Božično drevesce u. Na skrajnem jugu so se svetlikali solnčni pra-meni. Doliua je ležala v zimskih sanjah. Tudi ht\b jft sanjavo kipel proti nebu. Pljunov Pavle je stal v dolgih čevljih sredi snega. Roke je tiščal v hlačne žepe in se oziral okrog sebe. Gledal je v burjo, ki je pihala čez polje in se zaganjala v Pavletova ušesa. Stopil je v de- 8S3 21 JS belem snegu par korakov naprej in zopet obstal. S komolcem desne roke je otiral kaplje pod nosom. »Jaz iraam polne škornje snega. Tako me zebe. da se komaj premikam,« sem tožil bratu Francetu, ki je nesel za mano smrekico. »Tudi mene zebe. Moje nogavice so čisto premo-čene od snega. Hvala Bogu, da bova kmalu doma.« Iz Buščkove hiše je pritekel k Pljunovemu Pav-letu Buščkov Cene. Zagrabil je kos snega,ga zmeč-kal v rokah in zalučal trdo kepo v Pavleta. Pavle se je umaknil s svojega stojišča v stran, in kepa je sfrčala mimo njega. Zeblo ga je, zato je potrpel in ni vrnil kepe porednemu Cenetu. Stiskal je boljinbolj roke v žepu in šel naproti Cenetu. Takoj sta bila prijatelja. »He, Cene, poglei, Šinkovčev France in študent neseta mlado smrekico; čemu jima bo?« »I, ali ne veš, da se napravi o Božiču božično drevesce? To je tako, veš, ti Pavle,« ga jame po-učevati mlajši Cene. »Na smreko se navežejo razne medenine in sladkarije. Polegtega pa tudi orehi. lepa jabolka in druge take reči. Vse to se naveže na igla-ste vejice take majhne smreke. — Veš, jaz sem vide! tako božično drevesce pri Šinkovčevih. Qa je tudi takrat napravil študent.« »Taki-le, ki hodijo v mesta v šolo, si vsega iz-mislijo. Da bi jih----------« »Kaj pa bo Šinkovčev študent, ali veš?« vpraša Cene Pavleta. »Kaj jaz vem. Me ne briga. Da sem le jaz opra-vil šolo, pa sem vesel. Drugi naj le študirajo celo živ-Ijenje, če se jim ljubi. Kaj pa ti, Cene, ali boš hodil prihodnje leto v četrtkovo šolo?« »Oo, pač! Saj so mi zadnjič učenik obljubili, da me bodo spustili, če bom letos celo leto priden.« »Kaj bi se človek zraeraj mučil s knjigami? Šin-kovčev študent tudi ne bo nič drugega kot doktor strganih pisem. E, neumni so bili Šinkovčevi, ker so ga dali v šolo. Saj noče nobeden postati >go-spod«. ¦sa. 22 PS Razgovor so jima prekinili Pljunova mati, ki so stali pred hišo in klicali Pavleta domov. »Hitro pojdi no; kako da se vlačiš okrog, ko Je doma toliko opravka! Nastlat pojdi v hlev!« Pavle se je obrnil okrog sebe, ko je čul materin glas. Ubogal je takoj. Cene pa jo je tudi popihal do-mov, ker sedaj ni imel več druščine. Med tem sva rnidva s Francetom že dospela domov. Jožek in Alešek sta stala v veži, kjer so mama obrezovali repo ter se pogovarjala z njitni. »O, sta že doma! Koliko vaju pa zebe? Hitro pojdita v hišo, sezujta čevlje in se spravita na peč, da se ogrejeta. Potlej pa lahko celo popoldne delate božično drevesce in jaslice. Danes imate čas. — Aleš, ti tudi pojdi v hišo in Jože.« Tako prijetno je bilo na peči, ker me je res neznosno zeblo. Stiskal sem noge pod odejo na peči in roke sem zavil v cunje. Istotako se je stiskal France tam v kotu. Delo se je pričelo. Kie bomo dobili podstavek za drevesce? »Aha, jaz že vem,« izpregovori France, skoči raz peč ter odide iz hiše. Kmalu se vrne in prinese s seboj debel, lesen ploh, ki ga je dobil pod stražjo. »Poglej, Janko! Mislim, da bo to-le dobro, če se malo poobla.« Prijel sem ploh in ga položil na kolena. Vzel sem svinčnik in začrtal na plohu natančno, koliko ga treba odžagati in kje se mora zavrtati luknja. »Na. tukaj imaš! Nesi Orehovemu očetu, da ti bodo to odžagali. Potlej naj izvrtajo v sredi tako ve-liko luknjo, kot je s svinčnikom zaznamovana. Tudi malo pooblati smejo deskico.« France je s plohom odšel k Orehovim. »Jožek, ti pojdi pa v kuhinjo k mami, da ti bodo dali, kar imajo za drevesce pripravljeno. In ti, Ale-šek, poišči škarje v miznici!« (Konec prih.). 81 23 P8