Katolik cerkven list.
Danic« iihaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20kr., * a čet trt leta 1 gld. 16 ta. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na t;i dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Teča) XXIV.
V Ljubljani 3. listopada 1871.
List 44.
Cerkev vselej zmaga,
da veste, njeni preganjavci!
IKla.
(Konec.)
Zakaj tedaj nasprotniki še nikoli niso dosegli svojega namena zoper katol. Cerkev, in ga ne bodo ? Zato ne: a) ker je Božje stvarstvo, delo premodrega, vsega-mogočnega Boga, kakor je tudi svet delo Božje. Sveta ne morejo vsi ljudje z vsimi angeli končati, Če ga Bog hoče obraniti, pa ga tudi vsi ljudje ne morejo ohraniti, če ga Bog hoče pokončati ; tako je tudi cerkev delo Božje, ktero hoče Bog do konca sveta ohraniti, in nobeni sovražniki cerkve toraj zaterli ne bojo.
b)	Ker ima obljubo in zagotovilo vednega obstoja do konca sveta iz ust svojega božjega vstanovitelja: „Nebo in zemlja bo prešla; moje besede pa ne bodo prešle" (Mat. 24, 35). „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale" (Mat. 16, 18). „Re8nično, vam povčm, kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in kar koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih" (Mat. 18, 18). „Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 20). S tem je rečeno, da Jezus se za svojo cerkev bojuje poteguje, jo varuje in brani, in jo bo varoval, branil in ohranil do konca sveta. „Venkej je šel premagovavec," ki je že premagal svet, smert in pekel, „da bi premagal" (Razod. 6, 2.) tudi v svoji cerkvi in vernih svet in satana.
c)	Ker „cerkev je steber in terdnost resnice" (Tim. I. 3, 15.), to je, cerkev hrani in obvaruje keršansko resnico; kdor hoče resnico najti, jo mora v cerkvi ži vega Boga iskati. Resnica je večna in mogočna, zato cerkev z resnico vselej tudi v svojem ponižanji in ob-ropanji slavno zmaguje, — ko n. pr. dokazuje, da previdnost božja sama je čudno poskerbela vidnemu poglavarju cerkve lastno deželo, dedino sv. Petra, da zamore od vsih strani samostojin in prost, po svoji vedi in vesti vesoljno cerkev vladati, njene večne nauke, zapovedi in prepovedi končno določevati in razglasovati, — zmote, pomote, goljufije in sleparije mnozih diplomatov, poli-tikarjev, filozofov in fiiologov preiskovati, zametovati, grajati, odstranovati; krivoverske, neverake, brezbožne postave in vstave, zbore in vlade kakor take zaznamovati in obsojati, terdovratne sovražnike izobčevati, — kakor postavim Viktor Emanvela. Znamenito je, ko je piemonška vojska, 60000 mož in neštevilna druhal ga-ribaldincev in druzih rovarjev 20. sept. 1870 Rim posedla, se je Viktor Emanvel bal in odlašal v Rim iti; in ko se je 31. decembra konec leta 1870 vender le v Rim podal, ga niso spremili ne representanti druzih der-žav, ne ftorenški diplomati, tudi diplomatijski zbor
v Rimu ga ni sprejel. V malo urah jo je spet iz Rima odrinil.
Vse to je pa italijanisime neznano poterlo in popa-rilo, ko so vidili, da svojega namena spet ne dosežejo. Nasproti pa je okrožno pismo vjetega in obropanega sv. Očeta Pija IX od 1. novembra 1870 ves svet ginilo, prešinilo, pretreslo, da je se zagrozil nad takim bogo-skrunskim djanjem; posebno je pa še katoličane presu-nilo in zbodlo, da zoper stiskanje in poropanje premoženja sv. rimske cerkve, ki je lastnina tudi vsih katoličanov, na vso moč in na ves glas oporekajo, protestirajo pred Bogom in pred svetom; pred Bogom: z molitvami, pobožnostimi, obhodi, — pred svetom: z združbovanjem, z adresami, peticijami, resolucijami.
Tako premaga Cerkev po tretjem načinu. Cerkev sicer nima jeklenih mečev in brončenih topov, kakor jih imajo odveč svetni oblastniki; kaj pa ima ?.. Cerkev ima v svoji neoddatni lastnini tisti meč, s kterim angel 6traži in varuje drevo znanja dobrega in hudega — kercne vse tiste, kteri se prederznejo preveč se približati mejnikom nadzemeljskega kraljestva.
Cerkev torej po teh treh načinih gotovo vselej zmaga, in se ji vsih še tako številnih, mogočnih in prekanjenih sovražnikov in nasprotnikov za-se celo nič ni bati, ker je nemenljiva, nespodkopljiva.
Le to je žalostno, to je velika nesreča, nasprotnikom in sovražnikom cerkve, da se jih veliko veliko d& premotiti, preslepiti, zapeljati in pogubiti. In zakaj? — Zato: a) ker se ne spominjajo in ne poslušajo Gospodovega opominovanja in s varjenj a, ki vsem pravi: „Va-rujte se lažnjivih prerokov... Glejte, da vas kdo ne zapelje ... Veliko lažnjivih kristusov in krivih prerokov bo vstalo, tako, da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ako bi bilo mogoče... Čujte in molite, da v skušnjavo ne padete." (Mat. 7, 13, 24, 4. 11. 24. 26, 41.)
Ne slušajo glasu (Juda v 20-21.) apostelj novega, ki pravi: „Vi pa preljubi, se vzidajte na svojo presveto vero, in molite v svetem Duhu, ohran:te se v ljubezni Božji, čakajoči usmiljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa v večno življenje."
b) Ker se ne deržč cerkve, ki je steber in terdnost resnice, ki edino zveličavno resnico hrani in oznanuje, njenih naukov in zapoved ne sprejemajo in ne spolnu-jejo. Zato piše sv. Pavel Tesaloničanom (II. 2, 10—11). „Ker niso ljubezni resnice sprejeli, da bi bili zveličani," to je, da bi bili zamogli zveličani biti, ako bi bih ljubezen do resnice, do evangelija vse vzeli in se po njem ravnali ; ker pa niso ljubezni do resnice sprejeli, resnico niso ljubili; ampak so bolj in raji imeli laž kot resnico, bolj in raji temo kot luč ljubili in sprejeli ; zato v kazen, da so resnico zavergli, jim bo Bog pripustil močne zmote, da bodo lažem verjeli; da bodo
obsojeni V3i, kteri niso verovali resnici, ampak so privolili v hudobijo. To se pravi, taki ljudje druzega nočejo, kot laž in zmoto, zato jih Bog prepusti lažem, zmotam in krivim veram, kakor je Jezus sam rekel: »Pohujšanje sicer mora priti" (Mat. 18, 7); ker je svet spriden in ljudje tako močno k hudemu nagnjeni, ne morejo drugač biti, kakor da nekteri, pa Se njih veliko, hudobno govore in žive, in so tako dobrim v spotiko, jih zapeljujejo, ter za zmoto in pregreho pridobivajo, kakor je sv*. Pavel že Korinčanom očital, rekoč: »Slišim, da so razpori med vami, in nekoliko tudi verjamem. Tudi krivoverstva namreč morajo biti" (1. Kor. 11, 18 -19.). Hoče reči, pri prostosti človeške volje, pri spačenosti in nestanovitnosti človeške natore, pri napuhu in ošabnosti ljudi, pri nagajivosti in hudobnosti satanovi, skorej drugač biti ne more, kakor da pridejo razp ri, zmote in krivoverstva.
