poštnina plačana v gotovini ŠKOVIP LETO I. LJUBLJANA, DNE 3. NOVEMBRA 1928. ŠTEV. 21. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana - Rožna dolina, Cesta II18. — Ček. račun št. 10.995. «Kirj s tako vztrajno vnemo tiščiš nos v knjigo, Dana?» Do jutri se moram, naučiti tegale opisa gorilen «Pusti vendar papirnato učenost, pusti, ko lahko tu v kupeju proučuješ žive opiceh VOŽNJA IZ ŠOLE. 32 ! Ahaclnova kronika Vlike smo praznke glihkar imel, «živja» vriskal smo m bli smo vesel, se] u «Sluvenc» so sam škof putrdil, de so gsput cesar takrat duvolil, de Jugoslavja izbruhat je smela in de pusten se je frajhajt začela. Pozna samega sebe. Na lipskem velesejmu je bila svoje- časno navada, da je razstavljalec po skle¬ njeni kupčiji poklonil kupcu kako malo darilce. Artur Kohn je tudi kupil precej blaga, za katero je izstavil menico z rokom treh mesecev. Dobil je tudi pol tucata nogavic v poklon. «Kaj samo pol tucata nogavic mi daste ?> je razočarano vprašal. «No, kaj pa še hočete? Ali želite, da Vam dam po vrhu še Vašo menico?> «Ne, ne!» je žumo odgovoril Kohn, imam že raje nogavice !> Vse smo svetnike tud zdej praznoval, nismo pa grešnki dost kaj žalval. Praznk prostosti smo prej že zalil nu ud veselja se žvinsk napulil,, k praznk grobov pa spet bli smo uglat, žalost smo htli iz srca si pregnal. Zmiram naš Janez kak uržah dobi, de z alkahulam želoc napovni, V našem živlejn ta mrlevša je reč, če je tvoj glajhgeviht slabo stoječ. S krampi pu bučah se rad tud kresamo; s tem tud no vliko veselje imamo. Ku pa si grehu naredu že koš, pred spuvednika kje stresu jh boš. Mal še pr maš boš prov brumn sedov, rajn nu pusten boš iz cirkve spet šov. Kir pa puvsod je prov vlik th skušnjav, nova košara s boš grehu nabrav. Zdej še pupisat na lepa mam reč: Kir sm prjatu deklet ta gureč, z jat hazenašice zadnč sm šov. Drukov sm strašn, krog sebe sm bov; tk 0 so te šmentane punce me vnele, ku so se brcat med soba začele. Naša kultura bo le napredvpla, čevja dekleta fejst brcat se znala, čevja se kletuc vsh Šprah mučila, čevja u boksu junašk se'borila. Fajn jh za gledat predvsem je takrat, kadar udarja na zadna se plat. Mislem, če v skupšna v Iblan b jh dav, to en prov špasn b gratov špetav. Folk ud tega b vsej špasa dobiv, v skupšn si tko še ni nč priboriv. Lpo je na svet, kar že morm priznat, bliz so Sluvencam že cajti ta zlat. Ustrežljiv. Gospa Skopinova se jezi na zidarje, ki ji čistijo in belijo stanovanje: «Micika, pojdite v salon ter recite onemu mla¬ demu zidarju, ki tako žvižga in prepeva, naj se malo požuri z delom ter da naj ne drži lestve z roko, temveč s koleni, da bo lahko z obema rokama naenkrat delal. > Micka izroči naročilo ter se vrne k go¬ spodinji: ^Milostljiva, zidar je odgovoril, da lahko priveže, če se Vam tako mudi, na nogo še čopič, s katerim bo obenem mazal še tla .. .