Gospodarske stvari. Sknšnje z raznimi sortami vinske trte na Štajerskem. II. Naši vinorejci so že marsikde spoznali, da je skrajni čas misliti na zamenitev slabih trsovih sort z boljšimi. Skušnje nam kažejo sledeče: 1. Laski rizlec (Walschriesling, g. Jančar mu pravj: rivček, hrvatski vinogradarski pisatelj, župnik Stražimir pa biela sladka giašica) so začeli splošno saditi, to pa zaradi njegovih mnogih lepih lastnosti: rizlec rad, obilno in vsaj nekaj poredno vsako leto rodi, daje prijetno ia sladko vino, je v sušni pa globoko vzrabljani zemlji z malim gnojenjera zadovoljen, proti vremenskim nezgodam malo občutljiv; vsaj spomladanska slana in poletna moča mu nikoli toliko ne skodita, kakor drugim sortatn. Začeli so ga toraj pogosto saditi in ga sedaj povsod hvalijo. Vino iz njega po 3 do 4 fl. dražje plačnjejo mimo vina iz moslovca, čeravno je to na tistib goricali zrastlo. 2. Za laškim rizlecom sadijo sedaj najrajše mali ali nemški ali porenski rizlec (Klein- oder Rheinriesling, od Jančara: rivček, grahorica, rizling; od Stražimira pa: biela dišuča grašica imenovan). Kapljica iz te žlabtne vinske trte v radgonskib, Ijutomer8kih, ormužkih ia poborskib goricah pridelana je tako izvrstna in aromatična, da v dobrih letinab doseže slovita porenska vina in se najdražje proda. Nekdo je dobil že 50 fl. za vedio, t. j. 500 fl. za štitinjak, kar je res nezaslišana cena štajerskim vinom. Jagode so na tem trsu res drobičke in torej ne zdajo pod stiskavnikom, kolikor marsiktere našib domačih sort. Ali to se popravi po veliki ceni vina in pa po tem, da vsako ieto nekaj rodi in tako popiek v 10 letib pvekosi najzdatniše sorte, ki pa le v dobrib letiuah prav obrodijo. 3. Rudeči traminec (Gew1irz Traminer, po Stražimiru: crvena ružica) daje zelo fino, buketno in ognjevito vino. Zabteva rodovitno zemljo, potem najizvrstnišo lego, pa vsetuu vkljub malo rodi, kar je krivo, da ga še redko kde sadijo. 4. Razne žliibtuine (Gutedel, po Stiažimiru plemenike) zlasti krbljikovec (Krachgutedel) storijo dobro še tudi v menje ugodnih legab, če le ni zemlja presušna. Ta soita obilno rodi in daje lebko pa prijetno namizno vino. Žlahtnine sodijo posebno za bitro zboljšanje starih viuogradov, ki imajo pomešane nasadc. 5. Veliko sedaj poprašujejo ^iuogradarji po liimenein klešecu (Gelber Ortlieber, v Jarenini ga imajo za belo kavko.) Ta vinska tita sodi na visoke, zračne in susne kraje, ki se pa dajo dobro guojiti. V takih legab rodi fumeui klešec silno bogato; njegovo vino ima veliko sladkorja in malo čreslovine, zato se mora brž popiti ali pa z drugira reznim vinom pomeiati. 6. ZelenSič (Griiner Sylva^uer, v Zavraču mu pravijo zeleui klešec, okoli Sinarja musica, po Stražimiiu zelena seduiogradka) je zelo rodea trs, ki stori tudi v slabejih legah, posebno, 5e ga nizko držijo; v cvetu je trpežen in daje sladko prijetno vino. 7. Rudeča moslovina (tudi ranfolina, pozna ranfolica, rudeča rabulina, rujavina imenovana, po Stiažimiru crvena valtelinka) ljubi nizke dobre lege in potrebuje mnogo gnoja in tedaj zelo obilno rodi ter daje dobio namizno vino. 8. Sladki zelenik (Rothgipfler) pretrpi razne vremenske nezgode jako sreSno, rodi jako obilno in sodi najbolj na na strmine. Mošt se spremeni v prijetno namizno vino. 9. Žlahtna siva mušica (Grtiner Klevner, Rulander, po Stražimiru crvena klevanjka), kraljica vsem rudečinam, se pri nas močno širi, ker se tudi v slabših legab stoii iu pri nekoliki gnojitvi rada iu jednakomerno rodi. Vino se npotrebljuje za izdelovanje šampanjca in se toiej lehko in drago prodavlje. 10. Izvrsten trs za dobre lege je tako imenovani: mali belec (Kleimveiss), ker daje fino, buketno vino. Bilo bi ga nasvetovati za radgonske in ljutomerske gorice. 