g«MPg W» AtfWKM«i IT ABnroF	g, m?, a* ra* at m post cinoa or a«w to«, g. t. t okt ec ***** a. e. b«*—«, ». ml ^
^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^
list slovenskih delavcev v Ameriki,
lIMMKiM. I
1 Valja sa vse leto........... |&00 |
leta............... S.50
j Z* ISew York celo leto .. 7.00 ! 3a inozemstvo celo leto.T., 7.00
Thm Ltrgcti Homiliju Oti}y ta tihe United tet«.
rud svery iay ezocpt tadajv j aad kf&l HoHdajs.
OTT 75,000 Bnden.
TELEFON: 2876 OCRTLANDT.
Entered — Scoond Clasa Matter, September 21, 1903, »t the Post Office at Kew York, N. under the Aet of Gongress of March 3, 187».
TELEFON: 4687 OORTLANDT.
NO. 157.--ŠTEV. 157.
NEW YORK, TUESDAV, JULY 6, 1920. — TOREK, 6. JULIJA, 1920.
VOLUME XX V JUL — LETNIK XXVIIL
NEMČIJA ŠE NI PRIPRA VUENA NA PREDLOGE
NEMČIJA NI SE PRIPRAVLJENA PREDLOŽITI DEFINITIVNI; i B FDL043E NA KONFERENCI V SPA IN VSUEDTEGA NI-> IE SLEDI ZA TO KONFERENCO POSEBNO OBETAJOČI. — VSE DELEGACIJE SO NA LICU MESTA.
^ j* 1	Poroča Ciril Brown.
Spa, Belgija, 4. julija. — Nemški kancler Fehrenbach, štirje kabinetni ministri, 22 visokih uradnikov obenem s stenografi in tipka-ricami je dospelo dane* popoldne sem.
Eno uro pozneje je obrazložil minister za zunanje zadeve Sim-znons zastopniku lista World načrt za postopanje Nemcev na konferenci. Rekel je, da Nemčija še ni pripravljena predložiti določene predloge. Nemčija je voljno steviti to, če so zavezniki pripravljeni najprej posvetovati se t. Nemci glede par gotovih temeljnih predpogojev. Če bi se dogovorili glede teh predpogojev, bi bila Nemčija pripravljene predložiti določene pogoje, katere ima gospod Sim-mons v svojem žepa.
-— Predno sem prevzel ministrstvo, sem bil voditelj velike unije industrij alni h zadruge, — je rekel. — V tej svoji poziciji sem imel priliko natančno studirati možnosti izvedenja pogojev mirovne pogodbe, katere s analo/ili na naša ramena. Upam, da bo nemška industrija zamogla zadostiti tem obveznostim v veliki meri, ven Jar pa moramo dobiti zagotovilo, da bodo lahko naše industrije mirno delale. O vseh teh vprašanjih je treba tukaj razpravljati. Upam, da bomo razpravljali o njih v duhu med sebojnega sporazuma. Obvezal sem se storiti vse, kui- je v moji moči, da bo nemška vlada držala svojo besedo.
Naš namen je predložiti en predlog potem4 ko se bo razpravljalo o uvodnih, pogojih. Če nam hočejo zavezniki diktirati, potem bomo pustili pogodbo kot je. Veliko boljše pa bi bilo za obe strank: razpravljati o zadevah ter doseči sporazum glede finančnega načrta.
Koncem pogovora je bil podal Simmons dve pomembni izjavi, ki kažeta iadaljno obrambno črto Nemčije na konferenci v Spa, če bi se ta konferenca po par dnevih brezuspešno razšla.
Rekel je:
— Nemški drža vri zbor mora odobriti katerokoli določenje obligacij izvirajočih iz pogodbe, ki se razlikujejo po obliki od vsebine obligacij kot so določene v zadnji pogodbi. S tem je hotel reči, da je treba vsakdo dogovor, katerega bi podpisala nemška delegacija, predložiti nemškemu državnemu zboru v odobrenje soglasno z besedilom nove nemške ustavo.
Poročevalec lista je prepričan, da se bodo Nemci sklicevali na svojo ustavo, kakor liitro se jim bo nudila prva prilika.
Nadaljno presenetljivo ugotovilo pa se je glasilo: I — Zavezniške viade bi morale po mojem mnenju vedno imeti pred očmi, da sts dve delavski stranki v Nemčiji najmočnejši stranki in da mora delavstvo odobriti vsak dogovor, kajti nemško delo jo ono, ki bo plačevalo odškodnino. Ničesar drugega nam ni ostalo kot naše delo ter ženij naših delodajalcev.
O razoroženju se ne bo razpravljalo, razen če bodo zavezniki sami spravili to stvar na dnevni red. Simmons je rekel, da je lahko nemškega ministra za obrambo poklicati iz Berlina v najkrajšem času, če b iza veznik i to zahtevali.
Belgijske oblasti so sprejele nemške odposlance s hladno uljud-nostjo in čuden prizor se je mudil navzočim, ko so stopili nemški delegati v čakalnico na kolodvoru, kjer sta kipa kraljice in kralja Belgije urla na ponižane prejšnje gospodarje Belgije.
Župan iz Spa je prvi pozdravil nemške ministre, a iz navzoče množice ni bilo čuti nobenega pozdrava in nobenega zabavljanja.
Po pozdravu se je Fehrenbach v družbi ostalih delegatov hitro odpeljal v mesto, kjer so delegate nastanili po hotelih.
Spa, Belgija, 4. julija. — Zavezniški ministrski predsedniki in nemški min. predsedniki so tukaj, vendar pa je vrjetnost, da bo mogoče doseči dogovor glede svote, katero mora plačati Nemčija le mala. Zavezniški ministrskri predsedniki bodo predložili Fehren-baehu svoje kolektivne sklepe.
Fehrenbach bo .moral te sklepe ali sprejeti ali pa zavrniti in skoraj gotovo jih bo zavrnil, ker so baje taki, da jim Nemčija ni kakor ne mogla ugoditi.
Fehrenbach je izjavil, da se je finančno in gospodarsko stanje Nemčije obrazložilo v memorandu, ki je bil predložen vsem zavezniškim vladam.
PimisFiti dobro, komu boste vročili denar za poslati i stari krajii pa za vožnja listka.
Sedaj živimo v času negotovosti in zloraba, vsak skuša postat hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Basni agent je in sakot ai bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane sa preke starim izkušenim in premožnim trrdkam; kako bo pa malin roiibalnim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju b*i j« veliko vprašan je.
Naše denarne poiiljatve se sadnji čas po novi svezi in na nov) na$ia primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in raines i Ijivo izplačujejo.
jPT€eraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle
^fiffeStlMl	*
$U0 krsn .... $4.95	1,000 kron____$ 10.00
1 400 kron »... $6.00	5,000 kron____$ 80.00 -
900 taoa .... |826	10,000 kron____$158.00
I TnđnMl denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča ; u -etra razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna
Mi eunamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe
Ijaa* mm j* poslati najbolj po Doaststto Money Order, ali p« ŽJ'ij^HpTaK'Ssi Utiifcfet BrafS.	fl^. B ' Ijl I I B^H
Tvrdka Fran k Sakser. 81 Ocrtfcud* 8t, W&w York, N, T.
tat 4Ac-Winri hi immmm u ..i J^	^fl^ft JUSdSs .Adtaisl^
V New Yorku se nahaja sedemletni židovski deček, ki zamore igrati z 18. izkušenimi igralci šah ter vse premaga.
MASAKRI PRISILILI JAPONSKO K ZASEDBI
Japonska vlada se poslužuje običajne fraze imperij alističnih dežel. — Zasedla je rusko provinco.
Washington, D. C., 5. julija. — Japonska je sklenila zasesti one dele province Sa?alien v S biriji, kjer se ji zdi njena navzočnost potrebna in sicer do ustanovljenja legitimne vlade v onih krajih ter zrdovoljive uravnave zadeve, tikajoče se masakra 700 Japoncev v Nikolevsku.
Sklep vlade ^ bil objavljen včeraj v oficijelnem organu vlade in istočno ga je objavil ministrski predsednik Hara tekom svojega jiagovora pri otvorjenju izvanrednega zasedanja japonskega parlamenta. Ministrski predsednik je tudi objavil, da bodo japonske čete umaknjene takoj iz onih okrajev Sibirije, kjer ni njih navzočnost potrebna.
Japonske čete pa ne bodo odšle iz Vladivostok okraja, ker je vlada mnenja, da je ta okraj nekaj posebnega, ker je Koreja lahko o-grožena iz dotične smeri.
V Koreji živi dosti Japoncev in Karborovsk predstavlja strate-gično točko največje važnosti.
Govor ministrskega predsednika Hare, kot ga je objavilo tukajšnje japonsko poslaništvo, je imel naslednjo vsebino:
—	Posebno zasadanje zbornice, katero je .sklicala vla<bi, bo zelo kratko, kajti vlada hoče predložiti le one predloge, kojih hitro rešitev zahtevajo interesi naroda. Te predlose se tičejo narodne o-brambe, povišanja plač, revizije penzijskega sistema, izboljšanja pravosodnega sistema ter razvoja narodnih sil.
—	Z ozirom na odnosaje z inozemstvom razmišlja vlada na resen način o obnovljenju zveze z Anglijo. Z ozirom na vprašanje kitajskih posojil ima vlada'priliko objaviti, da je bilo to vprašanje rešeno potom stvorjenja novega konsorcija. Vprašanje Santunga pa še vedno ni rešeno, ker noče kitajska vlada sprejeti predlogov zn pogajanja.
—	Dogodki v Nikolajevsku so hrce pretresajoči. Vlada obžaluje usodo onih, ki so postali žrtve o-k rut osti in čast naroda zahteva seveda pozitivno akcijo.
(Najprvo pošljejo vojake v kraje, ki jim niso nič mar in nato pravi, da zahteva čast naroda, da se preliva se nadalje kri ter masakri ra nadaljne ljudi. Res, čudna je logika, teh imperijalistov).
LE PO DELAVCIH!
Poročilo, ki je dospelo v roke o-kr a j nega. predsednika, pravi, da so bili ubiti trije organizatorji.
Charlestown, \V. Va5. julija. Trije organizatorji United Mine \Vorkers so bili baje ubiti v nekem boju s stražniki v premogovnikih v RoderficlcT v McDo\vell okraju.
Poročilo je prišlo v brzojavki, katero je dobil C. F. Keenev, tukajšnji okrajni predsednik.
G0MPERS IN DEMOKRATIČNA PLATFORMA.
San Francisco, Ca I., 5. juiia. — Ker ga je eden izmed krajevnih listov navedel kot nasprotnika demokratične platforme kot .ie bila predložena, je sporočil Samuel Gompers tukajšnjemu uradu lista World naslednje ugotovilo:
— Ugotovilo v listih, da sem se izrazil proti platformi kot je bila sprejeta na konvenciji demokratične stranke, je netočno in neutemeljeno.
Delejracija American Federation of Labor, ki prisostvuje narodni demokratični konvenciji, bo J/ kratkem izdala ugotovilo, v kate-1 rem se bo pojasnilo stališče delavstva napram platformi kot je bila sprejeta.
Samuel Gompers, predsednik A. F. of Labor.
KUBANSKI ZRAKOP LOVEG UBIT.
Havana, Kuba, 5. julija. — Eden izmed prvih kubanskih zra-koplovcev, Jajmc Gonzales je danes padel iz precejšnje višine^fer se ubil. Nesreča se je pripetila v nekem tukajšnjem predmestju. — Gonzales je bil star šestindvajset let ter je bil svoj čas prideljen kubanskemu zrakoplovnemu zboru. —
PAENIK SS JE POTOPIL-
-
Halifax, Nova Škocija, 5. julija. — Ameriški parnik "Lake EIwin" je zadel v tukajšnji bližini ob skale ter se potopil.
Vsi potniki in vsa posadka se je rešila.
ŽIDOM STOPAJO NA PRSTE.