> 322 KOŠČEK NAŠE DOMAČE POLITIKE Oblastni poslanec z dežele: «Kva, a Vas list vražji šment gor na hrbt pr o v nč ne matra, de ste u ublastn skupščn še tku kurajžn ?» Dr. Natlačen: «Dragi tovariš, človek mora imeti slonovo kožo, pa se polagoma navadi na vse..:* NJENA BOLEZEN. Mlada gospa Betica, žena trgovca Skopu¬ hovima, je poklicala svojega hišnega zdrav¬ nika, češ, da se počuti zelo- n epov oljno in da jo vse boli. v '- ji Zdravnik je revico preiskal, a ni odkril ni- Tcakega znaka bolezni. «Prosim Vas, gospod zdravnik, saj vendar čutim bolečine.* V zadregi se je zdravnik Spomnil na svo¬ jega prijatelja, specijalista za notranje bo¬ lezni, ter ji ga priporočil. Specijalist je prišel in preiskal gospo. Ko se je vračal, ga je hišni zdravnik ustavil: «No, kaj si ji rekel?* »Priporočal sem ji, naj ne je toliko sardin.* »Kako pa ti je to padlo V glavo?* »Enostavno. Videl sem pod njeno posteljo več praznih škatel od sardin, pa sem ji pred¬ pisal recept, da ne sme jesti sardin. Bo vsaj dala zdaj mlr!» Cez nekoliko dni je gospa Betica zopet sitnarila okrog domačega zdravnika, češ, da čuti velike bolečine. Siromak je moral zopet poiskati specijalista. Ko je ta opravil svoj posel, ga je vprašal domači zdravnik, kaj ji je sedaj predpisal. »Svetoval sem ji, naj se rie vozi toliko z avtomobilom.* «Zadnjič sem sicer mogel razumeti, da si ji zabranil vživanje sardin, ker si videl pod njeno posteljo škatle od sardin, a tvoj novi recept mi ne gre v glavo. Saj vendar ne boš trdil, da si videl avto pod njeno posteljo?* «Avtomobila res ni bilo pod posteljo, pač pa sem videl tam šoferja...* Brihtnost. Zdravnik: «Sestra, zakaj pa tako tre¬ sete bolnika?> Sestra: cMoratti ^t prebuditi, ker še ni vzel spalnega praška.» 323 ZGODBE KUHARICE MICE Matiček lovski tat. Na divji se lov je Matiček podal A mož že postave Matičku sledi, in zajca velikega s puško končal. zato kar h dekletu Matiček zbeži. Takoj mu divjačino Micika skrije, v otroške plenice mu zajca zavije. Nedolžno zdaj Mica divjačino ziblje, v prevaro prav hitro zdaj zibelko giblje. 324 Postave je mož preiskavo začel, sumljive kotičke na piko je vzel. Okorni bedak pa zastonj je iskal in že se Matic je na tihem smehljal. s Nazadnje se mož je lepo oprostil, od Mice, Motika se brž poslovil. Blatnimi se grozno postav je čuvaj, sladil se Matiček bo z ajmohtom zdaj. PORAVNAJTE NAROČNINO! 325 M LADI Ni ČUDNO. Učitelj: «Tvoja domača naloga o oslu, Ja¬ kec, je pa popolnoma enaka Mihčevi nalogi.* - Jakec: «Seveda, saj sva oba pisala o istem sosedovem oslu ...» Bratcev dinar je izgubila. Stric: «Kaj si tako žalostna, Verica?* Verica: «V žepu sem imela dva dinarja, svojega in Dušančkovega. Sedaj' sem pa Du¬ šančkovega izgubila ...» Nadebuden sinko. Sinko (v družbi tovarišev kriči na cesti v okno): «Mamica, mamica, poglej skozi okno!> Mamica (pogleda in vpraša): «Kaj pa hočeš?* Sinko: cTile moji tovariši nočejo ver¬ jeti, da si plešasta.. .» 326 S K O V I R“ Nerazumljivo. Sinko: «Atek, čuj, ali je vrag tudi ože¬ njen?* Oče: «Vrag? Ne, sinko!* . Sinko: «Zakaj pa ima potem rogove?