Zakaj pa Bog to pripusti ?
Na to odgovori sv. apostelj tako le: »Tudi krivoverstva morajo biti, da, kteri so skušeni, znani postanejo med vami." (1. Kor. 11, 1'.».) To je, Bog pripusti zmote, krivoverstva, stiske in preganjanja zato, da jih po svoii modrosti in dobrotljivosti obrača v prid, v korist, rastev in poveličanje vsi cerkvi in posameznim ver-nim. (»ospod hoče, da cerkev svoje sovražnike ravno po tem potu in načinu premaga, po kterem je on sam premagal starega sovražnika človeštva , namreč s terp-Ijenjem. Stiskano ljudstvo v Egiptu je bilo predpodoba t-ga, kar se je potlej s cerkvijo godilo. Bolj ko so Egipčani Izraelce stiskali, bolj so se pomnoževali. Bolj ko so perve kristjane preganjali in klali, več jih je bilo; kri mučcnoev je bila seme kristjanov, pravi Ter-tulijan. —
Kavno to velja tudi od posameznih vernih, da, kteri so skušeni, znani postanejo, to je, da očitni postanejo, kteri so pravoverni in kteri niso pravoverni, kt«*ri so Božji in kteri niso Božji. Pravim, dobrim in resničnim vernikom, ki so v veri vterjeni in se cerkve derže, krivoverstva, zmote in homatije, ki vstanejo , ne le nič škodovati ne morejo, temuč jih še le bolj znane in očitne store in jim priložnost dajo, da se zamorejo stebra resnice okleniti, spoznanje zveršiti, svojo vero vnanje in djansko pokazati in si venec stanovitnosti prislužiti. To pričuje zgodovina. Ko se je n. pr. I.utrovo krivoverstvo pričelo, so tisti, kteri so se cerkve zvesto deržali in se sklepom trienškega zbora p'»dvergli, ostali pravoverniki, katoličani; in kteri se zdaj sv. nezmotljive cerkve zvesto deržijo in se določilom sedanjega vesoljnega (Vatikanskega) zbora podveržejo, se jim ni nobene zmote bati, smejo z Kihardom Viktorjem reči: „Ako bi bila kaka zmota, bi bil le od tebe goljufan, o Bog," in s tem kratkim odgovorom zamo-rejo skušnjave in zapeljave zaverniti in ovreči: Verujem, kar sv. nezmotljiva cerkev veruje. Zato pravi sv. Ambrož: Naj cerkev mir vživa, ali preganjanje terpi, zato od izročene resnice nič ne zgubi.
Bog pripusti zmote, krivoverstva zato, da znani in očitni postanejo tisti, ki niso pravi in resnični, niso po duhu in mišljenji v zvezi s cerkvijo, ampak le po vna-nje, na videz, po hinavsko, po imenu kristjani.
Taki potuhnjeni zamorejo storiti in store med udi sv. cerkve mnogokrat na skrivnem in na tihem prav veliko hudega. Domišljujejo in razlagajo si resnice in zapovedi po svojih dozdevkih in predsodkih; ker se cerkve ne derže — skujejo si nekako svojo vero po svojih željah, domišljijah in sanjarijah, ktere se kot bolj prave derže in jo še drugim vdihujejo in vrivajo. Taki vnanji, na videz kristjani se nahajajo v manjem ali večem številu o vsih časih. Ze sv. apostelj Janez
jih naznanuje (v 1. listu 2, 19.) takole: »Izmed nas so izšli, toda niso bili iz nas; ko bi bili namreč iz nas, bi bili gotovo z nami ostali; pa nad njimi se očitno kaže, da niso vsi iz nas." To je, niso bili pravi kristjani, niso bili s cerkvijo v znotranji zvezi, ktera je v izvolitvi in stanovitnosti do konca; ampak kot nestanovitni, bolni, mertvi udje, kteri vsega tega in tako ne verujejo, kakor cerkev, nimajo tistega Duha, kteri cerkev oživlja, Duha milosti (gnade) in resnice, nimajo znotranjega združenja s cerkvijo, ampak le samo zunanje, kakor suho perje, truhljene, gojile veje na drevesu, ki niso v dotiki z oživljajočim sokom korenin, zato jih vihar odkrehne, odterga in odnese.
Suho listje, suhe, gnjile veje niso drevesu niti k lepoti niti k koristi; bolni, gnjili, sroerdljivi, mertvi udje pa tudi cerkvi ne. Toraj se zgodi, da taki gniili, smerdljivi in okužljivi udje ali sami odpadejo, kakor Judež Iškarjot, ali da jih v sili mora cerkev zato, da še drugih ne okužijo in ne spridijo, iz svojega naročja pahniti, izobčiti in verne opominjati, da naj se jih varujejo in ogibajo. Gospod Jezus Kristus sam pravi: »Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik" (Mat. 18, 17.). In sv. apostelj Pavel Titu (3, 10—11) piše: »Krivovernega človeka se ogibaj po enem ali drugem posvarjenji; ker veš, da takošen je ves spa-čen in grešnik, ker je z lastno sodbo obsojen." —
Ker se hudobneži in terdovratneži ali že sami od cerkve ločijo, ali pa jih cerkev izobči, in ker cerkev v verskih in nravnih rečeh kar od nobene resnice nič ne odjenja in kar nobene zmote ne pripusti, ko bi s tem imela zase pridobiti tudi ves svet, to je, vse ajde, jude, krivoverce in razkolnike; zato stoji sv. rimsko-katoliška Cerkev vsem sovražnikom in nasprotnikom , vsim zmotam in krivoverce m ukljub že nad 1800 let kot svetil-nica vsemu svetu v svoji pervotni mladosti, celoti, či-stoti, lepoti in krasoti, »ki nima ne madeža, ne gerbe, temveč j^e sveta in neomadežana." (Efež. 5, 27.)
Prava afrikaasko kadita (ofibanutn africatium).
