je tozadevno pritožilo, poleg tega pa prihajajo z enakim poročilom tudi Francozi. V mnogih krajih Francije radi tega motenja se ni moglo slišati papeževega govora. Glasom poročil iz Kanade, so boljševiške postaje neprestano oddajale svoje poslanice, ko je papež govoril, toda vatikanska ra-rio postaja je tako močna, da je končno uničila boljševiško postaja, oziroma slednja ni mogla priti razumljivo na dan. Tudi iz Anglije so dospele pritožbe, da tam niso natančno slišali papeževega govora, in so mnenja, da so boljševiške radio postaje program motile. Tri ženske najdene mrtve v New Yorku New York, 16. februarja. V nekem apartment stanovanju na zapadni 138. cesti je policija našla mrtva trupla treh mladih žensk, poleg njih pa 11 mesecev starega otroka, ki je umiral od lakote. Tisoče oseb je obiskalo v nedeljo hišo umora na Parkwood Drive Tekom pretekle nedelje je tisoče avtomobilistov vozilo mimo 880 Parkwood Drive, I Martin nikakor ni ubil bivšega in Parkwood Drive, in je last hrvatskega župnika Rev. Hrani-loviča. Gasolinska postaja v bli- Ne držite denarja doma Trgovci, društveni tajniki in drugi, ne držite denarja doma. j Za denar so banke. Ta ali oni ; rop se pripeti ob skoro vsakem zini je razprodala ves svoj gaso- „ v . , lin, in lekarna v okolici je bila casu\ bodlte se *ako previd- ves dan oblegana od ljudi, ki so!m' mkda'' ne v^te> kda-> vam hoteli imeti cigarete, cigare, can- vzameJ® denar. Slovenci imamo slovensko banko, North Ameri- dy in sladoled. Prebivalci, ki m . . stanujejo v soseščini usodepolhe ca". Trust C°V klv varna d°" hiše, so postali skoro nervozni. j volj, cla spravi vaš denar popol- "Darinka" V Slovenskem Domu na Holmes Ave. so vprizorili preteklo nedeljo krasno spevoigro "Darinka," ki je imela dober uspeh. Dvorana je bila do dve-tretini napolnjena, in pevci dru-ištva Ilirija so sijajno peli, kot i tudi vsa predstava je bila izvan-redno imponujoča. Ljudstvo je navdušeno ploskalo igralcem in ' pevcem. Mihelich prodrl Seja mestne zbornice je sinoči enoglasno sprejela predlog slovenskega councilmana John Mi-helicha, da mesto razpiše $5,000 nagrade onemu, ki povzroči, da se morilec bivšega councilmana Potterja izroči roki pravice. Le ta pogoj je zraven, predno se izplača nagrada, da mora informacija prinesti na dan nova dejstva glede sleparije z mestnimi zemljišči. Sedaj je razpisane že $11,000 nagrade za onega, ki dobi morilca ali povzroči, da pride v roke sodniji. In nagrada se bo najbrž še povečala. Ves dan so morali poslušati av-(no.ma «W»™<>. ^ tomebilske glasove, ustavljanje Masa zadusnica in začenjanje avtomobilov. Mno- v «P°mm obletnice ie- go stotin ljudi se.je zmotilo in rezi'e Zalokar se bo v sredo' 18-so zvonili napačne zvonce v dru- ^brt^rja, brala sv. maša zadušili hišah, tako da ljudje nisoinica> v slovenski cerkvi Marije imeli veš dan miru. Niti do pol J'Vnebovzete na Holmes Ave. Pri-noči ni bilo miru. Policija je ttf-|*ateUJ in znanc} ran-ike so la sicer poslana na lice mesta, ženi' da se udeležijo toda kakor hitro je odgnala eno; , V bolnici skupino, je prišla druga. Raču- Mlss Frances Podobmkar, na se, da je najmanj 25,000 ra- 1025 E- 69th St- se naha-»a v dovednežev se nahajalo tekom Glenville bolnici, kjer je prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Zopet proti tujezemcem! Washington, 16. februarja. dneva v okolici hiše. -o- Za znižanje davkov Trgovska zbornica v Clevelandu je te dni razposlala na vse Kongres se ponovno peča z novi-trgovske zbornice v državi Ohio'mi določbami glede deportacije