■ j^H ■ ' gfFffl&ffji
Budimpešta, Madžarska, 4. julija. — Naučni minister je danes izdal povelje, da ne sme biti v nobeni šoli med učenci več kot 25 odstotkov Židov. Dosedaj jih je bilo po 50 odstotkov ali pa se več. _________
OSTRA REEDOVA SODBA GLEDE LIGE NARODOV
Senator, kateremu je bila zabranjena udeležba na narodni konvenciji, navdušeno sprejet.
Eansas City, Mo., 5. julija. — Danes je dospel sem senator Iteed ter je bil navdušeno sprejet. Kot znano, mu je bil zabranjen sedež na demokratični konvenciji v San Francisco. V tukajšnji "Con-vention Hali" je imel zborovanje, katerega se je udeležila velikanska množica ljudi.
Njegov govor je bil v splošnem naperjen proti Ligi najodov.
Ligo narodov je imenoval "ligo veleizdajstva ter pakt nirodne smrti".
Rekel je, da se je bil podal z dobro voljo na konvencijo. Ka-korhitro je pa dospel tja, je prišel k njemu odbor za poverilne listine. Odborniki so mu rekli, da ga puste v dvorano, ako svečano obljubi, da na celi konvenciji ne bo niti z besedico omenil Lige narodov.
Ker se je pa odločno branil obljubiti kaj takega, je bila njegova usoda zapečatena.
—	Združene države se morajo še veliko učiti in veliko naučiti — je rekel senator. — Poglavitno je pa, da naprej vpoštevajo dejstvo, da Amerika ni dežela posameznika, pač pa dežela 110,000,000 ljudi. Ce hočete obdržati to republiko na njenem stališču, morate znati samostojno misliti. Edino vi kot narod zamorete izdajati in sklepati polnomoči. In čimprej se polastite te pravice, temboljše bo ?a vas in za vašo deželo.
Glede bivšega državnega tajnika Lansinga je rekel:
—	To je bil edini mož, ki je šel iz Amerike v Pariz, kateri je kaj vedel o mednarodnem pravu. To je bil tudi edini mož, ki je bil pri zdravi človeški pameti. Odpuščen je bil pa samo vsledtega, ker je začel pravočasno svariti ameriški narod pred ligo narodov, ki jc liga veleizdaje ter pogodba narodne smrti.
Vsi navzoči so mu navdušeno ploskali. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se skupščina zgraža nad potekom narodne konvencije ter jo odločno obsoja vsled tega, ker je izključila senatorja Reeda.
Svoj govor je zaključil senator Reed z besedami;
—	Na dan neodvisnosti leta 1920 ne izjavlja demokratična konvencija, da bo z vsemi močmi ščitila ameriške pravice, ampak izjavlja, da se mora Amerika odpovedati vsem svojim pravicam.
PROSTE LUKE V MEHIKI.
Mexico City, Mehika, 2. julija. Pristanišča Salina, Cruz, Guaymas in Cauzacualcas so bila proglašena prostim lukam.
BOLJŠE VTKI ZAVZELI LVOV.
London, Anglija, 3. julija. — Daily Mail poroča, da so boljše-viške čete zasedle glavno mesto Galicije, Lvov.
Varšava, Poljsko, 2 .julija. — Ukrajinska vlada, kateri načelju-je general Simon Petlura, se jc preselila iz Kamenec-Podolska v Lublin, jugovzhodno od Varšave. To se je zgodilo vsled neprestanega prodiranja boljševikov.
BRZI PARNIK "REGUfA"
(Llyod Sabaudo proga)
odpluje v Genovo dne 17. julija. Cena do Trsta, vitevši vojni davek $83-50,
do Ljubljane vitevil vojni davsk $85.50.
Kdor ieli i tem pamikom udobno in brao potovati, naj nam takoj ptfe sa tosadavono pojasnilo.
__ Znmrmkmvt
KONVENCIJA ŠE NI IZBRALA KANDIDATA
— s Predsednikov zet McAdoo ima precej upanja- _ Dosedaj je bilo že sedemintrideset glasovanj.
San Francisco, Cal., 5. julija. — Ob poldevetih zveer je bila demokratična narodna konvencija zopet sklicana k redu ifi vršilo se je 37. glasovanje.
Pristaši generalnega pravdnika, Palmerja so bili pripravljeni izkoristiti vse prednosti, katere so si izvojejevali v popoldanski seji.
Vsi so prepričani, da bo ta konvencija prekosila rekord, ki je bil dosežen pred osmimi leti v Balti-more. Tedaj je bilo namreč vsega skupaj oseminštirideset glasovanj.
Še danes dopoldne je bilo štir-najst glasovanj in delegati so pripravljeni ostati vso noč skupaj.
Nekateri voditelji se boje, da ji mne bo mogoče več dolgo kontrolirati situacije. Sklenili so brzo javit i predsedniku Wilsonu ter predložiti njegovo ime konvenci"
• *	v
31.
Z raznih strani so pa dobili migljajo, da kaj takega ni mogoče storiti brez dovoljenja predsednika WiIsona.
Kljub temu je bil pa poslan predsedniku brzojav, katerem je bila izražena prošnja, naj pove svoje mnenje o tem predloiru.
Do poznega večera n ibilo iz Bele hiše še nobenega odgovora.
V	splošnem vodita McAdoo in Palmer. Kljub temu pa najbrže ne bosta mogla prodreti, ker dobita pri vsakem glasovanju skoraj enako število glasov-'
Tudi Oox je precej v ospredju.
PRAZNOVANJE 4. JULIJA.
Washington, D. C., 5. julija. — Tukaj so jako mirno praznovali dan neodvisnosti .Bilo je več narodnih slavnosti in parad, bilo pa ni nobenega oficijelnoga* praznovanja. Predsednik je bil ves dan doma. Prejel je več brzojavk od raznih tujezemskih državnikov ter ves dan dobival dolga poročila z demokratične konvencije v San Francisco.
■
PAR MAJN ZAPRTIH V WEST VmOINUI.
Charleston, W. Va., 4. julija. — Iz Mingo in Pike okraja prihajajo zelo nasprotujoča si poročila glede premogarskega štrajka.
Drugi dan štrajka so izjavili operatorji, da štrajka komaj 1500 majnarjev, dočim pravijo unijski uradniki, da jih je samo v Mingo County 5000 zapustilo delo.
Par majn so že morali zapreti.
BOU&EVIKI NAPREDUJEJO NA KRIMU.
London, Anglija, 5. julija. — Sem je dospelo iz Moskve brezžično brzojavno poročilo, da so strle sevjetne čete sovražnikov odpor na Krimu. Boljševiki so zasedli več vasi jugovzhodno od Onjeko-ra v okolici Jckaterinoslava.
2.75 ODSTOTNO PIVO.
Scranton, Pa., 2. julija. — Tukajšnje pivarna so včeraj, malo pod roko malo pa javno, razpeča-le svoje zadnje zaloge 2.75 odstotnega piva. Zanaprej bodo baje varili le polprocentno brozgo.
5. JULIJA JE BILO NA COFET ISLANDU SKORAJ POL MZL-JONA LJUDI. ^
Tristo petinsedemdeset tisoč ljudi je bilo včeraj na newyorškem "veselem otoku" Coney Island.
V	zadnjih treh dneh je bilo tam tam nad en miljon ljudi. Veliko dela je imela polieija, ki ima skrbeti zato, da ženska kopalna obleka sestoji is dveh kogox. , „^
GRŠKA KAMPANUA
V MALI AZIJI
Grki so se obrnili proti vzhodu, ko so se njihove armade združile.
Nacijonalisti so obupani.
Atene, Grško, 5. julija. — Grška ofenziva proti M usta fi Ke-mal paši, poveljniku turških naci-jonalističnin čet, ki se je pričela j dne 22. junija, se je končala dne 2. julija ko sta se obe armadi, konjih prva je prodirala iz Pander-|mo druga pa iz Smime, združili pri Baliskeri.
Te operacije, o katerih se je domnevalo, da bodo trrfjale petnajst dni, so bile uspešno završene v enajstih dneh, potem, ko so bili odbiti vsi napadi nacionalističnih čet.
Zavzetje Baliskerija in združenje grških čet, prodirajočih od iMarmarskega morja ter onih od jEgejskega morja, daje Grkom kontrolo nad celim severozapad-nim delom polotoka ter predstavlja temelj za bodoče napredovanje v smeri proti bagdadski železnici, ki leži nekako sto milj proti vzhodu.
Zavzetje bagdadske železnice bo omogočilo Grkom odrezati na-cijonaliste od najbolj važne komunikacijske črte. Grki bi nadalje lahko sodelovali s francoskimi in italjanskimi četami ter z Arabci na jugu.
Ponesrečen poskus Angležev, da izkrcajo mornariške čete pri Mudaniji je bil del dogovorjenega načrta, da se zasede žeb zniško komunikacijsko Črto nacionalistov ter prepreči s tem njihove radaljne poskuse ogrožr,uja Carigrada.
Pariz, Francija, 5. julija. — Turške nacijonalistične čete so izpraznile Ismid, nekako 60 milj jugovzhodno od Carigrada.
Tozadevno poročilo je dospelo danes semkaj iz turškega glavnega mesta.
V istem poročilu je rečeno, da so turški nacijonalisti zelo ozlo-voljeni in razočarani vsled hitrega grškega napredoVanja. Vse kaže, da se umikajo proti črti, ki teče iz Bruse v Karhizar proti jugozapadu, kjer je veliko grieev in gora In kjer mali oddelki lahko vznemirjajo sovražnika.
TUDI KRALJI SE TRČIJO.
Bruselj, Belgija, 4. julija, — Ko se je danes vračal kralj Albert v avtomobilu proti domu, je zadel v bližini francosko-bel&ijske meje ob drugi" avtomobil. Kralj je ostal čisto nepoškodovan.
.........i
DENARNE POStLJATVE V ISTRO, NA GORlftKO XN
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošiljatve italjanskih lir po sledečiH cenah:
50 lir .... $ 3.70 % 100 lir it. . * % 6.80 ^ H I 300 lir 130.40
500 lir .... $32.00 ~ 1 1000 lir .... 164.00
Vrednost denarju sedaj ni stal-« na, menja se večkrat nepričako* vano; iz tega razloga nam ni mo* goče podati natančne cene vna« prej.	<
Ifi računamo po oeni istega ko nam poslani denar dospe vj roke.
Denar nam J« poslati najbolj pO Domectic Postal Koimj Ortfer. ali pa New Ycrk Sank Draft,
Tvrdkn frank ftakser, 1 8S Oortlandt 8L, New York H t
GLAS NAHODA. 6. JUL. 1920
"GLAS NAHODA"
(SLOVENIAN DA1LY1 Owned and Publlshed by 8LOV2NZC PUBLISHING C0M?ANY
(M Corporation)
FRANK SAKSEH, PresIdent __LOUIS BENEDIK, Treaaurer
Plac« of Buainem of th« Corporation and Addreues of Above Offlclers: __aa Coftlmat <twtt. gorough of Manhattan, N«w Vorte Glty. N. V._
_"Olaa Naroda" Ithaja vuk dan Igvsamil nedelj In praznikov._
Za cele leto valja Hat xa Ameriko Zm New York za celo leto	17.00
In Canado »t.00 za pol leta	M-00
Za pol leta »3.50 Za Inozemstvo za celo leto	17.00
ta četrt teta_12.00__»a pol lete	• 14.00
GLAS NARODA
(Volce of the Peoole) leeued every day except 8undeye ind Holldaya __Subecrlptlon yearly »6.00_
_Advertleement on agreement
Dopisi brez podplat ln osebnosti se ne priobfujejo. Denar naj se blaffovoll pošiljati po M<mey Orđer. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJS-ttje blvalliče naznani, dd. hitreje najdemo naslovnika;._
O L A 8 NARODA
S2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 2876
jauLst
Vzroki laži.
;« ———
Neki bostonski časopis je objavil zgodbo neke mlade ženske, ki ji bila prisiljena poročiti se v Rusiji.
Stavili so jo na razpotje: — Ali se poročiš, ali boš pa nacionalizirana.
Žensko nacionalizirati se pravi, dati jo na razpolago vsakomur, kdor jo poželi.
