Gospoda, Iti pa? Spominjamo se časov, ko sta pod gornjim naslovom polemizirala dva Slovenca v BDnevu" in razpravljala o učiteljskih težnjah itd. Danes je stopila vsa učiteljska mizenja zopet pred splošni forum. Danes zakličemo zopet lahko: »Gospoda, kam pa?" Učiteljske plače na Kranjskem so bile že predvojno tako sramotno nizke, (plača začasnih učnih moči: 66 K 66 h pove dovolj) da se je slednjič celo učiteljstvu skrajno neprijazni deželni zbor odločil izdelati načrt za regulacijo plač. Ta se je potem obesil na visok kol, da se je videl daleč, a doseči ga ni bilo mogoče. V njegovi senci pa so izdelali nacrt »draginjskih doklad". Da pa ne bi mogoče kdo izmed učiteljstva naglašal enakopravnosti državljanstva in imel kot tak enako pravo do doklad, so rmontirali" na to politiško mašino varnostno zaklopnico, t. j. postavili so v tisti odlok klavzulo »previdnosti", po kateri se je potem podpora delila. Kako so se razdeljevale doklade, vemo vsi dobro. Danes nimajo vec baska s podporo ne tisti, ki so jo prejeli, ne tisti, ki so jo delili. Hvala Bogu se je tudi kranjska poli ika toliko spremenila, da čakamo le prvih volitev . .. Doba najhujših persekucij je minila in Bog je poslal na svet šibo vojae. V vojni so se zenačili prejemki vsega učiteljstva — (Ne še. Nekateri ljubljanski učitelji še vedno ne dobivajo 50 °i° stanarinske doklade. Op. ured.) razun tistih podpor, ki jih izvoljenci še danes prejemajo tako pod roko kakor prej. A tudi to ne pomaga dosti — mizerija je splošna in ugnezdila se je v sleherno hišo slov. ucitelja. Ker so navezani gospodje deželni odborniki tudi le na krušne, mlečne in druge karte, ni čuda, da so potem sklenili ustaviti draginjsko doklado. Sigurno jih^je pri tem vodila demokratska misel: Če stradamo mi, naj strada tudi učiteljstvo. Le poglejte tja v tiste nepregledne vrste čakajočih! Ali najdete eno gospo ali kuharico deželnih gospodov med njimi? Da sit lačnemu ne veruje, vidimo ravno sedaj! Seveda bo kdo rekel, da smo zabavljali čez sedanjo vladajočo stranko. Bodimo pravični! Ko so bili liberalci na krmilu, so bili vsaj toliko pravični, da niso dali nikomur ničesar. Razni gospodje so le tolažili učiteljstvo, da bo že bolje. V sedanjih časih se pa izgovarjajo na klerikalce, da oni nocejo ničesar storiti. Vse naštete krivice in revščina, o kateri se danes nahaja učiteljstvo, nas dovaja le do ene misli. Če nirnajo tisti, ki bi jim morala biti skrb in izobrazba našega naroda ter napredek domovine pri srcu toliko smisla, da bi tudi pošteno plačali učiteljstvo, moramo vsakogar odločno svariti, ki hoče vstopiti v naš stan. Ce pride torej človek v svoji mizeriji tako daleč, da se mora boriti edino le za svoj življenski obstoj, ni čuda, da se razblinijo vsi ideali. Domovina mu tega ne bo štela v zlo, pac pa onim, ki so to zakrivili. Slovenci zavzemamo med vsemi slovanskimi narodi, kar se tiče naobrazbe drugo mesto. Podlaga vsemu je pa bila vedno Ijudska šolainje torej ljudskošolsko uciteljstvo prvc, ki ima pri tem zasluge. Tega se zavedajo tudi naši preprosti ljudje, in dokaz temu je pismo nekega slov. voj nega ujetnika. ki je opisal veliko Rusijo takole: nRusi so daleo za nami. Malokdo zna citati in pisati in šele sedaj so začeli ustanavljati šole, ker vidijo, da le izobražen človek napreduje. . Zakaj imajo Nemci take uspehe? Edino zato, ker so izobražeui! Naši mladi tovariši, ki so v vojni, so videli veliko sveta in se seznanili z razmerami, ki so jim bile do izbruha vojne popolnoma neznane. Kruha bo za nje po vojni drugod in boljšega, kakor ga jim sedaj daje domovina - mačeha. Praskali se bodo nadzorniki, ko jim bodo zevale nasproti prazne rubrike, ki jih ne bodo napolniniii niti z ženskimi imeni. Kdo bo kriv temu? Mar tisti, ki so padli za domovino, ali pa oni, ki so obr-2 nili nehvaležni deželi •hrbet ? Tovariši, otresite se tistega strankarskega robstva in postanite učitelji — ne napredni in ne klerikalni, ampak slovenski narodni učitelji. Potem vas ne bodo zmerjali svBšomaštri"! Ce se bo ukoreninila res prava tovariška zavest, ne bomo orodje raznih politiških strank, ampak nas bodo upoštevali kot prave kulturne delavce. Potem se bo tudi nehalo tisto nesramno mešetarjenje s službami, kakoršno je sedaj v navadi in ni vredno izobraženega človeka. Oddaja raznih mest a la Ljubljana, Crnomelj - Metlika i. dr. pričajo o stanovski demoralizaciji in jako pičli izobrazbi. Ali se bo moglo potem zgoditi, da bo na nečedni način izpodrinil mlad tovariš starejšega, ki čaka že 18 let na mesto? Tam na Ruskem se sklepa mir. Naj se sklene mir tudl med tovariši nasega stanu in naj nas združi v enotnem delu za narodov blagor! R.