Večkrat se primeri, da cerkveno kadilo nima prijetnega duha, kakor bi ga moralo imeti po želji sv. cerkve, ki hoče, da naj bi bilo kadilo prijetnega duha (»suavis odoris"). Naj se le natanko pogleda kadilo, kakoršnega navadno kupci prodajajo: dobivajo se sem ter tje prizmatični koščki, ki na žerjavici cverče in na vse strani šterkajo. To ni druzega, kakor vešek (Kalk-spath), ki dela blago težko, velikemu kupcu ceno, cerkvam pa drago in za Boga popolnoma nevredno. Zato je slavna Sekovska družba za cerkveno umetnost naprosila kupca Vorbeek-a (v Gradcu, Annenstrasse), da naj si pravega afrikanskega kadila naroči iz zanesljivega vira. Kar je omenjeni kupec tudi radovoljno storil in si naročil naj boljega blaga, ki se v vse hvale vrednem časniku te družbe »Kirchenschmuck" močno hvali in priporoča vsim cerkvenim predstojnikom in je v Sekovski škofiji tudi že v splošni rabi. Kadilo se da rabiti ali samo na sebi, ali pa se meša, da se po tej poti zmanjša njegov oster duh in napravi »prijetno di-šilo" (suavis odor), kakor veli »Caerem. episc."; vendar pa se mora vzeti kadila precej več („quantitas thuris superet"). Za navadno mešanje ae priporoča stiraks (Storax), za ličneje mešanje se priporoča stiraks in ben-zoe skupaj, za nar ličneje benzoe samo, toda tako, da se na 1 libro kadila dene le '/, libre meše. Tudi te dve reči se dobivate ravno pri tem kupcu. Prav prijeten duh se še napravi, če se primeša nekoliko tenko zrezljanega lavendeljnovega cvetja, ki ga ima tudi ta prodajalnica. Preden se meša, naj se vse precej drobno
stolče v kakem možnarju, vendar pa ne v prah, ker bi se kadilo v prah zdrobljeno prehitro spuhtelo. — Ali pa se sme mešati kadilo? Na to vprašanje omenjeni list nima druzega odgovora, kakor da pove zapoved, ki jo je Bog dal Mojzesu (II. Mojz. 30, 34-36): „Vzemi dišav, mire, oniha, lepo dišečega galbana in nar čistejšega kadila; vsake reči bodi po enaki teži, in iz tega naredi lepo dišeče kadilo, narejeno po mazilarju, dobro zmešano, in čisto in posvečenja prav vredno. In ko boš stolkel vse v nar drobnejši prah, ga nekoliko postavi pred šotor pričevanja, kjer se ti bom prikazoval; pre-sveto vam bodi kadilo."
Znabiti, da tudi pri nas komu vstrežemo s tim naznanilom in želeti bi bilo, da bi tudi pri nas kak kupec tacega zanesljivega blaga si naročil.
Cena je pri g. Verbecku v Gradcu tako le:
1 funt čistega afrikanskega kadila velji 80 kr.; — 1 funt navadne zmesi iz 25 lotov kadila, 6 lotov sti-raksa in 1 lota lavendeljnovega cvetja 78 kr.; — 1 lunt ličnejše zmesi iz 25 lotov kadila, 3 lotov stiraksa, 3 lotov benzoe in 1 lota lavendeljnovega cvetja 83 kr. ; — 1 funt nar ličnejše zmesi iz 25 lotov kadila, G lotov benzoe in 1 lota lavendeljnovega cvetja 87 kr.; — 1 funt benzoe velja 1 gl. 10 kr., in 1 funt stirakaa 00 kr.
Carigrati*
II.
(Pogled v Štambul. — Stolp na Galati. — DŽamijV , njih podoba, ,,minaretiu itd. Džamija sultanke Vali.le. „Iinareti." Džamija, ima-ret in rake sultana Abd-ul-Hamida. — Po<roriše. Seraj ter nekdanji Bizanee, — Akropolis, „Chrysokeras,'« dvor kralji« « Placidije, Ar-kadijeve toplice. Stari Seraj in sultanske prebivali**. - Popis S»-raja. „Kioski." „Yisoka Porta." Orkev sv. Irene. Jure Kastriotie ali Škenderbeg. — ,,Jaui<*arski javor." — Gjulhane in zadevni Hati-šerif, pa TaLzimat. Vravuava sultai.ove vlade in veliki vraduiki. — Sultanova in sultanskiua plača. Razdelitev otoma«ske<ra cesarstva v Evropi po vpravniStvu. Medžlisi. B«b-IIuiiiajum. Napikovane pasov ske glave. Gjulhansko pogoiiie.)
Petega rožnika sva se z Napoleonom napotila s Pere v pravo mohamedansko mesto, v Stainbul, ki je takraj Zlatorožnika, to je ob zahodnji strani. Grede skoz Galato sva stopala poprej v veliki stražarski stolp na Galati, na kterem je vedna straža zoper ogenj , pa vendar tolikrat gori v Carigradu. Ta stolp, zidan od Genevzov v 13. stoletji, stoji na naj višem kraju predmestja Galate. 141 stopnic skoz osem nadstropij pelje do okroglega mostovža, kjer imajo kavano za cgledo-valce, kakor tudi na stolpu seraskjerskem na tem kraju Zlatorožnika v Štambulu, ki ga bom poznt-je popisal. 41 nadaljnih stopnic pelje do druge galerije. Vsi višji oddelki, v podobi brončenega kogla, so nekak velikansk golobnjak. Prelep je razgled s tega mostovža čez Bos-por in Štambul. — Pod stolpom dalje je že omenjena cerkev bosanskih oo. frančiškanov ter avstrijanski ho-8pic# — V tem kraju je tudi cerkev oo. Lazaristov in tiskarnica za bulgarske časnike.
Gredč dalje sem bil kmali pri dolgem mostu, ki pelje iz Galate v Štambul čez Zlatorog. Ta most, kakor tudi velika džamija (mošeja) precej ob bregu na zahodnji strani, ima ime od sloveče sultanke Validč, matere Mahomeda IV, ki jo je z drugimi napravami vred vstanovila. Džamije, medžidi ali moše;e (uiohaine-danske moliša ali cerkve, če se sme tako reči) so v Carigradu nektere prav velikanske. V tredi sloni nad velikanskimi stebriši obširna kupla, veči del s polkup-lami ob strančh ali tudi še z malimi posebnimi kupli-cami. Po dva, po štirje ali še po več tenkih in silo visokih stolpov s polmesci na verhu kupi kviško ob veči del okroglastimi ozidji. Ti stolpi se imenujejo „mina-reti." Od zunaj je tako ozidje zlasti s svojim debelo-trebuhastim ostrešjem neprijetno za naše oči, ki niso
tega vajene. Znotraj je pogosto silno bogastvo v zlata in mnozih kinčarijah.
Džamija omenjene 6ultanke ima dva grabenčasta mi-nareta in kuplo s 4 polkuplao-i, pa še več stranskih kuplic in stoji na velikem prostoru med zelenim drevjem in vodnjaki. Zraven džamije so medrese (šole), ,,imareti" ali naprave , kjer se na stroške vstanovnikov ali kakor si bodi zastonj jesti daje , in pa grobiše ter spominek imenovane sultanke. Ves prostor je ograjen in pravi bazar ali teržiše za mahomedanske molke, cevke za pipice itd.