.Sam* Bof ve, kje sc je porodila zgodba o nacionalizaciji žensk. V boljše viški Busiji prav gotovo ne, kajti tam ni take nacionalizacije. Pogruntali so jo kapitalistični gospodje, češ, s tem bomo pa panali vsakega in v vsakem ohladili ljubezen do boljševiške Rusije.
Ross, profesor University of \Viseonsis, eden naših vodilnih ameriških vzgojeslorcev je prepotoval v Rusiji dvajsettisoč milj. Spisal je tudi knjigo, v kateri pravi, da bi vsaka ameriška ženska, ki bi zamogla zamenjati ono brezpotrebno kavalirstvo, ki ga ji izražajo Amerikanci, z resnično enakostjo, katere se vesele v Rusiji, napravila najboljšo trgovino.
Veliko, veliko prostora je za razne silne razlike v mnenju glede levolueijonarnega poskusa, s katerim se sedaj bavi ruski narod.
Toda, zakaj lažejo kapitalisti o tem?
Ali bodo morda kaj pridobili"
Oni, ki razumejo ta poskus, pa jim slučajno ne ugaja, lažejo tistim, ki mislijo, da je kaj dobrega v njem.
Poskus sam posebi je pa tako nasproten ameriškim tradicijam in ameriškemu načinu mišljenja, da bi ga naš narod brez pomisleka zavr samo če bi v del čisto resnico.
1 - ■ - - -	. S1: *
Prohibicija.
Veliko se je že pisalo in razmdtrivalo o prohibiciji, boljše je pa ni pogodil nihče kot \V. B. Cockran, ne\vvorški delegat na demokratični konvenciji v San Franciseu.
V naslednjem objavljamo nekaj njegovih izvajanj:
— Jaz nasprotujem besedi prohibicija. Jaz jo sovražim. To je beseda, ki je z debelimi črkami zapisana po celicah in hodnikih jet-nišnic.
te je potreba ljudem prepovedovati ter jih siliti, naj delajo nekaj, česar nočejo delati, potem pravim, da niso zreli za samovlado, ampak zreli za podjaimljenje in anarhijo.
Vprašanje je ediuole to: ali bomo izruvali gnjilo, zagrajeno korenino, ali bomo strmoglavili ves sistem in vso podlago vlade?
Samo dve teoriji vlade sta: teorija demokracije, ki temelji na zaupanju v človeške čednosti ali teorija avtokracije, ki poziva na blaznih odredbah.
Nadomestite naš® demokracijo s hinavščino, ki drži krcpelec v roki in hoče z njegovo pomočjo poboljšati ljudi, pa boste uničili edino stališče, na katerem zamore demokracija obstajati.
Mi nočemo ničesar protipostavnega. 18. amendment prepoveduje prodajo in izdelovanje opojnih pijač. Zvezna vlada ne more izvajati te postave brez zveznih uradnikov, ki pa niso na razpolago in nikoli ne bodo.
Temu amendm^ntu se ljudje sedaj ne pokore in se mu nikoli ne bodo. Morda se mu pokore v nekaterih okrajih, kjer pa ni potreben. Ravnotako kot se severne države pokore štirinajstemu amend menili, severne države. \ katerih ni zamorskega vprašanja.
Nekatera gospoda govori, da jc amendment odpravil žganje. To se pa ni zgodilo. Ko je prej pivec pil, je bil vesel, sedaj je pa paraliziran.
Če mi lahko kak možki v Oregonu potom svoje glasovnice zamore zapovedati, kaj naj pijem v New Vorku, mi lahko tudi zapove, kako naj jem in kako naj se oblačim. To, gospoda moja, to pa- ni pravična vlada. Take vlade niso zamislili naši cčetje.
Jaz ne zahtevam, da nam vrnete žganje, zahtevam pa, da daste okrajem pravico, da sami sebe vladajo.
Potovanje iz Rusije.
£opaxisov, 1. junija 1920. Dragi brat!
Tvoj« pismo sem prejel včeraj z največjim veseljem in tudi priložena dva dolarja, za katera dobim pet tisoč sibirskih rubljev in se Ti prav lepo zahvalim. Izpre-vidim, da imam že svoje ljubeče brate in se nadejam, da ako bom v potrebi, mi bo«te kaj pomagali v tem težavnem stanju.
Jaz bi šel najrajši kar od tukaj v Ameriko, ali sedaj je že prepozno, ker naš polk, kakor se sliši, se odpelje koncem tega meseca v tolikanj zaželjelo domovino.	"p i"
Sedaj rt nahaja naš polk 50 kilometrov pred Vladivotrtokom. Tukaj se mudimo že pet dni in za par dal mislim, da pridemo v Via-divostok. Tam nas čaka naša od vlade nam poslana misija. Zelo naporna m nevarna jo bila naša pot is Toraaka, tako da nisem mi-
Vladivostoka, ker je pot jako dolga, približno 500 km.
Ti mi pišeš, da si za mene naročil list Glas Naroda "na moj naslov v Tomsk, ali jaz nisem niti enega dobil, ker časopis je zelo težko dobiti tu sem. Gre čez dosti rok, in vsak, če vidi časopis izhajajoč v Ameriki, si ga sam pridrži, ne glede komu je naslovljen.
Naša pot iz Vladivostoka bo jako dolga po morju, ker se moramo voziti na ekvator in potem .zopet na sever. Pa samo da bi že enkrat sedli na ladjo. Upam, da bo šlo vseeno bolj hitro kakor pa po suhem. Iz Kižnjeudinska do tukaj se vozimo že pet mesecev. Daljave je okrog 4000 km. Kakor se govori, bornu pristali v naši vožnji v sedmih pristaniSeHi. Ako bo mogoče, Ti bom pisal iz Vsakega pristanišča. Če nas bodo pustili ogledati nekoliko ondotna imesta m oViča^ ^udi, ko ZA-
Dopis
Bagmawt Mich.
- Dne 25. junija je v St. Mary's
bolnišnici premiiml rojak Alojzij Bizjak, doma iz Mirne, vas Dolina, Dolenjsko.
Dne 22. maja se je vozil z motornim kolesom. Na križišču ga
I je zadel avtomobil in mu zdrobil levo nogo nad členkom. Dasi je bila rana nevarna, se je le branil odstraniti nogo. Ker pa ni bil posebno močne narave, ni bilo mogoče rane ozdraviti in so mu tri tedne pozneje nago odrezali. Med tem časom je pa toliko oslabel, da n: bilo upanja, da okreva. Kot za zadnje sredstvo so zdravniki pozvali prijatelje, ako bi bil kdo voljan dati krvi, da se mu jo vbrizga v njegove žile. Priglasilo se je več rojakov in tudi drflgih njegovih -prijateljev, da so pripravljeni pomagati bolniku. Zdravniki so si izbrali rojaka Math. Ranta in mu odvzeli precej krvi ter jo dali bolniku, toda bilo je prepozno, ker njegova kri je bila preveč zastrupljena in slaba ter je po preteku 7 ur zaspal za vedno.
Pokojni je bil star 25 let, neoženjen. V Ameriki je bil sedem let, zadnji* dve leti v Sagina\v. Bil je tihega in mirnega značaja ter bil pri rojakihi in tudi pri sodelavcih zelo priljubljen. Vsak dan so ga obiskavali in sploh vse sto-
rili, da bi ga ohranili pri življenju ali vsaj olajšali trpljenje.
Bil je član nekega nemškega društva v Pittsburghu in pri neki zavarovalni družbi tukaj v Sagi-riaw.
On nima v Ameriki nobenega sorodnika, v starem kraju zapušča meter, štiri brate in dve sest ri.
Pogreb se je vršil dne 28. junija iz hiše Titusa Svctec, kjer je bil pokojni na hrani. Rojaki in sodelavci šo mu položili lepih vencev na krsto ter ga spremili na katoliško pokoj>ališee, kjer počivajo zdaj že štirje mladi rojaki, ki so se tukaj ponesrečili.
Lahka naj mu bo ameriška zemlja!
Ker nima sorodnikov, ima vse njegovo imetje in račune v rokah sodnija; preostanek se bo poslalo njegovi materi.
V imenu matere se zahvalim družini Svetec za trud in postrežejo, ki so jo dali ranjkemu, kakor tudi g. Rantu za njegovo požrtvovalnost in sploh vsem, ki so se trudili, da bi mu pomagali.
Ako bi kateri njegovih znancev rad kaj več izvedel, naj piše na mene.
Frank Anžiček, 734 Maine St., W. S.,
Saginavr, Mich.
Slovenske novice.
Sheboygan, Wis. |
Radi prehitre vožnje čez K»>h-( ler village. podomače River Side, je bil kaznovan z navadno kazni-1 jo za motoriste rojak Viktor Turk. Aretiral ga je kouštabler Jacobs. Turk sc je priznal kri-, vim in kazen takoj plačal.
Ironwood, Mich.
Zastopnik zavarovalniške družbe Otto As i ga in en je bil napaden in trikrat ustreljen v nogo od. ne-j kega roparja. Napadeni k vsej sreči ni imel pri sebi nobenega' denarja. Policijske oblasti sodijo, da je moral biti ropar ista oseba, ki je napadel pol ure pred tem dogodkom Johna Kovaliča ter ga potem, ko mu je vzel plačilni ček v znesku $90.00, pustil oditi.
Sheboygan, Wis.
Tukajšnji rojaki v resnici dobro napredujejo, kar nam kaže dejstvo, da so vstanovili veliko delniško družbo, ki namerava kupiti veliko trgovino za $55,000.00 ter bi na ta način prišlo podjetje popolnoma v slovenske roke. Ta korak je hvalevreden, kajti na ta način bo tujcu nemogoče še nadalje. izžemati naše rojake, kajti tujec jih, kadar so bili v sili, ni hotel videti in tudi ne poznati, dočim je v boljših razmerah iskal dobička le pri njih. Rojak Skok je tudi kupil troje posestev, kjer namerava začeti trgovino. Kakšne vrste t rgovinsko obrt bo otvo-ril, še ni znano. Obilo uspeha!
Jožef Gerdenc iz severne 8. ceste in Frank Zore iz MiUvaukee sta bila aretirana v nedeljo 20. junija na Calumet cesti. Omenjena sta se vozila z avtomobilom. Aretirana sta bila pod obtožbo, da sta prodajala munsajn, kajti pri sebi sta imela okrog 8 galon žganja, ki so jima ga zvezni agen-tje zaplenili. Žganje, ki je baje bilo prvovrstno, sta imela v velikih steklenicah v vrečah; ker pa je bila že ena vreča prazna, sodijo uradniki, da sta ga že toliko prodala. Obadva so zaprli na tukajšnjem policijskem stanu, od
nimivo. Že ko smo se vozili čez Mandžurijo, sem videl mnogo zelo zanimivega, kar Ti bom, ak" še kdaj srečno skupaj prideva, ust meno povedal.
Iz Amerike sem dobil već pisem, v katerih rojaki poizvedujejo za svojce, pa ravno od onih, za katere me vprašujejo, ni nobenega pri našem polku.
Tu|li od brata Lojza in Janeza r,em dobil pismo. To Tvoje pismo je zelo dolgo hodilo. Kakor raz-vidim, si ga oddal 14. decembra 1919 in dobil sem 30. maja 1920.
K sklepu mojega pisanja Te najlepše pozdravljam, kakor tudi brate Alojzija, Janeza in Martina ter Josipa Francelja in vso njegovo obitelj.
Ostajam Tvoj brat Josip Lesar,
eetovodja I. jugoslov. polka,
Sibirija.
kjer ju bodo prepeljali v Mihvau-kee pred zveznega sodnika, kjer se l>osta morala zagovarjati.
V	Shebovgan reko je skočil delavec Anton Leskovi č iz Ostbur-glia. Po preveliki množini zavžite-ga mimšajna se mu jc zmešalo in ni vedel, kaj dela. Leskoviča so še
0	pravem času potegnili iz vode ter ga odpeljali na policijsko postajo. Ko sc jc streznil, ni o celem dogodku prav nič vedel.
i
j
Greaney, Minn.