apel, da se borijo za odpravo tu.jezemcev in glede omejitve šte-davkov na avtomobile. Kot pra-! vila naseljencev, ki naj bodo vi poročilo trgovske zbornice, j pripuščeni vsako leto v Zedinje-imajo ljudje danes večinoma sla-; ne države. V zbornici poslancev be avtomobile, od katerih pa mo-1 je bil ugodno p or oč ana želja rajo letno plačevati od $5.00 do predsednika Hoover j a, da se mu $25.00 davka, kar je brez potre-: dovoli, da nastavi 245 nadaljnih be. Zviša naj se licenčna pristoj- naselniških uradnikov, kar bi bina, odpravi naj se pa davek na avtomobile. * 726,000 družin se je v Rusiji izselilo iz mest na kmetijo. veljalo letno $500,000. Te uradnike bodo rabili, da bodo iskali osebe, ki so dospele sem nepo-stavnim potom. Združena društva Grdinova dvorana je bila preteklo nedeljo polna dobrovoljne-ga občinstva, ko so združena društva priredila, plesno veselico v korist nove cerkve sv. Vida. Ker je bila predpustna nedelja se je seveda vse po notah vrtilo, in špehkov orkester je pomagal, da se nihče ni žalostno držal. Vsa prireditev je bila lep uspeh. Obletnica 21. februarja bo minulo leto, odkar je bil položen k večnemu počitku Jožef Gnidovec. V njegov spomin se bo brala sv. maša v četrtek, 19. februarja v cerkvi sv. Lovrenca, v petek 20. februarja pa v cerkvi sv. Kristine in 21. februarja pa na Providence Heights. Prijatelji ranjkega so prošeni, da se udeležijo. Smrtna kosa V mestni bolnici je umrla Cora Jezen, rodom Srbkinja, stara komaj 18 let. Njeni starši so stanovali v Solon, Ohio, na farmi. Pogreb se bo vršil v četrtek iz pogrebnega zavoda A. Gr-dina & Sons. Iskreno sožalje staršem! Slovenski Sokol Preteklo nedeljo se je vršila v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. sijajna telovadba Sokola. Nastop je bil popo-len, zlasti so se odlikovale ženske in dekleta. Pričakovati je pa bilo nekoliko večje udeležbe. Mestna elektrarna Mestni inženirji priporočajo, da naj mestna vlada investira $4,000,000 v mestno elektrarno, da se slednja poveča in dobi lahko tisoče novih odjemalcev I poceni elektriko kot jo oddaja , mesto. Mestna zbornica se bo o Item posvetovala. Lep napredek V pondeljek je bilo priobčeno finančno poročilo Sun Life Insurance Co., ki kaže jako krasen , napredek omenjene zavarovalne družbe. Pravilno bi se morale j glasiti letnice 1871-1931. Za to družbo je zastopnik v Clevelan-;du Slovenec Mr. Mihael Telich. ii AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N*WSPAP*H Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po polti, celo l«to »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta »1.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto 15 50; pol leta IS.OO Za Evropo celo leto »7.00, pol leta $3.50. _Posamezna Številka 8 cente.__ Vsa pisma, dopise in denarne pošlljatve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 063$. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1378. No. 40. Tue., Feb. 17th, 1931. Nekaj besed o "naprednosti" O, naprednost, koliko se je že pisalo o tebi! Koliko črnila seje že razlilo po potrpežljivem papirju in koliko gro-movitih fraz in bombastičnih krilatic se je že vrglo z govorniških tribun na rovaš potrpežljive naprednosti! Koliko podlosti, koliko narodnega barantanja in koliko drugega zla je bilo že izvršenega v imenu naprednosti in delavskega pri jateljstva! "Naprednost" in "prijateljstvo do delavstva" sta dva zelo, relativna pojma, to se pravi, da se ti kažeta tako, s kakršnega stališča pač nanju gledaš. Dejstvo je, da baš tisti, ki najbolj rabijo to besedo v