Nekoliko dalje je džamija, „imaret" in grobovje sultana Abd-ul llamid a, ali bi djal rakovnik njegov, kjer znotraj so njega in njegove deržine rake. Tacih rakovnikov je po mestu, pa tudi sicer po Turškem in Jutrovem sploh skoraj brez števila in turki kaj veliko derže do njih. Te poslopja se napravljajo v čast sultanov, šejhov, ali pa tacih, ki jih imajo za svete, ter k njim hodijo na božjo pot. Te poslopjiča, santon-i imenovane, so okrogle, štirvoglate ali pa osmovoglate ozidja s kuplo na verhu. Ahmedov je kakor okroglo-ogiata kapela s svetilnjakom v sredi nad veliko mert-vaško rakvo (trugo). Ob Btraneh je še dosti druzih rakev z merliči, in ob njih glavah , v kterih so m* ški, so beli fesi (kapice) ali turbani, ogernjene pa so s pisanimi ogrinjali; ob nogah je sveča vošenka. Na okrog med stebriči so šipe, da more vsak v znotra-nje viditi. Vstrič je studenec in ob policah so na okrog postavljene posode z vodo, da se mem gredoči poživljajo in pijejo v prid mertvih. Nisem prašal, če menijo, da to mertvim pomaga, a' kako? Menda že, ker neki človek (varh) šteje vse j. .odice, kolikor se vode izpije na dan. Tako se streže z vodo memogredočim na stroške vstanovnikov ali morda, kakor je rekel Napoleon , na vladne stroške. V tem počivališu je tudi rakev Mustafa IV, morivca Selima III.
Naprej grede proti jugozahodu, sem bil kmali na kraju, kjer je bilo vse razdjano, pa je tudi vse mer-golelo delavcev. Bilo jc namreč pogoriš«*, — sej v Carigradu zmiraj gori. Ze potlej , odkar sem bil jaz tam, je zopet dvakrat ogenj strašno razdeval. Kopali so med drugim vodovod ter je bilo rečeno, da hočejo vodo celo iz Top Haae, unkraj zaliva, sem izpeljati. Ne vem, kako so to mislili?
Kden posebno imenitnih krajev , ki sem ga naslednjič ogledal, je Se raj l ali Seraj, cesarski dvor ali palača. To jc na mestu, kjer je bil nekdanji Bizanee in Akropolis, naj bolj objutrovi oddelek .štambula, kraj vertov, „Chrysokcras" pri nekdanjih Grekih. Dvor kra ljice Placidije je bil ondi, in ob vzhodnjetn bregu Pro-pontida so bile Arkadijeve toplice. Poslopje sedanje seraj sko je bil napravil že Mahomet II. Drugo poslopje in bivališe sultanov je bilo nekoliko višej, in se imenuje „stari Seraj" ali Seraskierišče (^eraskierat). Prebivali so sultani zdaj tu, zdaj tam ; poprejšni .-ultan Abd ul Medžid pa je stolovanje prestavil v Doima Bagče, ob Bosporu in zdaj tam stanuje, kakor sem že « menil. Veliki prostor „Serajev" je obdan z zidovi po vsili straneh. Da ga lepšajo premnoge, zale, pisane in kin arske poslopja, zali vertovi itd., bi bilo odveč praviti.
Iz Seraja naj le nektere reči še omenim, kar popotniku bolj v oči švigne. Seraj je tako v kotu obdan od Bospora, da ga zid — nekoliko na okrog po drugi strani potegnjen od severnega vzhoda (od Jali Kioska) proti jutfu (do Ahor-Kapusi) — čisto loči od druzega mesta. Glavne poslopja so na nekoliki višavi; štiroglat stolp in precejšno število kuplic to poslopje zunaj na-znanuje. Lamartine pravi: Splošni značaj tega velikanskega prebivališa ni ne velikost, ne zložno-»t, ne častitljiva st ; šotori so iz pozlačenega lesa in odperti. Last-
nija teh dvorov je lastnija turškega ljudstva: gledanje in ljubezen narave... To ljudstvo je postavilo dvore svojih gospodov, stoljnico svojega cesarskega mesta, na obrežje naj lepšega homca, ki je v njegovem cesarstvu in morebit na vesoljnem svetu. Ta dvor nima ne zno-tranje potratne dragocenosti, ne tajnostne naslade ev-ropejske palače; nima druzega razun obširne verte, ali prosto drevje kakor v kakem zelenem gozdu, kjer potoki šumljajo, kjer golobi guče; stauiša s številnimi vedno odpertimi okni; planice (terase) ob vertih in ob morji, in mrežaste kioske, za kterimi sultan sedi v svoji letnici, sem ter tje samoto vživaje in vesele se mičnega pogleda po Bosporu. Pristavim naj tukaj pojasnjenje, da „kioski" so pri Turkih in Perzijanih na stebrih sloneče vertne hišice z odpertimi ali k večemu omreženimi stranicami. —- Francoski vojaki so bili o krimski vojski v Seraju vstanjeni. Kdor hoče iti v znotranje dvorov, mora imeti posebno privoljenje (ferman).
Posebne imenitnosti v Seraju je tako imenovana „visoka Porta", Bao-Ali, po besedi: „Visoke vrata," (namreč pašatove: Paša-Kapusi), s kterim imenom se sploh potlej vsa turška vlada zaznamnuje. Tu je namreč stanovanje volikega vezira ali sultanovega namestnika („vezir" je podpora) in pa ministerstva za zunanje zadeve. Stoji pa v dolini med pervim in drugim štambul-skira homcem in gre se vanj iz serajskih vertov ob večerni strani v obličji Alaj kioska. Te „Velike vrata" v vezirov dvor so okovarjene z marmornimi stebrovji (piUstri t, ki imajo obglavnike jonskega zloga in so pre-videnc s turškim napisom in vojaškimi znamnji. Ob vsaki strani je vodnjak.
Spomina vredna ie na teh prostorih stara cerkev sv. Irene (zidana od Konštantina Vel., zdaj orožarnica), kovnica za denar, Teodozijev steber itd. Med raznimi znamenitostimi v cerkvi sv. Irene je tudi meč slavnega Skanderbega, 10 je Jurja Kastriotiča, sina albanskega kneza Janeza Kastriota, ki ga je 1. 1423 z njegovimi 3 brati vred sultan Murad II sprejel v zastavo in je bil za mozlema (mohamedana) zrejen. Bil je silo junašk; pobegnil je izmed turkov 1. 1442, ko je bil sultan pograbil knezovino njegovega očeta, jc postal glavar Albancev, je turkom hudo prigreval ter sc jc zoper Murada II in Mohameda II samostojnega ohranil do smerti 1. 14»)«i. Dvanajst let pozneje so Albanci zopet turkom v oblast pri-li, ker se niso hotli kaccmu svojemu vodniku podvreči. — Omeniti moram strašanska velik ,,janičar-ski javor", ki je na lepem prostoru pri „Orta Kapusi" (srednje vrata); in ima 21 stopinj v okrogu. Jauičarji so pri njom kurili in ga izžgali, zato se tako imenuje.