1	Tukaj je umrla rojakinja Mrs. Luev Pere. Naj v miru počiva!
Virginia, Minn.
Stanovanje Louis Daviča, rudarja, je bilo preiskano po zveznih agentih ob času, ko je Davič ravno "operiral" kotel za kuhanje žganja. Agentje so zaplenili 12 kvartov žganja, 2 soda mešanice in 3 vreče rozin. Davič se nahaja v okrajni ječi ter pričakuje sodbe.
Na 90 dni zapora v okrajni ječi sta bila obsojena Jurij .Telie in Dmiter Vuji, ker sta kršila suho postavo s tein, da sta kuhala in prodajala munšajn v koči blizu Kinnev, kjer so ju zasačili.
Hibbing, Minn.
Pred sodiščem se obravnava zadevo Charles Šega proti Franku Hribar, ki sta se pred kratkim pretepala. JY>žitclj Šega zahteva, da mu obtoženec Hribar mora plačati $1500 odškodnine za poškodbe, zadobljene v pretepu.
41etna hčerka Joe Budkoviča .je bila povožena v Martin Location od avtomobila, katerega je vodil Andrew Johnson. Dekletce bo o-krevalo.
Umrl je petletni George Čarčik. !;i je bil povožen od avtomobila v petek 18. junija v Keewatinu.
Buhl, Minn.
V	munieipaLnem sodišču je Ed. Lahtala vložil dve tožbi proti G. Koviču. V eni tožbi dolži Kovica, da je kuhal žganje ter kršil pro-Iiibicijsko postavo, v drugem pa ga toži za $197, katere mu je obtoženec vzel Kovic je bil oproščen glede tatvine, toda je bil obsojen na $102.50 radi munšajnarije. '
Pred vladnega komisarja je bil pripeljan Valentin Meka, katerega so aretirali indijanski agentje pod obtožbo, da je prenašal žganje v indijanski teritorij. Ko so ga agentje aretirali, je ravno kuhal in je najbolj teklo iz kotla, poleg tega pa so našli pri njem tudi 5 galon munšajna. Komisar ga je postavil pod $1000 "bail".
Joliet, X1L
V	četrtek 24. junija je naš rojak John D. Strutzel, ki je prvi jolietski trgovec z avtomobili in ima svojo garažo na 100 Cass St., pronašel. da so tatovi prejšnjo noč odpeljali iz njegove skladniee za nie manj %ot $1000.00 vrednih gumastih platiše (tires). V to zadevo je bil par ur zapleten, tudi
Peter Zgaga
Onega, ki se noče vkloniti usodi, smatrajo nekateri za modrijana, nekateri pa za norca.
• . »
Eden največjih newyorških dnevnikov jc odločen nasprotnik priseljevanja.
Morda d;ši urednikom majuar-ski "job"?
*	a •
Demokratična platforma je jake suhoparna listina.
*	a •
Veliko, veliko jih je bilo poklicanih v San Francisco, toda le
malo, malo jih je bilo izvoljenih.
*	* *
Poleg dvorane v kateri se vrši demokratična konvencija, so zgra dili bolnišnico.
Toda bolnišnice ne sprejemajo mrtvecev. Tudi političnih mrtvecev ne.
#	a •
Camso je vesel in zadovoljen. Kaj zato, če so mu ukradli za dve-stotisoč milijonov dolarjev diamantov, saj ima Sc vedno zlato
v svojem grlu.
•	* •
Šole bodo torej zajnte do 13. septembra.
No, tedaj se bodo sta riši lahko
nekoliko odpočili od počitnic. * * »
Če bi imel; duševni delavei malo več razuma, bi se toliko nc zanašali na svojo pamet.
• . *
Bivši sodnik Hughes se zavzema za novo svobodo.
Tudi stara bi nam zadostovala,
če bi jo imeli.
* * *
Sedanji čas je doba dvomov. Oe seže neznanec v žep n*i badnji sirani hlač, ne veš. ali t«' bo ustrelil, ali ti bo ponudil pijače.
Štirje ribči — to so tiči, kot bi mahnil pri tej priči v enem dnevu, eni noči (joči duša, iz kože skoči!) eno ribico so vjeli,
kaj ne bili bi veseli?
« *
*
Bnffer država jr država, ki služi za tarčo vsem sosedom.
* . •
Ne bodi jezen, če lažejo ljudje o tebi. Le pomisli, kaj bi bilo, če b: vedeli resnico o tebi ter jo posedali.
* * m
Neki farmar je rekel, da bi imel poleti dosti pomočnikov, če bi po-slavil fonografe na poljedelske
stroje ter v skedenj kinematograf. # - *
Neki profesor pravi, da je izna-šfl stroj, ki ugotovi, če človek laže.
Ta stroj je bil napravljen že
pred leti iz Adamovega rebra. * * *
—	Kakšne oblike je bila denarnica, katero ste izgubili?
—	Ploščnata je bila. Jaz sem
niimreČ urednik.
* *
* w
—	Kaj je napravil senator P. v kongresu 1
^ — Nekako osem milijonov besed.
* , •
Velika.in obširna je trgovska znanost in srečen je lahko tisti, ki ji je kos.
In kos ji je neki ne%vyorški rojak, ki je vodja velikega eksport-nega in importnega podjetja. Zamislil si je priprosto metodo, . ki je nadvse enostavna in izborno L nese.
On namreč eksportira in impor-tira denar, ničesar drugega, i Eksportira ga iz žepov svojih rojakov in ga importira v svoj i lastni žep.
rojak Jos. Božič, grocer na 620 North Broadwav, ker je njegov avtomobil dan prej popravljal neki bivši Strutzeljev mehanik, katerega se je sumilo, da je pomagal pri tatvini. Rojak Božič je prišel iz zadeve čist. Nekoliko blaga so že policisti našli in eno osebo djali pod ključ.
V soboto 26. junija sta bila poročena v naši cerkvi zarana neki J. Šimunac in gospa K. Miheiič. vdova pok. Nikolaja Miheliča. Ženin ima 50, a nevesta pa 53 let.
Vile Bojenice so vasovale pri družini Štefana Marolta na 901 •šcott $t, ia pustile **k> &?klico.
3Jug0B Immnska
Ustanovljena 1. 1898
ICatoL Ikbmta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
OiTil Crafe&dL
Pradaednlk: MTHARI. ROVAN&AK.
Bok 251, Oonemaogh. Pa. Pođpređsed.: LOUIS BA.LANT, Bok!
106, Pear A veno«, Loraia, o. Tajnik: JOSBPH PIBHLBB,
Minnesota. Blagajnik: G BO. L. BBOZICH, Hj,
liinoeflote. Blagajnik neizplačanih smrtnim LOUIS OOSTEIaLO, Sftllda, Golo.
friioml Zdramik.
Dr. JOS. V. ORAHEK, 948 M. OU* Street, N. Plttatmrgl^ Pa.
NaAornDd. JOHU GOU2B, Ely, Mincesota. ANTHONT MOTZ, 9641 Areno« M.
So. Chlcego, HL IVAN TABOGA, 5126 Natrona lilij, Flttaburgh, Pa.
SRjDOOB J. PORRNTA, Bac 17% VSk DtamonO, WaUs
UDONABD SLABOLUnK, Bas «£*» Ely, Minnesota.
JOHN BUPNIK, S. Mi »0* Pa.
Plaval
JOHN PltAUTZ Jr„ »Ttli AOW hunet, Mich.
JOHN MOTE&N, «*2n« ArA* Umm Minnesota.
MATT. POGOBBLO, T W. Klttsn« Mm OUlctSO, SL
&UĐOLT PERDAN, 60» JM. (M Aveaue, Clereland, Oblo.
FRANK gKRABBO, 4SM Wa*tt*MI 8t, Denrer, Golo.
GREGOR HRE&ČAK, 4fff Bi M A**, Johnstovn, Pa.
Jednotino flaaUo; "GLAS IfABODA1*
Tae stvari tikajoče se uradnik nadev kakor tndl denarne poUJttvr se pošiljajo na glavnega tajnika. Vae pritoibe naj ae po&Ujajo na pwđwd» alka porotnega odbora. Probije sa sprejem norih članov Is sploh raa adr&v* alSkajBprlčeraia se naj potil jajc na rrbomefca sd rs mika.
Jncoslovanaka Katoliška Jednota ae priporoča rsem Jasoalovancca mm obilen pristop. Jednota poalnje po "National Fraternal OongresS^ lastrML ▼ Hagajnl ima okrog $300,000. (tristotisoC dolarjev). Bolniških podpor, ofr Skodnin, ln posmrtnln je Izplačala le nad poldrugi mil jod del ar jer. Je^sots šteje okrog 8 tisoč rednih članov (k*) in okrog 3 tisoč otrok r Mladinskem oddelka. Druttrs Jednota se nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih Se nI, priporočamo rstanorlter norih. Kdor iell postali eiaa naj se eglasi pri tajniku Milnega drnštva J8KJ. Za rstanorlter norlk drnšter se pa obrnite na glarnega tajnika. Noro drnštro ss lahko rmnori s 8 člasl ali fisntfaml
Pismo iz Beigrada
Belgrad, 9. junija.
Dočim .se je polegla razburjenost radi naglega padanja cen ti:jih valut, — 1o tem bol j, k- r so sc vsled raznih špekulacij deloma popravile, — ima n<-l}rrail /.r no-' vc scinzacijo. Gre /a sredisnjo zadrugo, katero forsira trgovinski minister dr. Nenčič. Proti njej m-so je dvignil financ, minister Ko st}> Stojananovi«"-, ki zagovarja po polnoma svobodno trgovino, pro^t izvoz, svobodno konknrcneo iti popolno odpravo središno zadruge ali kakega državn^tra inonopo la. Mož je sijajen flijalektik in zagovarja svoje stališče zelo temperamentno. Bclgradska javnost sc jc vslfnl tc»;a navidezno razdelila v dve skupini, kojih ena za po varja središnjo zadrugo, <lrn«ra prost izvoz vseh ccrealij brez o-mejitve
Ta pruacija je pa samo navidezna. Zakaj i v parlamentu i v Belgradu je mnogo ljudi, ki ne soglašajo ne s središnjo zadrugo, niti s prostim izvozom. Dočim j«* povsem jasno. <la jo omenjena zadruga cisto bankarska Spekulativno podjetje, ki dela z ogromnimi dobički, — tako n. pr. je pripravljalni odbor te zadruge, ki formel-no še ne obstoja, pri svojem pr-vtm poslu 44zaradil" 12 miljonov dinarjev — jo tudi jasno, da je zahteva po svobodni trgovini in svobodnem izvozu žita za nas nesprejemljiva. Posledice svobodnega izvoza bi bile za pasivne kraje naše državce katstrofalne Cene bi poskočile na višino cen svetovnega trga in zavladalo bi pomanjkanje žitnih izdelkov, dočim bi se vlak za vlakom vozil iz na?.c domovine.
Ves boj jboj med bankarsko grupa na eni strani in agrarci na drugi strani. Zato gre, ali naj dobiček pri izvozu spravi špekulant ali producent. Pri tem pa so vsi pozabili, da je v državi tudi še konsument, ki mora tudi živeti in ki mora pred vsem imeti cenen kruh!
V Demokratski zajednici so mnenja zelo deljena. Srbijanske stranke so seveda za svoboden izvoz, Hrvatje so deljenega mišljenja, slovenski demokratje so odločno proti svobodnemu izvozu in svobodni trgovini. Kako se bo re-šdo vprašanje ni še jasno. Skoro gotovo pride do revizije sr?dišnje zidruere, ki bo morala biti združena z zasisruranjem aprovizacije pasivnih krajev po nižjih cenah. V slučaju, da bi glavni nasprotniki skupini nc popustili, bi prišlo gotovo i v vladi i v parlamentu do krize.
Tragičen zakon.
Na Dunaju je 21. maja zadavil iz ljubo?mmnosti mlad kapelnik t'mlauf svojo 20 letno ženo po — (treh tednih zakona. Po storjenem 'čiuu se je sam utopil
Jugoslavia irredenta.