svojih ustih in ki se najbolj trkajo na svoja "napredna" prsa, so najmanj napredni, in tisti, ki mislijo, da so vzeli v zakup prijateljstvo do delavstva, so najmanj iskreni delavski prijatelji. O, pač: so, do gotovih mej in dokler jim tako kaže, ker jim je zaslepljeno delavstvo potrebno, da jim drži lestev njihovih osebnih ambicij. Taki ljudje izrabljajo naivnost in poštenost lahkovernega delavstva zato, ker hočejo biti za glavo večji od drugih, in pa za "ljubega kruhka voljo . . ." Čeprav tega kruha ni bogvekako velik kos in čeprav ni maslen, kruh je pa vendar . . . Značilno za take delavske prijatelje je dejstvo, da se delavstva, na čigar stroške žive, sramujejo, kakor hitro jim je dana prilika. V medsebojnih pogovorih med "zaupnimi," potem ni delavec več "izkoriščani suženj," "uboga para" in "delavski trpin," marveč* "bik," "mustafar" itd. . . Rekli smo, da imata gori označena pojma zelo relativen pomen. Napredni pravijo, da so tisti, ki grade Narodne do; move, in isto naprednost si jemljejo zase oni, ki grade cerkve in druge verske ustanove. Naprednost si prilaščajo slovenske narodne čitalnice, ljubezen do našega slovstva in dc slovenske besede goje razna izobraževalna in bralna dru štva. Napredni so pevski zbori, ki goje narodno in umetni ško pesem, itd. Po našem mnenju je napredna vsaka institucija in vsako društvo, ki vzgaja svtrjie članstvo in pripadništvo v člo-večanskem zmislu prizadevanja po pridobitvi najvišjih in najplemenitejših človeških dobrin, pa naj je že ime te usta nove tako ali tako. Prava naprednost in prijateljstvo do delavstva se ne zrcali v pozvanjanju na veliki zvon, niti ne v trkanju na pr sa, pač pa v dejanjih! Lahko je biti "napreden" in lahko je točiti krokodilje solze nad usodo "ubogega delavstva," dokler te to ničesar ne stane in dokler ne gre to na račun tvojega žepa! — Pri pisanju teh vrst nam prihaja v spomin sledeča značilna anekdota, ki bo morda prav na mestu tudi v naših razmerah: Na vaškem shodu komunistov v Rusiji je govoril komunistični voditelj ter priporočal komunistom vzajemno samopomoč. Končno je vprašal nekega mužika-komunista: "Ali bi dal ti svojega konja za dobrobit naš-skupne stvari?" N "Gotovo," se je odrezal komunist. "In svojo kravo?" "Tudi!" je brez oklevanja pritrdil navdušeni komunist "ln prašiča?" "Na vsak način." "Kaj pa kozo?" "O, tiste pa ne! Vidite, jaz nimam ne konja, ne krave, ne prašiča, imam pa kozo, tiste vam pa ne dam!" . . . Tako kakor ta ruski komunist, bi odgovoril tudi marsikdo izmed nas, kadar bi šlo za to, da v dejanju pokaže svojo naprednost in svoje iskreno prijateljstvo do delavstva Govoričenje je eno, dejanja pa drugo! Po našem mnenju je\ napreden in delavstvu naklonjen oni delodajalec, o katerem bili tudi pri nas zbrali dne 25 januarja vsi naši sorodniki in prijatelji, da se poslovijo od naše hčerke, ki se je namenila iti v samostan. Prav lepo se zahvalimo vsem, ki ste se kljub slabim časom v tako obilnem številu udeležili poslovilnega večera. Prav lepo se zahvalim mojim starejšim hčeram : Mrs. Louis Hočevar in Joseph Plute in moji sestri Mrs. Frank Glavič, ki so vse potrebno za prigrizek darovale in pripravile. Da se nismo prveeč kislo držali, je naš "jager" Louis Hočevar nekega ohajčana nekje srečal in seboj pripeljal. Prisrčna hvala vsem sledečim in Bog povrni stotero: Mr. in! Mrs. Louis Hočevar, Mr. in Mrs. Joseph Plute, Mr. in Mrs. Frank Glavič in družina, Mr. in Mrs. John čerček, Mr. in Mrs. Joseph Glavič, Mr. in Mrs. John Bradač. Mrs. Josephine Adler, Mrs. Fr šraj, Mrs. Mary