(»redč po polji v stran proti morju, se pride na planjavo slovitih vojaških vaj Gjul-llane s sultanovo letnico ravno tega imena. Na prelepem tem vidmu je bila l. 1*39 oklicana kristjanom bolj prijazna nova postava od sultana Abd-ul-Medžida, ktera se imenuje ,,Hatti šerif Gjulhanski." Lepe reči so v tem „visokem pismu Gjulhanskem" in še bolj pozneje v „IIathumajum u" tudi kristjanom zagotovljene, ali kaj pomaga, dokler so le bolj na papirji, kakor za Slovene glasoviti 10. paragraf? Zagotovljena je vsim podložnim polna varnost za življenje, poštenje ia premoženje; vravnanje in zlaj-šanje bremen, pa tudi zastran nabire vojašine in ter-peža službe. „Tanzimat" ali (vravnava) je to v postavo spremenil. Ni sicer „Tanzimat" brez sadu ostal, vendar so zaderžki siloviti in še bode dosti vode preteklo, preden zmaga, zlasti kar tiče kristjane. Ravno te dni mi je tožil gospod, ki dobro pozna posebno zadeve pri ter-pinih Slovenih pod turkom, da se turške postave rade drugač bero znotraj na dlani (po posebnih inštrukcijah ali po svojoglavnosti in fanatizmu vradnikov) in drugač zunaj na roki (kar je očitno rečeno za občinstvo). Ver-
jetno je tega več kriva terma posameznih vradnikov, kakor pa sultan sam, da se kristjanom vgodne postave slabo spolnujejo. Ali ni prevečkrat tudi drugod tak6?
V turčiji je cesarska samovlada, ne omejena po obliki, omečena v resnici po raznih okolišinah. Sultan ali padišah (vsevladar) postavo ukazuje spolnovati in in jo omečuje po naj višem vpravnem glavarji, veziru, po mufti u ali šejh-ul-izlamu (starašinu izlama), kteri ima glavno nalogo: postavo razlagati. Mušir ali der-žavni minister sšejh ul-izlamom pod predsedništvom ve-zirovim se posvetuje o splošnih deržavnih prašanjih in zunanji politiki. To vravnavo dopolnuje deset visih svetov, namreč: deržavni, učni, vojni, topniški, mornarski, denarstveni, kmetijski, rudninski, policijski in tovarniški svčt. Deržavni svet se imenuje divan. Sultan ima na leto 75 milijonov pijastrov ali 17,250.000 frankov. Zraven tega še sultanka-valide (mati) in sultanove sestre, omožene s pašati, imajo na leto skupaj 8,400.000 pijastrov Sultanova hiša ima 10 raznih častnikov zase ; eden izmed njih je varh prerokove (Mohamedove) zastave, sable in plajša.
Otomansko cesarstvo je razdeljeno v velike poglavarstva, ejalete; vpravitelj se imenuje vali (pervi ali namestnik), tudi mutešarrif (veliki poglavar). Kjaleti so razdeljeni v live (okrajine) in okrajniki so „kajma-kam i" ali mohasil i. Live se zopet delijo v kaze (odseke), vladane po mudirih (podpredstojnikih), in kaze v nahije (občine) pod župani, muhtarji ali kodja-bahi. Turčija evropejska ima 15 ejaletov, 42 liv, 376 kaz. Po livah imajo kajmakami okrajni svet, med ž lis, pri kterem so zastopani tudi greki, armeni, judje po svojih škofih ali rabinih in imajo tudi druge poslance po primeri prebivalcev. Veči del so pa turki dosti zviti, da dobivajo tacih, kteri turkom preveč kimajo, kakor je omenjeni gospod mi pravil, in tako se težko dd pomagati drugovercem po okrajinah.
Izmed sultanovih poslopij v Seraju sem prišel skoz vrata Bab Humajum (Veiičanske vrata), ki so iz belega in černega marmorja in res mnogoterno okinčane. Ondi na zidu so se izpostavljale napičene glave pašatov , ki so bili na povelje sultanovo ob glavo djani. — Marsikaj znamenitega je še v tem kraju viditi; kdor pride v Carigrad, bo že sam ogledal. Jaz samo še opomnim, da Gjulhanska letnica je bila pogorela 3 leta poprej kot sem bil jaz tam, ležalo je še vse križem, dragotine so bile še po pesku; torej je bila ondi straža in niso nikogar pustili notri. Drugi pot bom skusil nekoliko popisati preslavno cerkev sv. Sofije.
Ogieti po SiovensKem in dopisi.
Iz Ljubljane. Iz llartuma je prišlo naznanilo do Marijne družbe na Dunaju, da Br. Gerard pride v začetku prosenca v Aleksandrijo, kjer bo od vikšega škofa Cjurčja za duhovna posvečen; potem gre na Tirolsko v svojo domačijo novo mašo opravit, in na to se zopet v misijon poverne.
Iz katol. politične besednice. Prihodnjo nedeljo, 5. nov., ob 6tih zvečer bo mesečni shod katoliško-po-litičnega društva. Dnevni red je: 1. Društvene zadeve. 2. Razgovor o vojaški postavi. 3. Politični pregled. 4. Predlogi posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju ude in druge goste vabi	Odbor.
Opomba k duhovskemu „Directorium-u" ljublj. škof.: 24. nedeljo po Bink. 12. nov. naj se v 1. v. po besedi „Pent." pristavi: (5. res t. post. Epiph.).
Iz Gorice. Solkanska fara blizo Gorice je zlo velika. Ima dve vikariji, do šest ur daljave, in tri ure šir-jave. Spodnji del fare poleg goriška okolice, od Solkana do Šempasa, ima veliko farmanov, ki imajo skoraj dve
uri daleč k fari. Tedaj se razkropljajo ob nedeljah in praznikih sem in tje. Zelja pobožnih kristjanov tega oddelka in enako prevzvišenega knezo nadškofa je tedaj, ravno v sredi med Solkanom in zadnjo solkansko podružnico Loko oskerbeti novo cerkev, ki stoji na lepem homcu v prekrasni dolini zadej za Kostanjevico, blizo grof Koreninitove grajšine Kronberga.
Ravno je cerkev dodelana, prevzv. nadškof so jo bili šli ogledovat na dan sv. Lukeža, in našli so jo dosto pripravno in dodelano; tedaj so blagovolili postaviti dozdanjega Biljanskega kaplana v. č. g. Jožefa Baic-a, da kakor izpostavljen solkanski kaplan tu oskerb-ljuje kronberških in loških prebivalcev dušno službo. Stanoval bo g. Baic v grof Koreninskem gradu, dokler kaplanija ne bo zidana.
Hvala prevzvišenemu nadškofu, in čast možem, ki so se toliko trudili pri postavljanju in zidanju nove cerkve!
„Travnik" lepi terg v Gorici, je v nevarnosti: „gentilezza" goriškega srenskega odbora menda hoče to „barbarsko" ime nekako poitalijaniti 1 Ali radi bi vedili, ker tudi „Gorizia4< sama se ni skuhala med „ma-karoni." Morebiti tudi ta „barbarizem" v kako „Mon-tuzza" pretolmačijo!
Iz Konjic je katol. politiško društvo 20. okt cesarju po telegrafu poslalo zahvalo za ces. pismo do češkega deželnega zbora v prid sprave.