Kaj *e godi na Reki?
Z Krke poročajo, da sta glav-nega vzroka puča v kapucinskem reškem samostanu po večini kriva očeta Miloševi«; in lloševič. Sedaj so izstopili iz samostana kapucini M. Skrivanit*. Jermiim Tomas in Alfons Netil očki. Kakor sc čujc, namerava izstopiti i/, sa-immtnna ]."» kapucinov. Ob priliki izstopa sedanjih kapucinov, ki se priznavajo k reformisti«'ne-mu gibanju, so izstopivši kapucini naslovili na svoje kolege pismo, v katerem ostro kritizirajo p«stopanje patra Ožega in Bernarda Škri vaniča.
<
Dvoumne vesti z Reke in Sušaka.
Kakor se zatrjuje z neke strani, se jc pri zadn jem pohodu D'An-I nunzijfevih čet na Simak umaknila j redna italjanska vojska s Snšaka, medtem ko javljajo druge vesti, Ida Su^ak doslej se ni okupiran ipo j D'Annunzijevili četah.
I
Kdo ščuva proti Jugoslaviji?
Tz Bakra poročajo: Kakor se dozna iz pouče i h krogov, izvirajo jhujskajoči članki v "Vedetti" proti Jugoslaviji iz peresa dr. jSachsa. ki jih piše v nemškem jeziku in ki mu jih prestavlja v ita-ljanšeino znani dr. Tvica Frank. Tstotako inspirira, proti Jugoslo-j vanom naperjene članke v tržaškem "11 Piecolo" dr. Frank, ki j se je v zadnjem času preselil z Reke v Trst in kateremu je sle-'dila brez policijskega dovoljenja 'njegova soproga, ki se je nahajala J do zadnjega časa v Zagrebu pod !policijskim nadzorstvom. • V zadnjem časti sta bila na Re-| ki vsled intervencije dr. Saehsa ■aretirana dva odvetnika, ki sta | zastopala jugoslovansko stališče in ki jn je odvetniška zbornica na interveneijo dr. Sachsa črtala iz imenika odvetnikov.
4
•
Knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič
j*1 praznoval „zdrav in čil na duhtl in telesu 701etnico. Ob tej priliki so se ni u poklonile slovenske kr-sčansko-socialne organizacije.
Pol ure na dan
-
Vzemite v roke angleško knji* go aH časopis in angleškoslovenaki besednjak (sestavil dr. V. J. Kerm)« Vsako neznano besedo dobite v be* ^ sednjaku z izgovarjavo napiaano s slovenskimi črkami in točiihni slovenskimi izrazi Deljate tj pol are vsak dan; v par mesecrtt bo* ste lahko čitali in razumeli Ipako angleško knjigo. Dobro jefinet! pri rokah še kako slovnic-J veis* ; der je besednjak glavna	fA
neznane angleške besede. A*gle" ško" slovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov: ifr- F. J. Kern, 6202 St. Clair
Cleveland, Ohio._Cena 5 Aol^T"
Jev s poitnino md. 1
GLAS NARODA, 6. JUL. 1920
O kresnicah in ajUiovem svetKkanju.
, _ . -
"Spisal J. Koprivnik.
Vse je živo, vse se miga, 1 vse od ognja sveti se.
Solnce je zatonilo za gore. Za-hodnje nebo žari v svoji ognjeni svetlobi. Ljudje se vračajo s po-j Ija domov in veseli pastirji ženejo. Srede proti vasi. Jame-se mračiti.] Zvezda za zvezdo se prikaže, in j kmalu priplava luna na jasno ne-^ bo. Iz grmovja in izmed goste tra-f ve so se pa začele medlo svetit i ( ognjene piČice in po zraku frčijo iskrice, kakor da bi jih veter pri-, našal s skrivnega gorišea. Iskre j ia ognjene pičice pa so naše stare znanke, ognjene kresnice.
*___1. Kaše domače kresnice.
Po naših krajih se nahajata dve vrsti kresnic, mala kresnica (Larapyris splendidula) in velika kresnica (LarapvrLs noctiluca). A prva je veliko navadnejša od druge, tako da če mahnemo lepega poletnega večera po frčeči iskri, bomo v 20 slučajih 19krat malo in znabiti le lkrat veliko kresnico ujeli.
Mala kresnica je 8 milimetrov dolg in 2VL- milimetra širok hro-šček z mehkim, usnjatin? telesnim oklopom. Sivorujave krilne pokrovke sezajo do konpa zadka, polokroglas, ploečat ovratnik — vratni ščit — je močno razširjen in pokriva spredaj drobno glavico, kakor da bi nosil kebriČ klobuk s širokimi krajci. Nad 'čelom kc nahajata v ovratniku dve prozorni pegi, skozi kateri lahko ži-valici od zgoraj luna sveti v obraz; oknici se včasih toliko zvečata, da se strneta v eno srpasto pego. Oči ima hrošček nerazmer-no velike, -baje zato. da tudi po noči dobro vidi. Razen oči še opazujemo na glavi nitkaste tipalni-ee in šibka grizala. Zadek je blizu konea na spodnji strani prozoren, in tukaj skozi svetlika znana, zelenkasto bleda, čarobna bli-ščoba, ki prihaja iz posebnega,) znotraj v zadku nahajajočega se« organa, žuželkine.ga kretsLlnika.
Ako iz goste trave ali iz grmiča poberemo kresečo se pičioo. imamo ivanš»*;?ot to je babieo ali samico popisanega kobra pred seboj. Pa kak razloček jo med njim in njo! Ona (samica) je bolj kaki ličinki nego k«*bru podobna. Brez trdih, kebre značilnih krilnih pokrovk, brez vseh letalnih krilec lazi in plazi samotarica okoli #po tleh, nesposobna, da bi se vzdignila v zrak ter se vrtela po njem kakor krilati satnee, njen soprog.
Ivanščiea je rumenkasto bela; dve ploščati krpi na hrbtu nado-inestujeta krilca; nožice ima tanke in šibke, a ovratnik in ogri-| zala so enaka samčevim, isto tako tudi svetilni organ; sveti pa ona veliko svetlejše od njega.
Velika kresnica meri <jkoli 16 milimetrov in se loči še v tem od male, da jo ovratnik brez oknie; a mesto, kjer bi imela biti, je zaznamovano z belkastima pegama. Samica nima krilec in jc mali ivandčici podobna, toda daljša je in njen ovratni ščit* je ožji.
2. Življenje in razplodba naših kresnic.
p
Kresnice so prikažejo navadno sredi meseca junija in letajo, oziroma lazijo do poznega poletja. Po dnevu žede mirno v svojih za-tršjih, ki so med suho travo, v mahu, pod kamenjem itd. Ko se pa zmrači,	| H W 1
Ko v krilo temine, Hribje doline Tiho zavili so se,
začno samci po zraku frčati, samice pa počasi laziti f5o tleh.. V hrano jim služijo nežne, sočnate rastlinovine. Po dovršenem spoju samci kmalu preminejo, babice pa zlezejo na golo zemljo precej vc-liio rumenih, okroglih jajčie, ko-jk malo blišče. S tem je tudi sa-ibiica izpolnila svojo nalogo v živ-, i! »en ju in ona pogine. Iz jajčic iz-valivše se ličinke so selo požrešne, in žro vsakovrstno golazen, zlasti' l>elže; zato so vse polne polžjega
ijfcltraja. Podobne so ivanačieam in žstrds kakor te. dasi manj • svetlo; fcir so pa bolj urne in navadno R Ipnlijifn «1 ožjem pokrite in ker pogrešajo ploščati ovratnik, loei-lahko od babic. Liči niča pre-
se izvije iz njene usnjate suknjice buba. Na bubi se že pozna, ali bo iz nje samec ali samica. Še nekaj časa, in iz bube izleze popolna žuželka, on ali ona, in s tem je metainorfosa končana.
3. Svetilni organ.
Svetilni organ, je žoltkasto rumena, tolščena ploščica, katera' je pri mali kresnici okoli 5 mm dolga, nad 3 mm široka in blizu % min debela. Vtaknjena je v posebno kožico; za to se da z ostrim nožičem od svoje podlage cela odluščiti in še navadno potem, ko se je ločila od telesa, več ur žari. Mnoge iz ovojne kože prihajajoče mrenic? preraščajo stranski ploščico in jo storč nekako nabrano in niahalčasto. Sestavljen je kre-.silnik iz okroglih mehurčkov, to je stanic, koje so V spodnjem delu mase večje nego v zgornjem. Med stanieami se vijejo živčevne nitke in gosti razr^tki trahejev. Spodnji, svetlejši del organa je sedež svetlikangu; zgornji, temnejši in s kristali (sealne kisline ter scalno kislih soli) posajeni del l)a ima nalogo, odbijati določene žarke ter je namerjati tja na svetilno okniee v zadkovih obročkih. Spodnji sklad vzbuja tedaj svetlobo, višje pa deluje kot reflektor.
0 vzroku žarenja v kresilniku so bila in so še deloma dandanes razna mnenja. Nekateri so mislili, da se napoji organ x)0 dmevu s sol eno svetlobo, katero potem po! noči »izseva, kakor se je to na nekaterih kamenih, n. pr. na deman-tu, opazovalo. Ker so pa kresnice, po celi teden v temini zaprte, še vedno svetile kakor poprej, morala se je ta teorija opustiti. Drugi so trdili, da izločujejo stanice v organu, zlasti one v spodnji plasti, pravi fosfor, kateri počasi zgorjova (okisuje, oksiduje) in v kresilniku sveti, kakor fosforne kapice na šibicah, ako jih zmočimo. A natančne kemične preiskavo kiosilnika niso te domneve potrdilo. Se drugi veščaki pa so menili, da svetlikanje povzročuje neko posebno delovanje živcev, kojih se v svetlinem organu toliko nahaja. To teorijo je opovngel Ovsjanikov, dokazavši, da še kresnice potem svetijo, ko se je delovanje živcev z jakimi strupovi (strvehninom in dr.) zatrlo, kar bi ne bilo mogoče, če bi bilo svetlikanje samo od delovauja živcev odvisno.
Danvin je opazoval na juino-anierikanskih kresnicah, da so dolgo časa potem, ko niso več ži-I vele, še svetile, a medleje (in to Itudi lahko na domačih kresnicah opazujemo) ; če je pa z iglo po kresilniku prožil, je svetlejše žabi iščal; v enem slučaju je žuželka blizu 24 ur po smrti žarela.
Wielowejski je v novejšem času dol vazal, da prihaja svetloba iz okroglih stanic (ne iz živcev) v spodnjem delu svetilnega organa in da so te slanice med seboj s pretankimi živčevnimi nitkami zvezane.
Po teh prikaznih, potlej pa po obilici trahejev v svetilnem organu bilo bi misliti, da izločujejo svetilne stanice v kresilniku pod vplivom živcev neko posebno tvari no, katera pa počasi zgorjeva (okisuje) in sveti, ne da bi tudi grela; kajti poskusi z najobčutli-vejŠimi toplomeri so pokazali, da toplina v žarečem kresilniku ni višja od temperature v drugih delih telesa iste živalice.
Ta vpliv živcev na stanice seveda ni identičen s samostalnim svetlikahjem živcev. Če živci samo vzpodbujajo stanice k dotič-nemu delovanju, še lahko svetlikanje nekaj časa traja, ko je že delovanje živcev nehalo, in sicer tako dolgo, dokler izločena svetilna tvarina popolnoma ne zgori. Phipson je to gorivo v svetilnem organu že popisal, imenujoč je "nictoluein", a nekateri strokovnjaki mu ugovarjajo.
4. Čemu je kresnicam kresilni organ.