* Enfant terrible. Teta Genovefa pride k Stmadovim na obisk. Mala sedemletna Milica jo že dalje časa pozorno ogleduje. Nenadoma se skloni in obliže tetino obleko. Splošno zgražanje. Teta (vsa začudena): cOtrok, kaj ven¬ dar delaš?* Milica: «Mama ima prav, tvoja obleka je res brez okusa !> Pretkana glavica. Gašperček malo pomišlja in potem reče: «567.890». cKako pa ti to veš?* \ «Oprosti, to je že drugo Vpritsanje in/m i ga ni-treba odgovoriti...* Skromnost. Aron in David se srečata ter se zavrne med njima razgovor. Aron: «Cuješ, David, posodi mi tisoč di¬ narjev.* David: «Ne dam.* Aron: «Pa mi jih daj petsto.* David: «Ne dam.* Aron: «Morda mi lahko daš sto.* David: «Tudi ne.» Aron: *Pa mi daj vsaj deset dinarjev.* David: «Prav ničesar ne dam.* Aron: -«Ce' je takp, mi pa vsaj povej, ko¬ liko je ura!* Pri starinarju. « Včeraj ste mi prodali te hlače za 50 di¬ narjev. Ker pa so polne uši, jih morate vzeti nazaj!* «Kaj še? Ali menite morda, da Vam bom dal za Vaših ubogih pet kovačev v hlače pa¬ pige?* VIZIJA ŽRTEV 20. JUNIJA, Pavle Radič: «Stric, tebe še vedno zanimajo razmere na zemlji... Ali se je v naši domovini sedaj ob desetletnici kaj spremenil položaj ?» Stjepan Radič: «I)a, v toliko, da bi nas brez odlašanja pobili, Če bi se vrnili ...» Končno ima le prav. Strogi vseučiliški profesor prava. Hren pre¬ rešetava znanje mladega kandidata Lenu- hovioa. • v, »Recimo,» prične svoje vprašanje profesor, «da imate Vi nevesto in jaz Vam jo zapeljem. Kakšen delikt je to?» «Zakonolom», odgovori kandidat. Profesor se razburja,: «Vi pač niste raz¬ umeli mojega vprašanja, zato Vam ga po¬ novim: Recimo, da imate Vi nevesto, ki Vam •jo' jaz zapeljem. Kakšen delikt je to?»- »Zakonolom;;, ponovi kandidat. •. »Toda jaz govorim o Vaši nevesti. Vi ven¬ dar niste oženjeni!* • »Seveda, toda Vi ste poročeni...» Neodpravljiva prometna ovira bodočnosti. Doroteja: «Tile zračni poleti v Ameriko — rečem ti, da bomo kmalu lahko čez pet ur v Ameriki.® Damijan: «Prav verjetno.® Doroteja: »Morda še prej — v pol ure.* , Damijan: «Tudi verjetno.® Doroteja: «Potem me boš lahko povedel na kak newyorški ples in bova v pol ure tam.;; Damijan: «To pa ni popolnoma verjetno.* Doroteja: «No...» Damijan:*' »Mislim, da bi zaradi tvoje toa¬ lete imelo letalo vedno zamudo...» 327 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah V a l o Bratina bivši ravnatelj mariborskega gledališča, sedaj član ljubljanske drame. K podirajočim se novim stavbam. «Jaz sem prav natančno vedel, da se bo ta stavba podrla.* «Zakaj pa niste tega javili o ; blastvu?» «Hotel sem imeti dokaz, da je bilo moje mnenje pravo...» Hitra izraba prilike. «Hišico, ki sem si jo zgradil, morate priti pogledat. Vsi, ki so jo videli, so od samega občudovanja kar obmolknili ,» «Tako? Potem bom pa takoj poslal svojo ženo k Vam ...» Rojstni dan. Tu, draga Milena, dvajset biserov k tvoje¬ mu rojstnemu dnevu: za vsako leto enega.» «Ah, Janko, tako si dober naprarn meni, da ti ne smem nič več lagati. Moralo bi biti deset biserov več...» D. M. Nerazumljivo. < ' Garantiram ti, da si bila zadnjič sa¬ ma na letovišču.. .