V Laškem na Štajerskem je 15. oktobra katoliško društvo imelo svoj občni zbor v pričo prav obilnega števila udov. G. kaplan Sumar je govoril, kako se v katol. društvu goji versko in narodno prepričanje in kako naj ga ud)e dalje širijo. G. J. Skerta pa je obdeloval napačnost sedanje šole. Sprejela se je enoglasno resolucija, naj se prosi pri dežel, šolskem svetu za pre-drugačenje novih postav. Kmetje so posebno povdarjali, da naj se nedeljske šole zopet vstanovč.
Egiptovski Jožef.
(Dalje.)
Tretji prizor.
Ječarjeva sinova. Prejšnja.
Stareji sin. Cujta, oče, Jožef mili, Čudno, redko zdaj novico , Modro da iinani glavico, Kmalu bi me vsi častili.
Jerar.
Sin moj, kaj tako te mika, Da češčen bi bil od ljudstva,
V	serei blaga nima čuvstva, Ki hlepeč po slavi stika. Zadovoljen s stanom bodi, Ki je tukaj ti odločen. Bolj ko je kedo mogočen , Težje prave pota hodi. —
Stare/i sin. Oče ljubi, poterpite , Da izgovorim , me čujte ; Potlej še le podučujte Me, al tudi posvarite. Bila sva v kraljevem dvori, Grozna tam je zdaj zmešnjava ; ,.Več se tamkej modra glava Ne nahaja", so govori.
Ječar.
Modrih glav se res ne manjka
V	dvoru kralja še posebuo, Ker on rabi jih potrebno, Zarad lastnega obstanjka.
Mlaj Si sin. Vendar splošno se izreka : Faraon imel je sanje, A za pravo izlaganje Nek ne najde ga človeka. Že so k kralju vsi se zbrali Modrijani vel ki, mali; Pa zjasniti ni jim dano Sanj, in kralja to neznano In nepopisljivo rani; Vedno bolj serdit postaja , Ves zamišljen se sprehaja Po bliščeči s&m dvorani. •Jutri modrijan še eden
Ima priti iz Gesena, Modra glava in učena,
V	vseh rečeh m-znano zveden. Al, ak tudi Še on pade
Pri izlagi skoz cedilo, Kralja to bo razserdilo, Za glave je malo nade. — Jožef.
Um človeški ne dosega Nikdar Božjega namena; Lahko glava je iitV-na, Kar v posvetnost samo sega, Ali v višje umotvore,
V	presvete pa skrivnosti Človek v svoji sc slabosti Nikdar vtikati ne more. Ako Bog ne razodene , Božji Duh če ni v izlagi, Vsa izlaga, moji dragi! Je piškava, nima cene. Kak bi torej razodeli Modrijani Božje sklepe, Ker čast«' malike slepe, Ki častit' bi jih ne smeli. Res , da umni ti možaki Mnogi dajo svvt deržavi, Kak naj vlada po postavi Brez ozira, v dobi vsaki; Kak naj zida krasne mesta , Stavi stolpe in terdnjave, Kako zboljša plod narave , Da deržavi več obrčst da; Kako serči naj vojake,
In pogumne povišuje ; Kak naj ladje izdeluje; Utažuje siromake; Kak naj stavi piramide, Koplje grobe v terd*' griče, Kak mazili naj merliee, Da trohnoba v nje ne pride; Kak se trebi gosta šuma, Se zasajajo drevesa, Da jih branijo merčesa; Kak izreja tic se truma: To in druzega veliko Svetvajo nam modrijani ; D&, oni so dati v stani Vsi deržavi drugo sliko.
(Z močnim glasom.) Kar pa izlage sanj zadeva,
V ti so revni, slabosledni, Z njih bogovi vred nevedni ; Njih modrost je v tem le reva; — Le če san komu odkrije Večni Bog v neba višavi: On razlagavee jc pravi , Drugo vse so sleparije.
Jrčiir.
Kes tako je, sina draga! Komur «>n modrost podaril, Ki je nas in um naš kvaril, Tega prava je r.izlaga! \Y-de/i ljudje .><» zlobni, Polni vsih zvijač , krivice, Nikdar v njih ni bV» resnice — Ne za solneni praliek drobni. Bog sain, ki ga Jožef moli , On Gospod je večne slave, On stvaritelj je narave , On ne moti se nikoli!
Mlajši sin.
Vero imam, da je bitje Večno tam v višavi solneni, Ktero samo Bo;: neskončni Brez začetka vekovit je; Bog, kateri vse ohrani, Pospešuje plod narave , Odkazuje pota prave Vsemu, stvar pogina brani: Vendar to se zdi mi čudno, Da se kterikrat primeri , Modrijani nekateri Vganejo res reč prihodnjo; Od kod taka jim prihaja Umnost in nekaka vednost, Da pri kralju ta njih prednost Se za vedeštva prodaja?
Jožef.
Njih prerokbe so le basni; Vedeštvo je to piškavo; Sej zadene včasi pravo Marsikaj še človek blazni; Tudi lovec neučeni, Ki pogosto meče psico, Kdaj zadene zver al tico; To pa čudež ni nobeni. Gladno pišče oslepljeno Ki le berska, išče, kljuje, Včasih zerna sc raduje,
(S povdignjenim glasom.) Pri Gospodu le resnica Biva večna , neskaljena; Lepa, čista, vedno ena Sije lepše ko darnca.
Vsi.
On Gospod je pravi Bog, Torej Njega vsi hvalimo, Hvalno pesem zaženimo , Da razlega se okrog!
(Pojo.)
Vsi zap<'>jmo serčno, vnčto , Pesem naša naj doni: Bitje sveto, sveto, sveto ! Naj na veke se glasi!
Samo Tebi čast in slavo Bomo peli, o Gospod ! Ki si stvaril vso naravo, Stvaril ves človeški rod.
Ti Mogočni, blagoslovi In poterdi v dobrem nas , Naše serca nam prenovi, Gerloin našim Ti daj glas;
Da ta pesem bo glasila Do vsih koncev se sveta, Vse ljudi častiti učila Tebe , pravega Boga!
(Zugririjalo pade) (Dalje nasl.)
Kar tud čudo ni nobeno. Modrijani ti visoki Prav po lovčevo ravnajo; Ak stvari ne izpeljajo , Pa reko: le-to 60 vzroki: Ker se ne čast«5 bogovi, So razdraženi , serditi, Nočejo nain govoriti , Vstregli niso jim darovi. Pa v besedah tčb resnice Z lučjo šel zastonj bi iskati, In prisiljen si spoznati, Da le gole so pravljice. Kes, da satan, nevoščljivec, Kdaj glasi se iz malika; Glas pa ta je laž velika, On od nekdaj je lažnjivec!
Ha s ff šeti po svein.