11. Z velikim upanjem na dober uspeh začeli so saditi 2 novi sorti; to pa za pridelovanje belega vina; namreč slankamenko v močno toplib legah in 12. Kamuo rujavino (Rotber Steinschiller, po Stražimiru: rusa ružica). Obedve sorti ženete pozno in torej skoro vselej gpomladanskim slanam sre5no uidete. Skoro vse vinorejske dražbe delajo skušnje ž njima. 13. Siva mušica (Bodenseetiaube, po Stražimiru: modra žarjavina) se močno hvali, ker zelo obilno rodi in je z malim gnojenjena zadovoljna; vino je sladko in prijetuo. 14. Sipa (Zimmttiaube, mala inodrina, vranek, črna oioršina, velika kavka, drobna sipa, pozna črniua, raztrešena čruina, drobna črnina, po Stražiiniru: modra kosovina ali prava črnina) ljubi zelo sušno zemljo in rodi zelo obilno, če se na dolgo reže, če se torej reže na bike, konjiče, vtikance, potika5e, eeruniče in sparone. Zoii pozno. Kožica jagodiuina ima v sebi mnogo barvilnihtvarin, diši po cimetu in «e čisla za pridelovanje rudečih vin. 15. Sivi postič (Mltllenebe, po Štražimiru: rana modra mlinarica) ua čeruniče in šparone vrezan jako obilno rodi ter precej rano zoii, vino pa je precej rodo, toda trs povsod raate in je jako tipežen. 16. Modra lovrenčanka (St. Laurent-Traube) je piiljubljena sorta zaradi lehkega, pa prijetnega vina, katero se iz nje pridela. Trs je zelo rodoviten, stori povsod dobro, le v težki ilovnati zerulji ne. 17. Za raztezauje po špalirih in brajdah sodi prav dobro plava rabulina (Blaue Kollner), ki iraa na Stajerskem mnogo imen: siva rabulina, kav5ina, kapčina, crni zelenjak, vranik, urnik, slovenska kavka, velika modrina, 5rnina, črna laška, črni španjer, velika sipa, po Stražimiru, modra kavSina.) Za^iteva dobro lego in veliko gnoja. Trs rodi sila obilno, 5e je prav obdelan; grozdje zori pozno in daje lehko vino. 18. Poskušnje z modro ' kadarko ali velikim vogrinom so kmalu popustili. Trs zahteva izvrstno tople in dobre lege, veliko gnoja, grozdje pa niu pozuo zori. Kdor hoče na svojem zemljis5u z eno ali drugo tukaj imenovanih sort malo poskusiti, temu svetujemo, naj si zaželjeno trsovje naroči pri vinorejski šoli v Mariboru. Tukaj dobi dobro robo in se sme zanesti, da res dobi trs, katerega si poželi; ali kot cno- ali dveletue sadike ali pa kot rožje. — Razne kapnsovine. III. Glavati kapus, zelje, glavato zelje imenovan. Tega je zopet veliko sort, izmed kterih  se pa sledeče za pridelovanje najbolj priporočajo:  a) Malo rano belo zelje, tudi rano malo JErfurtsko, Ulm8ko in okroglo belo zelje imenovano. Glava je prav tnajbna, okrogla, trdno sklenjena in rano  godna. Ta soita se mora prav za 5asa v guojno  gredo ali pa na prej pripiavljene povrtne gredice vsejati. b) Veliko pozno belo zelje. Glava je velika. Seme se meseca marea vseje, sajeniee pa majnika posade. Ta sorta se posebno okoli mest Strassburga in Kostaice na Bodenskem jezeiu mo6no prideluje in odtod vsako leto sila veliko grozno debelih kapnsovib glav v najdaljše krajo v svet razvozi. c) Rudeči kapus, rudeče zelje, tudi ulmsko holandsko, erfurtsko iu štrasburško zelje imenovan. Glava je teinnorujava in okrogla. Tega zelja je eua sorta rana, ki se že v gnojne grede poseja in po8aja, diuga pa pozna, ki ima večje glare. d) Jorški kapus, Jurjev kapus, kapus štulovec imenovan. Glava je bela podolgovata, zaokrogIjena iu rahla. To zelje je prav nježno, rano goduo, po zimi posejano itna konec marca že dostikrat glavice za poiabo. Zato je posebno za pozimsko pridelovanje in za začetek spomladi priporočevati. e) Kapus sladkorjev klobuk, ulmski kapus štulovec imenovan. Glava je podolgovata in na vzgor priostrena. Ta sorta posebno dobro  stori v goratih krajih, za to ga posebno na Nem škera v Činem logu pridelnjejo, zlasti okoli Štnttgarta in Ttlbinga za izvatanje v tuje kraje. Da si ranega kapusa priredimo, poseje se v drngi polovici rae8eca avgusta seme v