Janežič, Mrs. Ivana Cvelbar, Mrs. Mary že-leznik, Mrs. Francis Lupšina. Mr. in Mrs. George Hrvatin. Mrs. Mary Miklavčič, Mrs. Sophie Kožel, Mrs. Mary Colnar, Mrs. Karolina Piute, Mrs. Mary ščinkovic, Mrs. Mary Pucell, Mrs. Mary Globokar, Mr. in Mrs. Frank Marinčič, Mrs. John Zupančič, Mrs. Mary Sadar, E. 80th St., Mrs. Ivana Miklavčič in društvo sv. Ane, št. 150 K. S K. J. Miss Mary Glavič, Misses Mary, Anna, Alice Bradač, Misses Angela in Sophie Marinčič, Miss Christine Zupančič, Miss Fannie Globokar, Miss Albina Vrček, Miss Antonia Marinčič, Miss Jean Zajc, Miss Anna Kužni k, Miss Sophie Šraj, Miss Josephine Adler, Miss Sophie Miklavčič. Mr, in Mrs. Anton Fink. 3852 E. 112th St. stom, tako da ga ni bilo mogoče opazovati. Držal sem uro v roki. Pred no j« potekla minuta, je priplavalo na površje raztrgano truplo morskega volka. Boj z drugim volkom se je vršil sredi kopališča, tako da smo ga mogli natančno opazovati. Bila je najgrozovitejša in najhitrejša smrtna borba, ki sem jo kdaj videl. Volk je prestrašeno švigal po vodi sem in tja. Butt se je pa vztrajno držal na sredini roparjevega trupa, in z brzino, ki se ne da popisati, trgal iz njegovega trebuha in hrbta velike kose mesa. človek skoraj ni mogel slediti bliskovitim gibom leva v peneči se vodi. Grozotna slika neizprosne borbe med morskimi velikani! Kri je pordečila vodo. Predno je imel volk čas pomeriti se z levom, je bil že mrtev. Boj je trajal natančno 45 sekund. "KAR JE RES, JE RES' V torkovi številki Ameriške Cleveland, O. — Na vzhodni strani Newburga so se zopet nekaj izmislili, česar še ni bilo pri nas. Vršila se bo namreč javna debata med Avgustom Kužni-kom in Louis Curkom dne 28. februarja 1931 ob 8. uri zvečer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., in 109. cesta. Vabi se vse občinstvo iz cleveland-skih naselbin, da pridejo na to debato, ki bo nekaj zanimivega. Tam se bomo nekaj naučili, česar še ne vemo. Anton Železnik. ČLOVEK Z MORSKIMI PSI Ameriški krotilec živali Ch. F. Adams pripoveduje: Pred 52 leti sem kot prvi začel d resi rati morske pse in delam z njimi še danes, ko sem star 72 let. Morski psi so zelo inteligentni, manjka jim edino — govor. Kot deček sem bil dostikrat z ribiškim bro-dovjem ob alaski obali ter sem imel dovolj prilike opazovati te živali v svobodi. Predvsem sem občudoval njihovo mirno in složno čud, njihove skupne igre in pa brzino, s katero so se gibale vodi ter lahkoto, s katero so si pomagale naprej tudi na kopnem. Ko se mi je po mnogih letih ponudila prilika, sem sklenil s kapitanom nekega ribiškega parnika pogodbo, da odpluje-rao lovit morske pse za dresuro. Kapitan je imel 1,200 čevljev globoke mreže, s katerimi je dotlfej lovil jesetre, in ravno te mreže so bile primerne za lovljenje morskih psov. žal sem pri tem prvem poizkusu dobil le sedem živih psov, ostali so utonili. Takrat še nisem vedel, da more morski pes ostati pod vodo največ 20 minut, morski lev pa celo samo 10 minut. Tako smo mreže prepozno potegnili iz vode. S e d m o r i c o živih psov sem spravil v New York; a kmalu bi mi bili vsi. poginili, ker so proti jetništvu štrajkali s stradanjem. Osem tednov so trdovratno odklanjali vsako hrano, celo najljubšo slaščico — losose in lokar-dc. živeli so zgolj od maščobnih rezerv v lastnem telesu. Nekega 'dne pa so začeli žreti in so požrli po 150 do 180 funtov rib na dan; ob normalnih razmerah jim zadostuje komaj polovica te količine. Morski levi so rojeni glumači ci, ki so si s pridnim gospodar- more delavec reči: "Da, res je: delam in delam vestno toda jin ž , -L Kar sami ob sebi moje delo je upoštevano; z mano se postopa pnjateljsko ,njso ge nava(JiH igratj z ž(jyo in človeško in moje delo je pošteno plačano! . . . teden dni jih je igra tako za_ ■• jemala, da so se hoteli kar naprej žogati. Slednjič sem jih naučil, da so izvajali svoje umetnijo na bobnih, tamburinih, ksilofonih, harmonikah, rogovih itd Tako sem imel skupaj svoj "glasbeni orkester" in sem potoval z njim križem sveta trideset let. Povaodi sem žel s svojimi mor- Clevelanri, O.