Coropadno o*krunjenje dunajske cerkve presv. Zveličarja po novih krivovereih naj omeni tudi Danica. Zoper vsako pravo in pravico je namreč dunajski mestni odbor vzel katoličanom cerkev, najsvetejšemu Zveli-čarju posvečeno, in dal jo je v posest odpadnikom od katoliške Cerk\e, ki se lažnjivo imenujejo „starokato-ličani." Katoliško-politiške društva na Dunaju ta sklep srenjskega odbora imenujejo krivičen in nep o staven. Pristavljajo, da je zapadel zastop srenjskih zadev taki odbor, ki je tudi v zadevi vodotočev po mestu srenji do milijona škode napravil; odbor, ki se peč£ z rečmi, ktere mu nič mar niso, s teologiškimi prašanji, pa ko se iudje in protestantje v tem odboru ne sramujejo razluševati prašanj o katoliškem bogočastji; srenj-ski odbor, ki se je razglasil za nenavezanega na ktero koli verstvo, pa se vender štuli za sodnika verskih resnic; odbor, ki se je prederznil katoliško Cerkev kri-voverstva dolžiti in je torej dal očitno pohujšanje vsim dunajskim meščanom, kteri niso zgubili vere v Božje razodenje: — da taki odbor naj se razreši.
Kardinal Kavšer je pri ministerstvu in poglavarstvu oporekal zoper izdanje Salvatorake cerkve, pa ni nič opravil. Zdaj pride reč še v deržavno sodnijo , ki bode katoliško Cerkev menda saj branila v njenih pravicah.
V'se kaže, da dandanašnji v terpljenji sv. cerkve edino še velja: Adjutorium nostrum in nomine Domini."
Prežalostno-ginljivo je ločenje katoliškega ljudstva od te cerkve. Duhoven Auzim je v zadnje ondi maševal, potem žalosten in objokan začne iz cerkve spravljati sveto posodje in uga-d večno luč. Ljudstvo, kterega je bilo lepo število pri Božji službi, je žalovalo z duhovnom. Po ulici in v dvorišu so že čakali lažnjivo imenovani „starokatoličaniblezo dosti „starokatoliških" judov in judinj med njimi, ki so se zagnali v cerkev, ko so jo katoliški verniki zapustili.
Opravilo je imel neki odpadnik Anton, in sicer po cerkvenem u redniku, če tudi je iz cerkve izločen in sam ceikev p*uje! !n čudno: „starokatoličan" je tožil pa katoliško Cerkev, da s časom ne napredva njena ,.*tara teologija, od •» stoletja okamnjena teologija." — Tako so vsi lažujivi preroki v nasprotji sami seboj.
Nad-korijstvo dunajsko je vsled tega v okrožnici naznanilo, da ta duhoven iz linške škutije, ki je pred nekolik«« l«-r■ prišel v posvetni obleki na Dunaj, ni bil v dunajski nad>ki.tiji nikoli pooblasten za Božjo službo. Kako pa j«* z njfgovo vero , je zraven druzih naznanil pokazal v svojih v Pešti natisnjenih bukvah: „Das ver-liil-chte ( hri^tenthum und die Welt," v kterih celo pravi, da keršanstvo nikoli ni bilo svetu čisto oznanjeno, da
so ga že aposteljni pokazili. — In takemu Človeku je izdana cerkev ZveliČarjeva!
Kardinal vikši škof je 13. vinot. ministru za bogo-častje v pismu razložil, kako je sklep mestnega sveta nasproti pravu katoliške Cerkve in deržavnim postavam. Minister se je hotel reči ogniti, rekši, da to je notranje cerkveno prašanje: če sme Anton duhovno službo opravljati, ali ne? kardinal pa mu je v drugem pismu dokazal: da za to ministra še prašal ni, temuč ga je samo katoliški Cerkvi za pomoč in brambo prosil zoper brezpravni napad, kakor mu v tem postava dolžnost naklada. Deržavna oblast je dolžna kogar koli si bodi pravice braniti, tedaj tudi priznano pravo katoliške Cerkve. S tim je bilo ministerstvo prisiljeno pečati se s tim pra-šanjem, in povedano je že zgorej, kako ga je rešilo. Kardinal nadškot je bil toraj primoran omenjeno cerkev v prepoved djati, ter dokler se ta zmešnjava ne odpravi, ostane prepovedano v nji maševati in vsako drugo duhovsko opravilo.
Društva. Ob koncu leta 1870 je bilo v Avstriji 341 politiških društev, in sicer 170 „liberalnih", pa 171 katoliških. Do 30. kimovca 1871 je vstalo 148 novih politiških društev, in izmed teh jih je samo 1) ,,liberalnih," 128 pa katoliško politiških. Kolik napredek! ,.Liberalni" tedaj imajo zdaj 1U0, katoličani 299 društev. Kdor pomisli, kolika moč je v združevanji, ne bo dvomil da zmaga katoličanov na Avstrijanskem je blizo , samo* če gorečnost ne omahne, s tim pa tudi zmaga druzih pravic, ker katoliška Cerkev je resnica in pravica, pa podlaga pravice. Tista slovenska svojbina, ki je zlasti poslednje tedne začela duliovstvu tako nečedno roge kazati, toraj pač ne ve, kaj dela.
kupec oropanega cerkvenega premoženja. V Liguriji v kraju „Fontanabuona" — je undan 12. okt. jelo goreti ob 11 zvečer v hiši nekoga, ki je imel na-kupljenega nekaj cerkvenega posestva. Pred tem kupom so prijatli klicali, da to ni pripuščeno , bode zapadel v izobčenje itd. — Kavno s tim ga je svaril duhovni pastir, kteri je pristavil, da ga ne more za veliko noč obhajati. Ta „one" je vse in vsacega zaničeval in odgovoril župniku: Toliko bolje; tako bom za veliko nod imel eno sitnost manj.
Mirno je vžival pridobitev. Pretečeno leto pa mu je zgorel en sinček ; to leto, imenovani dan", mu začne hiša goreti. Eden njegovih sinčkov, 141etin, je spal z dvema bratoma, eden je bil 0-, drugi »letin. Ogenj ga zbudi, zgrabi brata, da bi ju otel, ali, obdan z ognjem, ju pusti in beži, da bi se otel, in rešil se je, pa hudo zdelan od ognja ; brateca pa sta bila izlečena vsa spe-čena in sežgana. Oče, zbujen pri toliki nesreči, hiti na streho odkrit jo in kaj malo robe iz hiše otet; pade pa nanj linska zaturnica in mu zdrobi eno nogo od kolena
do atopala tako, da mu jo je mogel ranocelnik ozdrav-ljaje šivati..
Pri tolikem razdjanji je bila pretresena vsa vas, in, če tudi priprosto ljudstvo, je s svojim natornim in vernim umom zdajci sklepalo:
Tu ga imate — sad izobčenja (cerkvenega prekli-canja)! Bog ne plačuje samo v saboto, ampak tudi v petek, ki je bil dan nesrečne dogodbe. (Uaita catt.).