prosto zemljo pod milim nebom. Sajenice se potem posade v grabice na dobto pognojeOo povrtno njivo. Zenjlja se spomladi marljivo rahlja in plevela 5isti. Tako do konca majnika in za5etka junija sklenjene glavice dorastejo. Ve5krat se posadi del sajenic tudi v posebne zaboje ali t stare mrzle guojne grede. Tu dobro prezraSevane prezimujejo noter do spomladi, kedar se v dobro pripravljeno njivo presadijo. Tako se da rano zelje piirediti. Seje se slednjič Jorsko zelje za rano porabo v gnojne grede ali toplo ležeče povrtne ogonice, da je za 6asa kaj sajenic pri rokah. Te se potem presadijo in kot Jursko zelje za rano porabo priredijo ali v gnojne grede ali pa v toplo Ieže5e vrtne rabate, da sajenice za časa vzrastejo in potem presade, da so že noye kapusove glavice pri rokah, kakor bitro pridelek jesenske saditve pobajati za5ne. Glavice rabijo ali presne za prikuho ali pa že za kislo zelje. Seme rudečega in belega zclja za jesensko iu zimsko porabo se seje ali že meseca marca ali pa aprila na dobre povrtne rabate. Sajcnice se potem ali v zeljnik ali na vrt po 3, večje sorte pa po 4 črevlje narazen posajajo. Kdor tako ravna, dobi na mo6ni zemlji in s skrbliim obdelovanjem meseca septembra ali oktobra dcbele kaposuve glave, ki se ali za presno zelje porabijo, ali pa za kislo zelje zrežejo in vložijo. Vse sorte kapusovine zahtevajo dobro, na novo pognojeno zemljo in se v nizkih legah na izsušenih močvirjih iD preoranih travnikih najboljše obnesejo. Porezane glave se v sulii kleti hranujejo, kjer noter do Božiča ostanejo. Se dalj časa se prej zelje da lnanjevati, ako se ob času otavine kositve poreže in v otavi na petrih v plastah hranuje. Za prirejo semena se odber6 trdo sklenjene in najbolj zuačivne zeljnate glare, ki se do mraza na suhem kraju hranujejo pa ne v prst zagrebene, da se osuše. Ko mraz pritisne se preneso v suho klet iu se tam po vrsti postavijo in do spomladi hvanjujejo. Ko se pa ni ve5 bati mraza, se na vrtu na zavarovanem kraju posadč. Tukaj za5n6 glave, ktere se na temenu križema prerežejo, poganjati, cvesti in seme narejati, ki 3—4 leta kaljivno moč obdrži. Ker listi po zimi radi gnjijejo, inorajo se glave skrbno snažiti in gnjilih listov trebiti, kar se raore brez vsega strahu delati, ker cvetna steblica, 5e listi tudi do cvetne rože pognjijejo, ne le iz sr5ne rože, ampak tudi iz popkov po koceuu poganjajo. Ali tudi glavo porabiti in cvet le iz koceuovih popkov prirejati, ni posebne priporočbe vredno, četudi mnogi vitnarji zarad dvojnega dobička res tako ravnajo. 0 kolerabi (10) in karfiolu (11) smo že v lanjskih številkah govorili. (Konec prihod.) Jesenski podlesek se naj meseca aprila po traruikih pokončuje. Ta rastlina ima namreč strupeue korenine in strupeno seme. Jeseni cvete z nježno bledoiudečimi cv^eti, toda listi m plod pokažejo se še le prihodnjega leta. Plod se kouec maja in začetek juuija razaiplje in strupeno seme se iz glavic na zenaljo raztrosi. Ovce in posebuo jagDJeta, ki se podleskovega semena nažro, pogiuejo iu tudi druge živali zbolijo. Podlesek se pokoučuje tako-le: vzamo se 5 ceutimetrov debeli ia 1 meter dolgi kolek. Ta se ošpiči iu potem konec aprila, ko se začnejo pedleskovi zeleni liski kazati, rastliui v oarčje zažene kakih 45—50 centimetrov globoko. Kolek ee izuiekne, luknja odprta pusti, kolek pa drugemu podlesku v osrčje zabije itd. Po tem načinu se podleskova čebulica prebodue in uniči. Na den jih pokonča jeden mož po 300. Če jib še 30 ostane pii življenju, se pa drugo leto z kolekom pokončajo. Sejmovi n.i Štajerskem. 15. aprila pri Mariji snežni na Velki; 17. v Kapeli pri Brežicah; 20. pri št. IIu pii Turijaku. Sejmovi na Koroškem. 23. aprila v Steinbergu, v Gutensteinu, v Milstadtu, v Blatnem grada v Steinfeldu; 25. v Mauthenu ; 28. pri sv. Andrašu.