Jeli kresilnik s svojim svetli-kanjem za kresnico brez vsega pomena t Nikakor ne. Kje je sploh v naravi kaj, kar bi ne imelo svoje določene naloge? Tako tudi žarenje kresnic ni brez pomena za živalico, četudi niso mnenja o nalogi njenega organa povsod enaka j ''Kresnice svetijo, da laijfe ol
Času družitve samec in samica drug drugega zasledita", tako trdijo nekateri, zlasti starejši opazovalci. Drugi pa pravijo: <£Te žuželke žare, da z žarenjem odganjajo, plašijo in strašijo svoje sovražnike, kakor netopirje, ponoćne ptice, žabe, ujedne kebre in druge/' No, vsaka trditev ima menda nekaj resničnega. Da olajša svetlikanje spotnikom medsebojno zasledovanje, na tem je težko dvomiti; čemu-li iivalicam tako velikih oči, ako bi jih ne potrebovale in jih ne rabile tudi "tedaj, ko samec in samica ob času družitve drug drugega iščeta? Seveda je treba tukaj pomisliti, da je pri živalih, osobito pri žuželkah nagon, s katerim vedo spol-niki zaslediti drug drugega, popolnoma zanesljiv. Ali tudi to je pri nekaterih vrstah žuželk gotovo, da samci s pomočjo zelo velikih oči samice iščejo, kakor je na firimer to pri nekaterih muhah znano.
Druga trditev, da je kresnicam svetilni organ orožje, s katerim odganjajo svoje napadnike, je no-ovrgljiva resnica; kajti dovolj slučajev je znanih, ki nam potrjujejo, da se žareče žuželke so-vražfcik malokdaj loti. Dr. Josepli na primer je večkrat zapiral h ke-brom ujedom kresnice in nežare-če kebre, kakor rujavega hrošča in dr. Med: :i ko so ujedi temne hrošče vse ;> >duvili in požrli na njih, kor j. . .ii bilo pretrdo, dotaknil n! .lesnice nobeden. Da se pa neka ki napadniki kresni-činega žarenja tudi ne zbojć, dokazal je učitelj F. Noll. Ta opazovalec je imel akvarij, v katerem je redil razne povodne živali in kamor je zasadil nekaj povodnih rastlin. Ko so prišle meseca junija, kresnice, dejal je k drugim gostom v akvarij nekaj samic kresnice Lampvris noctiluca. Zvečer istega dne že opazuje, kako leze ena zaprtih ivanščic kvišku po steblu povodne rastline, nahajajoče se v akvariju, in da svetlo kresi. Ivanščico zapazi rujava žaba (Rana temporaria), ki je bila tudi med gosti. Nekoliko časa debelo pogleduje žarečo žuželko. Slednjič pa široko zine in pozob-lje ivanščico. Čudno je bilo neki gledati, kako je žaba žarela, ko je požirala svetlo ivanščico. Živalica ji je pa menda bila okusna jed, kajti kmalu potem je še drugo lovila, ali ta ji je srečno odnesla pete. -
5. Nekatere druge žareče žuželke evropske.
Razven navedenih dveh lampy-ridov je še po južni Evropi 5 drugih vrst kresarjev in to ravno istega reda. Po srednji Evropi pa so opazovali žarenje še na "eliem drugem kebru (Phospka-ims he-mipterus) in na neki drobni mušici (Ceroplatus sesoides). Keber živi pod kamenjem, listjem itd. in nikdar ne leta. Mušica se nahaja na kresilni gobi, in sicer kot ličinka in buba, in v tem stanu po celem telesu malo žari. Kot popolna žuželka pa nič ne svetlika, kajti neprozorni njen hitinasti oklep ne prepušča bliščobe notranjih delov. ^
i
Jugoslavija <
- 1
Ujedinjenje pravoslavne cerkve
v Jugoslaviji.	'
Novosadska "Zastava" poroča: Carigrajski patrijarhat je koneč-j 110 pristal na to, da odpusti iz ^ svoje celote srbske metropolije v ^ Bosni, Hercegovini, Stari Srbiji in Macedoniji, kakor je pred tem 1 napravil isto z rumunsko metro-polijo pravoslavne eparhije v Dalmaciji, ter da se ujedinijo v ! eni srbski pravoslavni cerkvi. 0 tem je Carigrad izdal tudi že ta-! kozvane ''odpustne gramatike "j (pisma). Ta korak pomeni velik' uspeh cerkvenodržavne politike. V svrho daljne organizacije se bo sklical narodno-cerkveni zbor v karlovački metropoli ji, ki bo iz-( volil najprej metropolita. Nato se proglasi srbska patrijarhija, tcrejl popolnoma samostojna in ne več j odvisna od earigrajske.
Takoj po poroki pobegnil od žene.
V okraju Sinj v Dalmaciji se jc( poročil mlad par. Mož, ki si jej poželel samo denarja, je, ko jej prejel po poroki iz rok nevesti-j nega očeta mnogo denarja in do-j to, ako j pobegnil. Policija ga je našla in ga zaprla. Žena ne mara ničesar slišati p njem m pravi, da 1 bi porok* ne smela biti veljavna.
Razbojniki v Srbiji.
Hajduki s<> ubili te dni nekega okrožnega glavarja in mu odvzeli ves državni denar, ki ga je imel s seboj. Zasledovanje razbojnikov je v Srbiji zelo otežkočeno, ker so baje varnostni organi zelo korumpirani od srbskih strank.
Kolo ukradeno.
Posestniku Josipu Hafnerja s Skaručne je bilo izpred deželne bolnišnice v Ljubljani ukradeno 2000 kron vredno kolo. Čez eno uro pa je kolo pripeljal nazaj neki vojak. Pošten tat!
,	v
Za rednega profesorja finančne vede in finančnega prava
na juridični fakulteti našega vseučilišča je imenovan dr. F. Eller, višji finančni svetnik, sin umrlega nadučitelja Fr. Ellerja na Žili pri Beljaku.
Natresite ga. v svoje čev^e.
Da doselite za svoje boleč«, igoi* m srbeče noge zaželjen komfort, in ' da ustavite neprijetno potenje dub, ki nastaja iz tega, natresite v sveta Čevlje in nogavice
Severa's
Foot
Powder
(Severov Pra-Sek za noge). Ta prašek potnaga,^« vas bole noge, suši vlago in drži vaie noge suhe in v komfortu. Dobite ga pri vašem ie-karju. Cena 2Sc in lc davka.
Bohonska kuga, nje zgodovina in
siljenje.
i ^ J * ji -
Piše Jaques W. Redway.
Človeštvo se upravičeno lahko| boji dveh bolezni, namreč legarjal in bubonske kuge, ki se širita po- ; časi v smeri proti zapadu. Te dve bolezni sta ena izmed posledic sve tovne vojne. Ponavadi, kadar so razmere normalne, se lahko drži logar pod kontrolo in njegove zemljepisne meje se lahko natančno opiše. Razmere pa niso bile normalne in v nekaterih deželah Evrope je prešla bolezen v epidemi-čen stadij, ki se roga vsaki kon-! troli. Sporadični slučaji so že do-| segli ameriški kontinent ter se bo-' dc izkazali kot nadležen 'faktor v naslednjih par lotili. Nosilci bacilov legarja, v večini slučajev uši ii«. bolhe, so dobro znani.
Preprečen j c bubonske kuge pa je bolj težavna zadeva, kajti čeprav posebna vrsta bolh, ki prenašajo bacile kuge, ne potuje sama zase, so podgane, na katerih žive tc- bolhe, velike potovalke. Orijcn-talska podgana jc vsake vrste podgana, katero poberejo ladje, ki se oglašajo v orijentalskih pristaniščih. Večinoma je to rjava podgana ali pa črna hišna podgana, torej dve vrsti, kateri je najti na vsakem kontinentu. Mogoče so podgane 11a rižjih poljih Kitajske in Indije inficirane z bolhami, ki prenašajo kužne bacile, a ker se to podgane ne selijo, jih ni sma trati za prenašalce kuge.
O navadni bolhi je znano, da jc bila prenašalka kuge vsaj v enem kraju, kjer je postala bu-benska kuga skoro epidemična. Vrjetno je, da prenašajo tudi drugi insekU, ki žive tako na živalih kot človeških bitjih Specifični bacil kužne bolezni. Neka vrsta bolh, ki je doma v Egiptu ter nosi ime Pulex Cheopis, je videti glavna prenašalka kuge, kajti ravno to vr sto bolh je vedno najti kot para-sita na inficiranih podganah iz Orijetnta. Ta vrsta bolh je splošno razširjena po tropični Aziji, iztočni Indiji in Afriki. Ni je najti v severni Evropi in mrčes, ki živi na rjavi podgani v onem delu Evrope, je druge vrste. Najti pa je isto bolho v južni Rusiji ter je zelo vrjetno, da je prišla z druge Istrani Kavkaza. V vsakem slučaju !pp je bolha prenašalec bacila, ki povzroča bubonsko kugo.
Dejanski je bubonska kuga vedno sledila trgovskim potom, na katerih je bilo opaziti velik promet. Epidemija, katero nam opisuje Justinijan in ki se je pojavila v sredini šestega stoletja, je j prišla v Evropo iz Egipta. Razširi-jle se je preko Egipta ter prišla od 'tam v Carigrad, kjer je v teku par tednov pomrlo več kot 50.000 ljudi. Od tam je prišla v Italijo in j Francijo. Sledila je tudi ofniški (trgovski poti ob afriški obali. No-■ben ne ve za natačno število žr-tcv te epidemije, vendar pa je pomrlo več milijonov ljudi.
Pohod "črne smrti" v štirinajstem stoletju, ki je uničila več kot 25 milijonov življenj v zapadni* Evropi, torej nekako eno četr-'tina prebivalistva, je sledil, skoro .'natančno isti črti, namreč Armen-Jska, Egipt, Balkanski polotok, lltalija, Francija, Španska ter nato cela zapadna Evropa. V Skandinavske dežele se je razširila bole-|zen iz Anglije. Različne avtorite-te §9 4?ue izraza resnim pomisle-
kom, Če je bila črna smrt bubonska kuga, opiram na dejstvo, da se je pojavila v domačem kraju bubonske kuire in da se je širila naprej po isti stari poti. . Priznati se mora, da je tudi influenca, katero se imenuje, špansko ali po rusko, doma iz istega kraja in da sledi istim črtam napredovanja. Locus ali kraj izvora se nahaja nekje v pokrajini kitajskega Turkestana. Natančni kraj oeividno sedaj še ni znan. Od pričetka petnajstega stoletja so siedili izbruhi bolezni v Evropi v intervalih, katere se lahko določi ra trideset let. Navidez sc jo bolezen le redkokedaj pojavila v Indiji iztočno od reke Indus, a to je mogoče le zmota v dejstvih.
Orijentalska podgana, ki jc ponavadi rjava podgana, je glavni faktor pri prenašanju inficiranih bolh. Rjava podgana potuje z jadrnicami, parniki in vlačilni-mi čolni tor vlaki. Vgnezdi sc v zaboje in zavoje, katere prenašajo karavane. Strast te živalice do potovanja je velika in vsled tog« se širi ob trgdvskih potih. Rjava podgana inficira črno podgano in kadar podležejo podgane bolezni, jih bolhe zapuste ter so preselijo na človeka. Najti jo razlike v mnenju glede življenske dobe inficirane bolhe, vendar pa je vrjet no. da ne prekaša šestdesetih dni.
Neki zdravnik, ki je dolgo časa prakticiral na otoku Javi, mi j* I pripovedoval, da je on sam pik inficiral bolhe re redkokedaj p;o izvede bolezen v človeškem bitju, di' pa več pikom skoro v vsakem slučaju sledi inficiranje.
Izkušnje z bubonsko kugo v San Francisco pred par leti so pomnožile naše znanje glede te bolezni. V Californiji niso bile le podgane, katere so inficirale kugo prenašajoče bolhe. Infekcija se jc raz.širila tudi na veverice ^ C011-tra Costa okraju in sicer s pomočjo navadne bolhe, ki je zelo razširjena v tem okraju prav kot je povsod, kjer so poletja vroča in suha. Statistike glede napredovanja bolezni nam ne nudijo vseh zaželjivih informacij, vendar pa kažejo, da je navadna bolha specifični prenašalec bacilov ter da tudi drugi glodavci razven podgan lahko širijo bolhe.