—-Dne. 10. fe- sklepe vsake seje mestnih oče-bruarja je dal naš councilman, j tov. To je zelo važna stvar, da Mr. John L. Mihelich zelo lep'narod izve, kaj se ukrepa pri članek v Cleveland Press, glede j teh mestnih sejah. Tako bi se izplačila bonusa bivšim voja- videlo, kaj vsak councilman j skimi psi največje uspehe, ljud- kom. Dela se namreč na to, da bi se bivšim vojakom že sedaj izplačalo ves bonus, ki bi se si- prallaga ali odobruje. Mr. John j je so bili navdušeni in krotilci L. Mihelich je dobil velik ugled J živali so začeli moj zgled posne-pri vseh narodnostih v Clevelan- j mati. cer imel izplačati leta 1945. Tojdu, skoro večjega kot pri last-: v svoji četi sem imel celih 34 bi veliko pomagalo olajšanju se- j nem narodu, ker vedo, kaj delH.Jet morskega leva samca — Glu-danje težke depresije. Naši ele-j v mestnem odboru. !ta, ki je tehtal 500 funtov. Ujel velandski councilmani i m a j o j Naročnik, i sem ga, ko je bil dve leti star, ob svoje seje vsak pondeljek večer, j ----oregonski obali, a pred par leti kjer predlagajo in odobrujejo Cleveland (Newburg), O.— i sem ga pokopal v Newyorku, in za dobrobit nas meščanov — Tudi jaz prosim nekoliko pro-i bilo mi je pri srcu tako, kakor bi vsaj tako bi morali delati. Tukaj imate priliko slišati Mr. John L. Mihelicha, ki, ki se vedno potegne za dobrobit revnejših slojev in sploh v korist na.« vseh. Dobro bi bilo, da bi naše časo- štora v priljubljenem listu Ame- j bil umrl član moje družine. Tež- pozabil po jedi očistiti si zob z nohtovi svojih prednjih krempljev. Zadnjih šest let svojega življenja je bil Glut slep. Morski levi v poznejših letih pogosto oslepe. To pa Gluta pri nastopih ni prav nič oviralo, in bilo bi kruto, če bi ga bil izključil od predstav in ločil od občinstva, na katerega se je bil navadil. Glut je ubogal samo mene in nič ni bolj sovražil nego — ženske. Nikoli ga nisem smel spustiti v stekleno omaro, če se je mudila v njem moja pomočnica, čedna mlada dama, s svojimi morskimi levi. Neki večer sem pomotoma odprl njegovo kletko, ko še je nahajala moja pomočnica s srojimi štirimi morskimi levinjami pri nastopu v vodnem bazenu. Glut je kakor blisk šinil iz kletke in po stopnicah, ki so vodile v bazen. Komaj sem imel čas opozoriti plavalko na nevarnost, ko se je Glut že pognal v vodo. Plavalka je hotela na nasprotni strani stopiti iz bazena, a Glut je bil hitrejši. Nedvomno bi jo bil s svojimi ostrimi zobmi raztrgal na drobne kose, če ne bi bile njene levinje v zadnjem trenotku opazile nevarnosti, ki je pretila njihovi gospodarici, in se vrgle med Gluta in njo. Najzlobnejši morski lev moje čete se imenuje "Butt." Dobil sem ga pred dvajsetimi leti eno leto starega. Z leti je postajal čim dalje hudobnejši. Toda ni bil samo hudoben, marveč tudi neverjetno pogumen. To je kralj morij. Dasi so njegove čeljusti v prjmeri z onimi morskega volka, njegovega zakletega sovražnika, zelo uborne vendar odtehta njegova izredna hitrost in njegova hrabrost to pomanjkljivost v obilni meri. Po