> naj bi to storila? Jaz bi ji bil dal vse, kar bi potrebovala —» Jack je nanadoma pre¬ nehal govoriti. «Nekaj je v tej zadevi,® je nadaljeval mirneje, «nekaj, česar ne raz¬ umem. Najbrže tudi vi, gospod inšpektor ne razumete tega.® V tem trenutku so se odprla vrata in de¬ klica je prišla ven. Pri pogledu na Jacka je za trenutek osupnila in njeno bledo lice ie zardelo. «Ali ste bili v sodni dvorani?® je vprašala hitro. Jack je zanikal in Talija je stresla z glavo. «Vi bi ne smeli priti®, je dejala skoro ogorčeno. «Odkod ste to zvedeli? Kdo vam je pripovedoval?® Druminondova dozdevno niti ni opazila prisotnosti inšpektorja in prvič po svoji aretaciji je pokazovala znake skriv¬ nega razburjenja. Barva njenega obraza se je' enprestano menjavala in njen glas se je malo tresel, ko je nadaljevala: «Zelo žal mi je, go¬ spod Beardmore, da ste doznali za to za¬ devo, in še neprijetneje mi je, da ste prišli sem.® «Pa saj ni res®, jo je prekinil. «Tega ne morete trditi, Talija? Kaj vam niso postavili pasti, da bi vas uničili?® Njegov glas je zve¬ nel proseče, toda ona je odkimavala. «Ni bila past®, je nadaljevala mimo. »Jaz • sem gospoda Froyanta okradla.® «A zakaj, zakaj?® je vprašal obupno. »Za¬ kaj ste —» »Obžalujem, da vašemu vprašanju ne mo¬ rem ustreči®, je rekla z lahkim nasmeškom. «Sicer pa sem potrebovala denar, in to je vendar zadosten vzrok.® «Nikdar ne bom verjel, da ste tatica.® Jackov obraz je bil resen in Jack je gledal nepremično na njo. »Vi ne spadate med one. ki se pečajo s tatvinami.® Druminondova ga je gledala dolgo časa in je potem obrnila pogled proti inšpektorju. «Morda boste lahko vi pojasnili zadevo go¬ spodu Beardmoreju®, .je rekla. «Bojim se, da jaz tega ne znam.® «Kam greste?® je vprašal Jack. «Domov®, je odgovorila. «Prosim vas, da mi ne sledite, gospod Beardmore.® «Saj. nimate doma.® cdmam svojo sobo.® Bila je nekoliko ne¬ strpna. «Potem grem z vami®, je nadaljeval trdo¬ vratno. Drurmmandova ni več ugovarjala in oba sta skupno zapustila sodno poslopje ter sto¬ pila na živahno cesto. Izpregovorila nista niti besedice, dokler nista dospela do vhoda na postajo podzemske železnice. «Sedaj se moram peljati domov®, je rekla prijazneje kakor prej. 332 «A kaj boste počeli? je vprašal. Na kak način si boste služili kruh, ko imate proti sebi tako strašno obtožbo?« «Ali je ta obtožba tako strašna?« je vpra¬ šala hladno. Nameravala je baš stopiti skozi vhod, ko je Jack zgrabil njeno roko in za¬ držal Talijo z veliko odločnostjo. ^Poslušajte me, Talija«, je stiskal besede skozi zobe. «Ljtubim Vas in bi se rad z Vami poročil. Nisem Vam. še tega povedal, kar pa ste gotovo že uganili. Ne bom dopustil, da bi izginili iz mojega življenja. Razumete? Ne verjamem, da ste tatica —» Drummondova se je zelo mirno oprostila Jackove roke. - Gospod Beardmore«, je rekla s tihim gla¬ som'. «Vi iste malo prenapeti in blazni! Po¬ vedali ste mi, česa ne boste dopustili, jaz Vam pa povem, da ne bom. dopustila, da si zaradi svoje simpatije uničite življenje za tatico-. Vi veste o meni samo to, da sem zu¬ nanje lepa deklica, ki ste jo slučajno srečali na deželi, in moja dolžnost je,- da sem Vaša mati in teta ter Vas sv-arim.