Na svojem pohodu proti zapadu je kuga že dospela na ameriški kontinent. Sporadično se je pojavila v Vera Cruz in Tampico. Skoro gotovo je, da bo tekom poletja dospela tudi v pristanišča Združenih držav. Dejpstvo, da je panedemična, ni vzrok za vznemirjanje, če se odredi običajne varnostne odredbe. Treba je preprečiti podganam, da bi zapustile okužene ladje ter tudi preprečiti izkrcanje nesteliziranega blaga, ki prihaja iz okuženih krajev. Na; bo čuječnost pristaniških oblasti še tako velika, gotovo je, da s€ bodo pojavili sporadični slučaji Nobenega povoda pa ni za boja zon, da bi postala bolezen epide miena. Če hoče človeštvo iztrebit bubonsko kugo s tem, da jo iztre bi v inficiranih pristaniščih, po tem se je lotilo dela na napačnen koncu. Iztrebljenje se mora priče ti v suhih ozemljih centralne Azi je in glavni problem pri tem j< najti srfdi|čc infekcije.
VABILO NA -PIKNJK,
ki ga priredi slovenski pevski' zbor "Jugoslavija" v nedeljo 18.' julija 1920 na prijaznem prostoru rojaka Ivana Kukenbergerja na' Hogback, Mosham, Johnstown, Pa. Na "tem izletu bo "Jugoslavija" nastopila ter zapela več izbranih pesmi v r^iešanem in mo-' škom zboru. Poleg tega jc "Jugo-J slavija" povabila svoje pevske pobratime, slov. pevsko društvo' "BledT* iz Conomaugh in hrvatsko pevsko društvo "Rodoljub"! iz Johnstowna, ki bosta sodelovala pol^g, da bo naša pesem čim bolj zaorila. Na izletnem prostoru bo v obilnosti vsakovrstnih zemeljskih dobrot, polog toga pa vsakovrstne zabave, ki bo ostala vsakemu vdeleženeu v trajnem prijetnem spominu. R4>j;iki (hs| Johnstovrna in okolice, vdeležite se tega izleta, pokažite, da sto zvesii sinovi naše Jugoslavije! Vstopni?ki za moške je 50<i: ženske in '»trnci so vstopnine prosti. Vstopnice je dobiti pri vhodu 11a prostor ter pri članih društva kot predprodaja. K obilni vdeležbi vam kliče izletniški odbor: Vedeli dobrodošli 18. julija!
<3x 6.8.1.3—7)
i
Kje sta moja prijatelja TONE
LIPOLD in JOSIP PoiiL.V JEN ? Pred vojno sta bivala prvi v Sublet. W'yo„ drugi pa v ilaseoutah, 111. Naj se oglasita, bi me močno veselilo. Naslov: Franc Korbar, Sr«'mič. pošta Videm ob Savi, Slovenija, Jugoslaviu.	(G-7—1>
Spodaj podpisani iščem JOE MINER (pravo ime Jožef Mal-: narič). Pred petimi leti je bivali v Rreckenridge, Summit Co., Colorado. Ako kdo vo, kje sedaj biva, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov; ako pa sam bi brM ta oglas, naj mi piše, ker imam za njega važno sporočilo iz starega kraja. — -Martin Strauss, 2401) I i Street, Calumet, Mich. (U4 ti—G-7;
NAZNANILO IN SVARILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da je moja žena MARIJA J ERA M pobegnila dno 21. junija, ko sem !>il jaz na delu, .z niČvrednežem RinOLFOM CFISNIKOM. Ona je doma iz ("Zorenjih Fužin na Dolenjskem, rojena filobokar; on je doma pa iz Polč na Notranjskem, ima precej velike -brke pr*I 110-som in se mu ne ljubi nič delat. Pobrala sta mi ves denar okoli 11 dolarjev in s seboj sta mi vzela tudi 4 otroke, in sicer deklice in enega fantka; deklice so -daro ena 9 let, druga 7 in tretja .*>. fantek pa .'1 leta. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njih bivališče, da mi naznani. Kateri mi jih prvi naznani dobi $10 na grade. Iščem jih ne zato, da bi jaz: ženo nazaj vzel, anmak meni se' otroci smilijo, katere bi rad nazaj lobil. Zatorej bi rad izvedel za njih bivališče. Pobegnila sta iz Slickville, Pa. Nagrado $10 ima žc Jurij Previč v rokah. Naznani naj se mi na moj novi naslov: Jurij Jeram, Box 125, Export S. R.. Pa.
Opomba: Potrjujem, da imam jaz v resnici v rokah zgoraj omenjeno svoto. Kateri prvi naznani, jo dobi. — Jurij Previč, Box 125, Export. S. R., Pa.
POZDRAV.
Pred odhodom i* Nevv Vorka v staro domovino pozdravljam Antona Muc, njegovo ženo in njegova dva sinova ter Tončko Obrano-novič in njenega moža. Ijepa hvala vsem, ki so me spremili na kolodvor. — Alojzija Kober.
"■ - t
PROŠNJA. Rojake širom Amerike prosimo podpisane Justina Poličnik in sestra Matilda Poličnik podomače Justina Šumeča in Sotija Poličnik (iradiška iz Solčave na Štajerskem, da se javita MATILDA in FRANK KRKIiS. Obe podpisani smo prišli iz starega kraja in na Bonearbo, Culo., in žalibog ko smo prišli na omenjeno mesto, nismo I našli ne Matilde in ne Franka, ko ista šla od tam in no vemo kam. Torej, draga sestra Matilda, piši mi, sicer pošlji telegram, kje sta vidva s Franceljnom. da bi smo prišli skupaj, ker drugače je nam za obcagat, torej hitro, prej kot mogoče na naslov; Sopltie Poličnik. 225 \Vest Main St., Trinidad, Colo.	(:$-6—7)
Rad bi izvedel, kje je moja sestra MARIJA UH'AR, doma iz Šmarjete na I>o!enjskcm. Ko-1'kur mi znano, je čez 15 let v Clevelandu, Ohio, če že ni odpotovala v staro domovino. Prosim cenjene rojake, če ve kateri za njen naslov, naj mi ga blagovoli naznanit:, za kar bom vedno hvaležen; če pa mogoče čitaš ta oglas sama, te prosim, da se zgladiš prej kot mogoče svojemu bratu na na-j slov: John Uličar, 121!» — 7th j St., La Salle, 111. (3-6—7)
Mr. LOUIS ANDOLSEK,
bivši večletni upravnik tJlas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselil iškom oddelku Združenih držav, namerava "uporabiti svoj •JOdnevni dopust v to, da obišče meseca julija rojake v Penns.vl-vaniji, West Virgin i ji in morda del Ohio kot zastopnik (Ilas Naroda. Pooblaščen je nabirati naročnino in oglase tor ga rojakom" kar najtoplejo priporn'rtmo.
Upravništvo Olasa Naroda.
Začimbe, želi&a la najraxnovr»t ■ejia
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pičite po brezplečni cenik, -j math. pezdir P. O. Boz 772, City Hali Stotim OTEW TORK CITY.
COLUMBIA GRAMOFONE
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VSEF JEZIKIH. BREZPLAČNE CENIKE DOBITE PRI:
VICTOR NAVINSEK, 331 Breeve St., CONEMAUGH, PA.
DOCTOR LORENZ
g EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECUAI_I6T MOLKIH BOLEZNI
644 Penn Ave pittsburgh, pa.
Hoja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jaz mi* že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke< znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moc in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moikik bolezni. Zato we morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. H« odlašajte, ampak pridi iti čimpreje.
Jaz ozdravim saatrupljano krt« ntasulj« In ItM po f l»au, botesnl v arHt* ts-padanj« las. boMInc v kosteh, star« ran«. UvCm bolttnl, oMabalost. balaaaf
v maharju, Mcih, jatrsh tn ttMeu, rmsnloo, revmatllzam. katar, date M* aaMui ItdU
Uradna ur« aa: V pandallak. aradah In »atklll od I. ur« Chftral m S. popoMnah V torfdh, Cstrtklh in aabotah od ». ur« zjutraj da Ob ura wtfar. Ob luMJtk p« do S. ura plpofdn«. PO eOtTI NK ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IMS B8»
NASLOV.
Dr. LOR0K VU Jcmn Ave. PnTSgUROl, FA.
Nakatart drugI zdravniki ra»l|fr tafcudfl«, da va^asuieiajo. Jm nam lin nlrti
s« iz attaaaa kraja, sata vaa laUa gdiaik«. anr vaa ramaai
_a _ - • . ,.._
GLAS NARODA, P. JTTL. 1920
ANŽE PITOV
AU
ZAVZBTJE BASTILB ' ——- ^
93	..(Nadijevanje.)	f-' T
Zapustila sta dvorano, ter odala v predsobo.
—	Predvsem moram vedeti, če je gospod BaiHy tukaj, — je rekel Pitov.	• \ I . / V
—	Le govori. On je tukaj. \
—	Dobro. Jaz sem bil torej v klubu čednosti, kejr sem poslušal govor nekega patriota. Bil je eden lakih, ki delajo napake v francoskem jeziku.
—	Takoj se mu je poznalo, da n: hotel v šolo pri abeju Fortier.
—	Naj bo,_je rekel Billot. — Ti veš, da je človek lahko dober
patriot, ne da bi znal pisati ali brati.
_To je res. Naenkrat pa je prihitel noter neki človek, brez sape ter kričal: — Zmaga! Zmaga! Foulon ni mrtev. Foulon še živi.
Jaz sem ga rasel.
_Prav taki so bJi kot vi, oče Billot. Ntkdo mu ni hotel vrjeti.
ni so rekli: — Kaj, Foulon T — drugi pa: —
Če si bil tam, bi moral j
najti tudi njegovega >eta, Berthier-a.
—	Berthier! — j j vzkliknil Billot.
—	Da, Berthier de Sauvignv. Saj veste, naš intendant iz Com-piegne, prijatelj gospoda Izidorja de Charny.
—	Da isti, ki je bil tako trd proti vsakemu ter tako uljuđen proti Katerini.
—	Popolnoma pr'.v, prase finančnega najemnika, krvoses francoskega naroda, prokletstvo človeštva in sramota civiliziranega
sveta, lil.'	^
—	Naprej, naprej, — je rekel Billot.
—	Rečem vam torej, da se jc izdal Foulon za mrtvega, da Je dal mesto sebe pokopati enega svojih služabnikov. Ta dobri državljan, ta patriot, ki je prinesel novico, ga je spoznal v Viry, kjer se je skrival. Ko ga je spoznal, ga je naznanil in sodnik, neki gospod Rappe, ga je dal takoj aretirati.
—	In kako se imenuje patriot, ki je bil tako pogumen, da je izvršil to dejanje!
—	Imenujejo ga gospoda Saint Jean.
—	Saj je tudi lakaj tega lopova Foulona. Prav ti je, aristokrat, zakaj pa imaš lakaje.
•— Pitov, ti me zanimaš, — je rekel Billot ter stopil bližje.
—	Zelo dobri ste, gospod Billot. Ta Foulon je torej naznanjen iti aretiran. Odvedli so ga v Pariz. Denuncijant je šel naprej, da razširil novico ter sprejme nagrado za svoje delo in Foulon je dospel vsled tega za njim do mitnice.
—	In tam si ga videl?
—	Da in čudno je izgledal. Napravili so mu ovratnico iz kopriv.
—	Zakaj pa iz kopriv?
—	Ker je baje n«rkoč rekel, da je kruh za ljudi, oves za konje, koprive pa za navaden narod.
__ Sel
je peš in po celi poti so ga pretepali.
—	Ali^ — je rekel Billot, ki je bil že manj navdušen.
—	To je zelo razveseljivo, — jc nadaljeval Pitov. — Skoda le, da ni mogel dobiti bat u od vsakega. Več kot deset tisoč ljudi je bilo. ki so kričali za njim. Nato pa so ga odvedli pred predsednika Saint Marceli okraja.	I I / I I
—	Pred gospoda Acloque.
—	Da, tako je. Ta pa je dal ukaz, naj se ga odvede v mestno hišo, ker ni vedel, kaj naj stori z njim.
—	Kako pa pride, da ti to ozne-njaš, ne pa Saint Jean?