zanesljivih podatkih je premerila čreda morskih levov progo od Beringove ožine do kalifornijske obali, torej 1780 ameriških milj, v 21 urah. Preplavala je torej povprečno po 83 milj na uro, katere brzine nobena druga žival ne doseže, tudi ptice ne. Leta 1922. sta udrla v sydney-sko kopališče dva ogromna morska volka, dolga skoraj po 20 čevljev in 1,500 funtov težka. Ni,so jih mogli ne ujeti ne ustreliti ter so bili prisiljeni, kopališče zapreti. Slednjič me je naprosil moj gledališki ravnatelj Fuller, naj spustim proti volkovoma svojega leva Butta. Butt tehta ca. 140 funtov, in vrhu tega je bil tedaj že dvanajst let v ujetništvu. Vendar sem privolil. Morski roparici se izprva za Butta nista niti zmenili. Tem- Domovine je bil zanimiv uredniški članek pod zaglavjem: "Mi in naši trgovci." V članku je bilo precej povedanega, toda ne še vse, kar so doprinesli naši slovenski trgovci za clevelandsko slovensko metropolo. V odgovor na članek, ki naj služi v to, da se dokaže, da ima .uredništvo prav, priobčujem še jaz dodatni članek, ki ga utemeljujem s podlago resnice in dokazov, tako da bodo videli vsi oni, ki tega do danes še ne vidijo in ne vedo, da so dolžni podpirati svoja domača trgovska podjetja. Da bomo laglje zapopadli zasluge domačih trgovcev v namenu, da se je naša metropola povzdignila, je treba pogledati nazaj v pričetek, ko se je naša naselbina. pričela dvigati in kazati, kdo in kaj da smo. Podlaga temu so bili trgovci! Pod označbo "trgovci," pa spadajo vsi obrtniki, ki so imeli kaj opraviti z javnim trgovskim poslom, kakor so na primer: gostilne, grocerije, mlekarne, razna druga podjetja in razni poklici, ki so imeli opravka s trgovanjem s svojimi domačimi ljudmi. Kdor je dospel v Ameriko pred 30. ali 40. leti, bo odobraval moje poročilo. Takrat je bil postavljen temelj naši slovenski metropoli. Takrat se je pričelo v Clevelan-du spoznavati, kdo smo in kaj hočemo. Takrat pa ni bilo še inteligence! Bili pa so tu že pi-jonirji, korenine, gospodarji, ki so si znali sami pomagati do boljega stanja, do trgovskih podjetij, ne sicer s politiko, ne z nepoštenostjo, marveč s pridnimi rokami in dobro voljo, da bi sebe ohranili in da bi svojemu narodu pomagali do boljšega stanja in imena. Kdo se ne spominja iz onih let prvega trgovca, našega starega "Stenca" (Mr. Turka), ki je prvi vodil trgovsko obrt med pis je objavilo potek, predloge in'še vsakdanje skrbi. Tako so se riški Domovini, da nekoliko opi-^ ko bom še kdaj našel morskega sem, kako se imamo tukaj pri j leva, kakor je bil Glut. Glut je nas na "Jutrovem." Kljub sla-;znal vse, samo govoriti ne. Znal bolj pa se je ta zanimal zanji. bim časom si ljudje vseeno na- j je do deset šteti in na vsako šte- Ko je zasnoval svoj napadalni načrt, je sovražniku napovedal vojno. Boj s prvim volkom se je vršil na dnu pod lesenim mo- pravijo tupatam kako veselico, j vilko odgovoriti s tem, da se je da vsaj za par uric pozabimo na- s svojim ogromnim telesom prevalil preko nje. Tudi ni nikoli nami? Kaj se ve vse povedati o njem! Bil je tokorekoč oče našega naroda, ki je takrat zelo trpel v krizi, kakršne prej še ni videla Amerika. Ali ni dal ta mož vse, kar je imel, za svoje rojake? ! Da, dal je vse, kar je imel — pa ne samo to, kar je imel v trgovini, marveč še več: dal je svoj kredit; zadolžil se jeza druge, da. so drugi mogli živeti, on pa je vse izgubil in kot siromak legel k počitku. . . Drugi so ga iz koristili. Ko so se časi izboljšali, so oni, katerim je prej pomagal, to dobroto pozabili in šli drugam, stari