« V njenih očeh je bila sled vedrosti-, ko je prijela njegovo stegnjeno roko. «M-orda se bova nekoč zopet srečala in do- takrat bo- romantični sij ob¬ ledel. Bog Vas živi!« Drummondova je izginila, preden je Jack sploh prišel -do besede. 10 . Poziv Rdečega kroga. Talija se je vrnila v svojo sobo. Vest o njenem- slabem -činu je že menda prišla na uho njeni debeli gospodinji, ki jo je sprejela hladno in bi jo bržkone takoj odslovila, če ne bi Talija že bila plačala najemnine. Talijina sobica je bila čedna, -čeprav eno- tavna. Drumimondova je pozabila na čemerni obraz in hladen sprejem svoje gospodinje, vstopila je in zaprla vrata za seboj. Preživela je bila zelo neprijeten teden, kajti bila je v zaporu in zdelo se ji je, da njena obleka iz¬ puhteva zad-o-hel vonj jetnišnice Hallovay. Jetni-šnica Hallo-vay pa je imela vendarle prednost v čudovitem 1 kopališču, na katero je deklica mislila pri slačenju. Mnogokaj je zaposlovalo njene misli. Har- vey Froyant... Jack Beardmore... guban- čila je čelo kakor pri neprijetni misli in po¬ skušala, izbiti si ga iz glave. Pričela je zopet razmišljati o Fr-oyantu. Skoro ga je sovra¬ žila, gotovo pa ga je zaničevala. Doba, ki jo je preživela v njegovi hiši, je bila najhujša v njenem življenju. Jedla je s služinčadjo in vedela, -da je bil vsak košček jedi, ki ga je zavžila, odmerjen in odtehtan. «On ti vsaj ni dvoril, moja draga«, si je rdela in se smehljala. Sploh si ni mogla predstavljati, kako bi mogel Harvey Froyant komu dvoriti. Spomnila se je dni, ko mu je z beležnico v roki sledila po- veliki hiši, med tem ko je on iskal' dokaze zamikarnosti svoje služinčadi. Pri tem je brisal s'prsti po po¬ liranih regalih v knjižnici, zastonj iskajoč prah, -dvigal je konce preprog in pregledoval srebrne predmete. Pri jedi je meril vino, da bi videl, če kaj manjka, in je štel prazne steklenice in celo- zamaške. Talija se je nekoliko zaničljivo smehljala pri tem spominu. Ko je menjala obleko, je zopet odšla in zaklenila vrata za -seboj. Njena gospodinja jo je opazovala, stopajočo po cesti, in ji pomembno pokimala. «Vaša najemnica se je vrnila«, je rekla gospodinji so-seda. «Da, ,da», je odvrnila gospodinja jezno. «Fina go-spodična! To je prvič in zadnjič, da imam v hiši sleparioo-. Še -danes ji bom od¬ povedala sobo.« Talija je med tepi sto-pila, v omnibus, ki jo je prepeljal v mesto. Izstopila je v Fleet Streetu ter se podala v pisarno znanega časopisa, kjer je oddala in plačala naslednji oglas: «Tajnica. Mlada dama iz kolonij išče službo tajnice. Stanovanje v hiši zaželjeno. Mala plača. Stenografija in strojepisje.