—	Ker so moje nojre veliko daljše kot pa njegove. Šel je pred menoj, a jaz sem ga dohitel in prehitel. Hotel sem vas obvestiti, da sporočite to gospodu Bailly.
—	Kakšno srečo imaš!	' ' >
—	Jutri bom imei še večjo.
—	Kako veš to?
—	Isti Sant Jean, ki je denuneiral Foulona, je rekel, da bo zasledil tudi Berthier-ja, ki je ne begu.
—	On torej ve, kje se nahaja?
—	Da, zdi se mi, da je bil ta gospod Saint Jean zaupnik obeh in da je dobil od njih dosti denarja.
—	In je denar vzel ?
—	Gotovo. Vedno je dobro vzeti denar aristokrata. On pa je lekel: — Dober patriet ne izda naroda za denar.
—	Da, — je rekel Billot, — on izda le svojega gospodarja. Meni sezdi, Pitov, da je ta Saint Jean velika kanalja.
—	To je mogoče, a kljub temu bodo prijeli tudi gospoda Bar-thier ter nato oba obesili.
—	In zakaj ju bodo obesili?	j
—	Ker sta lopova, katera zaničujem, — je odvrnil Pitov.
—	Gospod Berthier, ki je prišel na našo pristavo, ki je jedel pri nas mleko ter poslal zlate uhane Katarini. Ne, njega ne bodo obesili.
—	No, — je odvrnil Pitov jezno. — On je aristokrat ter velik zločinec.
Billot
se je presenečen ozrl v Pitova. Vspričo tega pogleda je j zardel Pitov.
Naenkrat pa je zapazil Billot gospoda Railly, ko je ravno prihajal iz dvorane od nekega posvetovanja. Šel je proti njemu ter mu sporočil novico.
Tedaj pa je bil Bi?lot na vrsti, da najde nevernega Tomaža.
—	Foulon, Foulon, — je vzkliknil župaa. — To so neumnosti.
—	Čujte, gospod, — je rekel Billot, — tukaj je Pitov, ki ga je videl.
—	Jaz sem ga videl, gospod župan, — je rekel Pitov ter se priklonil.
Nato je povedal županu to, kar je povedal Billotu že preje. Tedaj pa je obledel Bailly. Takoj je razumel celi obseg katastrofe.
—	In gospod Acloipie ga pošilja semkaj?
—	Da, gospod župan.
—	In zakaj ga pofilja?
—	O, bodite brez skrbi, — je rekel Pitov, ki se je varal v vznemirjenosti župana, — dosti je ljudi, ki varujejo jetnika. Ne bodo
•ga odvedli po poti.
—	Daj Bog, da bi ga odvedli, — je zamrmral Baillj.
Nato pa se je obrnil proti Pitovu ter rekel:
—	Ljudje.. Kaj razumete pod tem, prijatelj?
—	-faz mislim narod. Več kot dvajset tisoč mož, nevštevši ženske, -— je rekel Pitov zmagoslavno.
—	Nesrečnež! — je vzkliknil Bailly. — Gospoda moja, gospodje I volilci! *
Z ostrini glasom Je poklical k sebi v»e svetovalce. Ob njegovem pripovedovanju je bilo čuti vklike. L;________:___________ (Ddje prihodnjič.)	__
'Rada bi izvedela kaj o mojem bratu FRANKU MI KLIC. Doma je iz Srednje vasi pri Kočevju. Leta 1918. je bival v
Stark, W. Va., od tam je šel v ameriško armado in je bil odpuščen 12. avgusta 1D1S. Bila1 sem izvedela, da se nahaja v ' bolnišnici v Willard, Seneea Countv, X. V. Od tam so mi naznanili, da je pobegnil iz bolnišnice in da ga ne morejo najti. Zatorej prosim cenjene rojake, če ve kdo kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležna. — Mrs. Sophie Žurga, Boxelder, Texas.
(6-9—7)
Spodaj podpisani iščem JOHANO BOBEN, doma iz Lipja, fara Hinje. Pred 11. leti je bivala v Jolietu, III., kjer sva bila poročena pred 25. leti. Cenjene ro-j jake prosim, če kdo ve, kje se! nahaja, ali če je umrla, da mi j naznani proti nagradi f 10.00,1 katere dobi oni, kdor mi naznani, kje živi (naslov"), ali če je, mrtva. Tozadevna poročila na-j slovite: "Radoznat", c/o Fr. Sakser, 6104 St. Clair, Aveuue, Clevcland, Ohio. (28-6—3-7)
Doctor
le uspešno zdravil na-	, I
Juho, božjast, krajev- fjf * no otrpnost, padavico f\ ^ / ter srčne, jetrne, ledi- š	j
6ne ali pljučne iw»i«*-l *	!
mi, belećine v želodcu, bolečine v prsih, vnete oči, noge, roke ali križ, otekljaje, revmatizem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree, oslabelost, možke in ženske bolezni, slabo kri, brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni Poskušajte in se pre-l »ričajte.
DOCTOR JIN FUEV MOY 508 Grant Street	Pittsburgh. Pa.
Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne
Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopol-
do 6. zvečer.
ine do 1. poDoldne.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potu
je po državi Ohio naš rojak
------
OEOROE WALETXCH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na •oke in ga priporočamo. Za naklo-ijenost se vam že vnaprej zahva-jujemo.
Uuravnižtvo Glas Naroda.
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW YORKA.
-A LORRAINE	10. julija. — Havre
LA TOURAINE	t3. julija. — Havre
BELVEDERE	13, julija. — Tnt
FRANCE	,	31. julija — Havre
REGINA	17. julija. — Genoa
NEW YORK	17. Julija. — Cherbouro
ROCHAMBEAU	17. julija — Havre
ROTTERDAM	21. Julija. — Boulogne
ST. PAUL	24, Julija. — Cherbourg
PRES. VVILSON	27. julija. — Trst
NOORDAM	4. avg. — Boulogne
PHILADELPHIA	7. avg. — Cherbourg
N. AMSTERDAM	10. avg. — Boulogne
NEW VORK	14. avg. — Cherbourg
LAFAYETTE	35. Julija. — Havre
Glede cen za vezne listke In vsa drugo pojasnila, obrnite ae na tvrdko
FRANK SAKSER 82 Cortlandt St. New York
French Line
CAHPA6MIE GENERALE TRAMSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
| '
LORRAINE ................ 10. Julija
TOURAINE ................ 13. julija
ROCHAMBEAU .............. 17. Julija
FRANCE ...................... 21. julija
Hltrt parnlkl s Štirimi ln dvama vijakoma.
Posebni zastopnik Jugoslovanske vlad« bo orlčakal potnike ob prihodu naftlh par-nlkov v Havru ter jih toCno odprsmil. kamor ao namenjeni.
Ramtkl Francoske C rt« eo transport! ral' tekom vojne na tlaoče čehoslovaiklh vo-Jakov brez vm neprilike.
Za ilfkarte In ceno vpraiajte v
DRU28IHI PISARNI, 19 State S!„ N. Y. C.
•H ra pri lokalnih agentih.
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trat.
BELVEDERE ...... 13. julija
PRES. WILSON____ 27. julija
Potom llatkov. Izdanih za vee kraje v Jugoslaviji In Srbiji
Razkošne ugodnosti prvega, drugega In tretjega razreda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Passenger Department 4 West Street	New York
L10YD SABAUDO
3 Slati- Street Neu 1'ork
Prihodnje odplutje Iz Ncw Yorka parnik na dva vijaka
"REGINA D'ITALIA" 17. julija.
Izdajajo se direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji.
Brezplačno vino vsem potnikom tretjega razreda.
j 'MPORTJRANE 8RINJEVE JAGODE j
« Najboljše vrste
Vreča 130 funtov $13.— I
; K naročilu priložite Money Order. \
MATH. PEZDIB
Box 772, Cit> Hali Sta. New lork, N. Y.
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
Jaz imam toliko zaupanja v svoj nspeh in sposobnost, da vas morem ozdraviti, da za svoje prizadevanje pri vašem zdravljenju ne zahtevam niti centa vnaprej. Plačajte za mojo uslugo, ko boste zdravi. Jaz sem najstarejši SpecTjaiist v Pittsburghu, s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizo in daleč, da jih hitro ozdravim. Govori se slovensko
Dr. B. F. MULLIN. Specijalist. 411 FOURTH A VE., 2 nadstropje. PITTSBURGH
Pazite na štev. 411 četrta Ave.	PENNA.
LI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Žs ve« kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Koine, krvne. Shr£ne, želodčn« ln revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem ve« dokazil nailh rojakov, katare sem ozdrsvll. Jaz mri ozdravil, ko drugI niso mogli. Na čakajte. Pridite k meni pred no Je prepozno. Cene eo taka, da Jih lahko vsakdo zmore. Prelekave brezplačna.
Prof. Dr. H. G. BASI iPECUALIIT
w	-»11 tHITHFlELD STREET	PITT«*UROH. PA.
Nasproti poKnega urada.
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Sabo, importiraoo iz starec* kraja. Najboljša reta 100 fantov $24.00
druga vrsta 100 fantov $21.00
MOŠT, svežega grozdja 51 gai $52-50. MOŠT, svežega grozdja 26 gat $4«.
Zdravilno vino Ferro Chioa 12 steklenic $18.00. NaroČite, dokler je čaa, ker so vse cene veljavne le za kratek bm. Posebna cena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pismn ali po
Maser Ordeni.	S . K U C I C H
D&lm&ti&n Cal. Grape« Co. St CORTLANDT STREET	NBW YORK CITV
Rad bi izvedel, kje se nahaja moji prijatelj LOUIS ŽUŽEK, doma iz Juršie na Notranjskem. Cenjene rojake prosim, ako ve ka ! teri za njegdv naslov, naj mi ga javi. ako pa sam eita ta oglas, naj se mi sam javi, poročati mu imam važne stvari. — Tony Va-leneie, Box 162, Gravs Lanciing. Pa.	(3-6—7)
Ozdravi katar ^^ftjVM^^ mehurja in od-M^JialL strani vse v 24 ■M urah.
tur ©
Varajte ae ponaredb.
Suho Grozdje
»
importirano is starega kraja
22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO
61-53 Chucrj Street New York, N. Y.
naročilom pošljite $3. v naprej.
| Zdravim samo moške«
Dr. Kolar Jm Mjatarejl riemM adravstt, SporJoHor v FM» | fevdko te teM. M-Mteo iaknflnie v adravljonjn aaoiklh Snln—I
ZaatrnpIJenJo krvi rinil s
tfovtttn 606. ki ga 3» MM proteoor dr. BirUck Akm taste
v grlo,, ako vas tiipifcjs tesX vea boB v koatek, pridite te NUU vmb bo« kri. Nikakor a| tekajte, takjtl te Mok s. m aaat naprej.
Veo iatoflovranje te haak aa laprHanje vodo odravtei po M|> aovejB metodi te v koUkov foea kratkem teao. Kadar op» mate, da ntaate več bi oteo ml. ne Čakajte^ temveO pridite te vrnU vam bom mofto not. Kilo ondravira v C0 ml tete - operacije.
Bolečine v atfmjl, od te j i	aar prihajajo hnlaUlno v UMI j
Slovenski sdrmvnik,	in tri&n. paienjo prt mokrmSn
ln o«tale bolečine to vrsto ađrartm a največjo fotoroatja
BevatUena. trganje. beleHne. ateklteo. Biat. Maofljo te temge | koine bolesni kl nastanejo vsled soOste krti oadravtM v kratka« I | lasu, da nI treba letati.
Uradne ne: V ponedeljek, sredo tn petak ođ k ofrtnaj *o S. pe- I poldne. V torek, četrtek te sobote od a ajotraj do A onim. V m4* I | Ljs <*o 2. popoldne.
Po nnBtl ne delujem. Pridite osebne Ne poaaMte teao te MerflV* j
| Dr. KOLER 638 PENS AVE.,	|
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. Jo)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3.50
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA.
Vabila, okrožnice, plakati, , koverte, pisemski papir
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street. Ne« York City,