trgovec pa je ostal brez sredstev in brez prijateljev! In, ali niso sledili njegovemu zgledu tudi drugi trgovci? Poglejmo drugega! takega narodnega očeta: blagopokojnega John Grdina, ki je bil popolna žrtev dobrote za druge. Sam sebe je zapustil ter dajal drugim, da bi jih ohranil preskrbljene in preskrbljene za časa najhujših let. Saj ni treba naštevati, koliko bordarjev je bilo na hrani, izmed katerih ni morda delal nihče leto in dan, razen mogoče enega ali dveh. Človekoljubni John je dal vse in ne samo to: zaradi drugih se je zadolžil toliko, da je ostal dolžan vse do svoje smrti; zadolžil se je, da so niogli drugi živeti, čeprav je imel on sam skrbeti za tako veliko družino. Pa ne samo Stenčev in Grdi-nov oče, marveč so bili pravtako tudi drugi možje, obrtniki, gostilničarji ali druge vrste trgov- stvom, čezurnim delom in skrbnim varčevanjem pridobili nekaj centov in s svojim poštenim gospodarstvom tudi drugim pridobili kredit, ki je bil v tistih časih prav tako dober kakor denar. Naši trgovci so na svoje poštenje izposlovali kredit svo jim rojakom, da niso slednji lakote trpeli. Kam so se v tistih dneh obračali naši novodošli ljudje za stanovanje, kakor do svojih! Pa ne samo za stanovanje! Takrat ni smo imeli svojih lastnih doma čih zdravnikov, odvetnikov, notarjev itd.; takrat so bili v ta kih slučajih na razpolago za po moč samo trgovci in nihče drugi. Vsakdo je prišel k trgovcu, zakaj trgovec je bil edini, ki je vsaj vedel, kam se ima obrniti; on je bil vsaj nekoliko bolj poznan kakor povprečni naš tovarniški delavec. Takrat med nami še ni bilo političnih stanov, kamor bi se bili zatekali rojaki po pomoč, temveč so bili pripuščeni samim sebi in domačim voditeljem-trgov-cem, da so jim ti pomagali iz vsake morebitne zadrege. Prve čase naseljevanja so bili med nami ljudje različnih narodnosti, prihajajočih iz stare domovine, vajenih domačih navad, ki niso bile v nobenem skladu z ameriškimi običaji in postavami. Mnogokrat so bili aretirani in odvedeni v zapor radi večjih ali manjših prestopkov, bilo radi pijanosti, pretepa ali drugih prestopkov, glede katerih niso vedeli, kakšne postave vladajo tukaj. — In bil je zopet trgovec, ki je šel zanje na policijo ter jih na svoj kredit z varščino vzel iz zaporov. Drugi dan pa je moral na sodnijo, da je zanje tolmačil in bil je obenem tudi njihov zagovornik, ker takrat ni bilo med nami še naših domačih odvetnikov. Kdo ne ve, koliko stokrat je bila v takih slučajih poklicana na sodnijo blagopokojna Mary Grdina, poznejša Mrs. Haffner! Njen oče je hotel vsakomur pomagati ter je ukazoval svojim otrokom, ki so bili nekako prvi znani v naselbini, da so hodili za druge na sodnijo tolmačit ali prositi za to ali ono. S tem pa ni rečeno, da so samo otroci te družine opravljali taka dela; pravtako so delali tudi drugi, ki so imeli morda malo skromno trgovino, da jim ni bilo treba delati v tovarni. In kdo ne bi bil vedno pripravljen storiti usluge svojim rojakom ?! Kakor .so bili takrat samo trgovci vsa pomoč svojih rojakov, pra vtako so bili "oni tudi podlaga vsemu drugemu, narodnemu in cerkvenemu napredku! Trgovec je bil oni, ki se je kot prvi pokazal in nastopil. Trgovec je bil oni, ki je rekel svojim bordar-jem in stanovalcem: "Fantje, dajmo! Dajmo vsak nekaj! če nimate, wr>'a v Bviiiim, na NtMsktm.. DlSttlSJJ 1'RKSKI NARAVNOST Z DEŽEL IS Vseh velikosti, živi nil nami- »,e.ni, iH'cKiediiiii otl uiesU in l>H|>e|jii'ni kamorkoli. I'lidite in i/,berilo si .iiti. H. F. HEINZ STOP ISO—VINE ST. Willoughby, O. Tel. II0-J- H