« Pri večerji je bila Talija zopet doma. Jed ji je prinesla gospodinja na obrabljeni tableti. «Poslušajte, gospodična Drummondova,« je rekla gospodinja, ((govoriti moram nekaj be¬ sed z Vami.« «Kar govorite«, je odvrnila deklica zlah- ko-ma. ((Potrebujem Vaš-o sobo od prihodnjega tedna naprej.« Talija se je počasi obrnila proč. «Ali pomeni to, da moram zapustiti stano¬ vanje?« «Tako je. Ne more mi prijati, da takšni ljudje, kakor ste Vi, stanujejo v spoštovani hiši. Zelo sem razočarana 6 Vas, ki sem Vas imela za pošteno mla-d-o damo-.« «Kar naprej še misli-te ta-ko-», je dejala Talija hladno. ((Mlada sem in se obnašam kakor dama.« «Bili ste teden dni v zaporu. Ali mislite, da ne -berem časopisov?« • «Prav. Zapustila bom Vašo hišo prihodnji teden«, je odvrnila Talija mirno. »Hotela sem še povedati —» je menila gospodinja-. ((Povejte zunaj«, jo je prekinila Talija in zaprla vrata pred jezno žensko-. Ko je postalo temno, je Talija p-rižgala petrolejko in izrabila večer za manikiranje- nohtov. Ta posel pa je bil s prihodom pošte ob 9. uri prekinjen. Slišala je trkanje na vrata in težke korake gospodinje po stopnicah. 333 »Pismo za Vas», je rekla žena. Talija je odprla vrata in vzela gospodinji pisanje iz roki j| »Povejte svpjirn prijateljem, da boste od¬ slej imeli drug naslov», je gospodinja na¬ daljevala, zakaj bilo ji je neznosno, da je morala prej prekiniti prepir. «Nisran še povedala svojim prijateljem, da stanujem v tako strašni hiši», je odgovorila Talija in zaprla vrata, preden je mogla go¬ spodinja pomisliti na primeren odgovor. Talija se je smehljala, ko je prinesla pismo k svetiljki. Na'slpv je bil napisan s tiskanimi črkami. Obrnila ..’]e kuverto in gledala , na znamko, preden je pismo odprla in privlekla rja,svetlo debelo karto bele barve. Pri pogledu nanjo se je izpremenil izraz njenega obraza. Bila je štirioglata karta z velikim rdečim krogom v sredi in v krogu je stalo z istimi tiskanimi črkami zapisano: «Mi Vas potre¬ bujemo 1 . . Stopite, jutri zvečer v voz, ki bc ob desetih zvečer čakal na oglu Steyne Stjuare.» Položila je karto na mizo in strmela vanjo. Rdeči krog jo potrebuje. Pričakovala je poziva, ki pa je prišel prej, kakor si je mislila. ... (Dalje prih.) PRIKAZEN NA VERNIH DUŠ DAN. Duhovi padlih borcev vladi: «Kaj mi zato gnijemo v grobovih, da vi že deset let uni¬ čujete naše pridobitve ?» V spalnem vagonu. Mlada gospodična Viljenica, lepa kakor vrtnica, je stopila v spalni vagon meddržav¬ nega vlaka in okupirala spodnjo postelj. Gor¬ nja je bila že zasedena in je na njej spal priletni bankir Frumencij Gologlavec. Naenkrat ponoči je zaslišala deklica nad seboj silno smrčanje, tako močno, da je pre¬ vpilo ropot vlaka. Lepi Viljenici to neestetič- no .brušenje sekire' ni ugajalo, ker ni mogla zaspati, pa je zato krepko potrkala na. dno postelje nesrečnega smnčača. . ■" Toda bankir je, smrčal dalje. Viljeniča je znova trkala brez uspeha. Po dolgem suvanju v sosedovo posteljo je končno utrujena za¬ spala. Drugo jutro se ji je približal bankir in menil: »Gospodična, jaz sem sinoči; slišal Vaše trkanje, a sem bil preveč utrujen..;. Oprostite!* .;. 334 DOPOLNILNA KRIŽANKA. Vstavi manjkajoče črke: a, a, a, a, a, a, b,. c, d, d, d, e, e, e, e, e, g, i, i, i, i, i, i, i, k, k, L n, o, o, r, r, r, r, r, r, r, r, s, s, t, u, v, z, vsako na svoje mesto, pa boš . dopolnilno križanko pravilno rešil, oziroma rešila! • * * * Rešitev križanke «štedilnik». Vodo¬ ravno: 1 Pražanka, 5 interval, 10 bi, 11 vir, 12 Izraelit, 14 Ema, 16 vi, 17 igo. — Na¬ vpično: 1 Pribičevič, 2 alt, 3 Adrie (drugi sklon), 4 kra, 6 niz, 7 Eva, 8 vrl, 9 Lot, 13 rja, 15 mig, 18 on. ,, Moderno in ceneno kozmetično sredstvo. «Kaj vam je, gospodična Dora, da ste tako bledi.» ’ «Res? Takoj mi povejte kaj takega, da bom nekoliko zardela!,»■' ru. ISEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVT0- T1PIJE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna In založni dražba z o. z. 1 S V. PETRA NASIP štev. 23. Brzojavka. Mož je prejel brzojavko, da se mu ženka vrača z letovišča. Napregel jo konja in se je odpeljal čakat boljšo polovico na kolodvor. Konjiček pa je bil tega dne izredno raz¬ položen in je med vožnjo toliko rezgetal, da se je njegov gospodar nad njim razhudil, češ: »Molči no, molči! Ali je meni brzojavila ali tebi?» Čitajte in naročajte ,, POSREDOVALCA list za trgovske in zasebnokupčijske ponudb«, realitetni promet, Hcitacije in dobave. Naročnina Din 20’— za celo leto. Izhaja mesečno. Razpošilja se vsem gostil¬ nam, restavracijam in kavarnam brezplačno. Inseriranjev »Posredovalca* ie najuspešnejše. Uprava Usta »Posredo¬ valec*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 335 PESEM O MUCKI. Kužek ti si, mucka jaz. Mucko me je on krstil, ki ljubav je mojo pil, strastno mi objemal stas. Prostor dal boš njemu ti, ker prišel bo sem vsak časi Kužek ti si, mucka jaz. Ti ne veš, kak vre mi kri.. Puberteta. Slavica in Vida, mladi deklici, se raztovar¬ jata. «Kaj je prav za prav puberteta?« vpra¬ ša Slavica. «Veš, to je, če dečki ne vedo, ali naj nas deklice še pretepajo ali že poljubljajo...» Na ljubljanskem trgu. Gospodinja: «Koli‘ko stane ta kokoš?« Ženica: «Dvajset dinarjev.« Gospodinja: «Dajte mi jo za petnajst« Ženica: «Tisto pa nikakor ne! No, če že ne gre drugače, za šestdeset kron vam jo pa dam...« TUJI HUMOR. «Slišala sem strašno zgodbo o tvojem možu.» «Povej mi jo hitro, potrebujem novo ob¬ leko .» («California Pelican.«) * * * lvanček bi moral piti ribje olje. Zato reče: « Mamica, ali lahko pridržiš neko skrivnost zase?i> «Da, dečko.v *Za gotovo ?« «Za gotovo!» «Na steklenici je napisano: Ribje olje je skrivnost vsega povoljnega počutja. Pridrži to skrivnost zase!» («Tits-Bits.») ladaja konzorcij «8korirj*» ▼ Ljubljani (predstavnica Karija Krilaj-Omladiž ▼ Bobi dolini. — Ureja)* KUko Barabi 8 t Ljubljani.—Tiaka Dainilka tlakama, 4.4. ▼ Ljubljani (predatavaik Miro*lav AabniB