Ako se ne bo kakemu mUdo-liberalcu preveč zakadilo, pristavimo se en sklep, tako le:
Ako se je taka godila s človekom, ki je nekoliko ugrabljenega cerkvenega posestva kupil: kaj bo pa s takimi, ki so ugrabili cele okrajine, mesta, sami Rim?! —
Ali jezuiti ali rudečkarji. Med tem ko laska vlada preganja in trinoži jezuite, pa jezuiti delajo vladi v prid in gledajo obvarovati jo naj veči žugajoče nevarnosti. P. Karol Marija je namreč v Florenciji dal na svitlo silo tehtno delo o ,,Internacionaluki je nova podoba starodavnega razpertja med bogatimi in reveži. Ta razpor je tako star, kakor revšina in bogatija. Poganstvo je prašanje reševalo s sužnostjo, ker je reveža verglo bogatinu, v oblast kakor robo njegovo. Ker-šanstvo pa ga je rešilo z usmiljeno ljubeznijo pri bogatinu in s poterpežljivo vdanostjo pri revežu ; odpravilo je sužnost in reklo je bogatemu: Ti moraš del svojega bogastva revežu dajati. Slovesna dolžnost je to, ki ti jo Bog naklada. Vender pata dolžnost ni zastavljena na pravo pri revežu, da bi smel premožnemu jemati. Podvreči se mora božji Previdnosti, vdati se v svojih pritežnostih in spoštovati lastnino bližnjega. — Ker so pa mnogi premožni Boga in vero zavergli, ni čudo, da jih tudi Božje varstvo hoče zapušati ter jih prepustiti vzrogoviljenemu uboštvu, še bolj pa derhalstvu. Novošegna politika, kakor izpeljuje nadalje „Unita," je na tri načine pokazila preslavno keršansko meddružin-sko naredbo. 1. Z vladbinskim odpadom od keršanstva in torej od njegove ideje ljubezni in od načela vdanosti; to namreč sta bila jezova zoper povodenj strasti pri bogatih in ubogih. 2. Oklical se je malik denara, kakor da bi vsa sreča bila v posestvu, češ, da naj veči mogočnik in veljavni k bi bil tisti, ki naj več ima. (Ali se ni res tolikrat povdarjalo : „kapital! kapital"!) 3. Z nezmernostjo velike obertnije so se nabirale tiste sre-diša in tiste kopičenja delavcev , ki so ko vedne priče mastnih dobičkov občutovali živo kopernenje pridobivati si, zgubijevali pa ao vse verske načela, ki so sicer tudi terpljenje človeku sladile.
Omenjeni pisatelj z bistrim umom in globoko teo-logiško učenostjo pojasnuje ,,genezo Internacionalovo'' (kako se je to rogovilstvo začelo in množilo), kaže potlej, kako in zakaj se je vgnjezdila ta nevarna zmota v italijanskem ljudstvu: razodeva, koliko je že narastla sedanjo dobo itd. (Knjiga O. Karola M. Curči-a velja 1 frank in 10 centez. pri L. Manuelli-u v Florenciji in pri druzih večih bukvarjih.)
V	Londonu, kakor pišejo, so naj bogatejši in imenitniši gospodje in pa angleški demokrati (Ijudo-vodji) naredili med seboj prav tesno zvezo, da bi se v miru spravilo zastran meddružinskih prašanj, ki sedanji čas svet pretresajo. Bojimo se pa tudi mi z „Unito cattol.", da vse prizadevanje za odvernjenje rudečkar-skih grozovitnost bode prazno in brez sadu, ako se zveze ne zgodč na verski podlagi, ako se bogati in delavci (se ve, po velikih mestih) k veri ter k Bogu ne povernejo.
V	Pariiu v cerkvi Marije Device (Notre-Dame) 80 izpostavljene okervovljene obleke Monsign. Darboy a in škofa iz Surat-a, ktera je pariška rudečka ter ko-
muna ubila. Djane so na stran oblčk miigsp. Affre-a in milgsp. Sibour a, kterema se je enako zgodilo.
Od Prusov posiljeni Elzasarji že popisujejo nove blagre, ki so jih prinesli luteranarji Prusi. Vradniški birokrati, ki so se po deželi razsuli, so z malo izjemami vsi luteranarji. Zraven tega se vselujejo prostozidarji v deželo; eden mavtarjev je izvoljen celo za predsednika učnega svetovalatva , vodstvo vsih višjih, srednjih in začetnih šol je v katoliški cerkvi sovražnih rokah. V normalke se sili brezverstvo.
V Lijomi na Francoskem se mestni srenjski odbor, vse prek prostozidarski, s silovito togoto bori zoper Cerkev, in izpravil je bil iz šol vse katoliške učenike in učenice. Katoličani so toraj na podlagi naučne svobode vstanovili svoje lastne šole in niso pustili otrok v neje-verske šole. In če si ravno se mora v njih učnina plačevati , v mestnih pa ne, so imeli vender katoličani 18.<mm); zidarji pa v svojih največ 4<*X) mladine. Mestni svet je toraj iskal pomočkov, kako bi v svoje nejever-ske šole mladino primamil, in odmenil je 2<».<M > frankov, da se ob koncu šolskega leta po razdeljenih darilih napravi mladini veselica z igro, gostijo in vedrilom. In to je tista lijonska dogodba, ki je na narodni skupšini v Verzajiu zbudila veliko hrupa. Kaj koli se je bilo dogodilo? Verli pohujšanja, ki so ga otroci čez dan slišali in vidili, so imele na večer vse kola opraviti, da so ,,kanibalsko" razigrano in pijano otročajstvo v mesto zvozile. — Tako ae olikuje in odreja mlad<na brez vere.
Sv. Oče so v posvetu 27. okt. milovali sedanji žalostni stan, zavernili italijanske zagotovila, tožili zoper kongres tako imenovali starokatolikov in izvolili 55 škofov, med njimi 11 zunanjih.
Odmeri parski skorje se bodo v kratkem sošli v Bambergu, da se posvetujejo, kak se jim je obnašati v oziru na sovražljivega ministra za bogočastje.
Protestanski neki predikant je te dui v Rimu govoril pričo nekterih žensk , otrok in delavcev — češ da — zoper nepotrebno potrato papežev. Zakaj neki bi se mogel papež voziti, je rekel evangeliški mojster, ali nismo vsi enaki ? — Med tem pa je evangeliš-pre-roka čakal že voz, in mož se je v vozu „gejcal" domu, le njegovi poslušalci so mogli peš švedrati.
Iz Ljubljane. G. Miroslav Tomer, mladi slikar, je zdaj v Monakovem, kjer se pri tolikih umetnikih in umetniških zbirkah v svoji umetnosti izurja in dover-šu|e. Kakor znani g. Franke svoj pot dela za domačijo v Benedkah, *) tako zamore tudi pri g. Tomcu v Monakovem naročiti, kdor kaj potrebuje Ravno zdaj ima v delu veliko podobo za veliki altar farne cerkve v „Neukirchen u" pri Lambahu na gornjem Avstrij&ti-skem. Oba omenjena naša umetnika naj bodeta rojakom goreče priporočena, zlasti zdaj o nauku, ker gotovo je, da na tujem se težej izhaja, kakor pa doma.
Slovenija je v sredo imela posvet zastran sedanjega političnega stanja. Dr. Blehveia je v kratkem ogovoru naznanil, kako je bilo vse v naj lepšem redu za spravo med avstrijanskimi narodi, 1 7 deželnih zborov je priserčno priterdilo češkim podkladnim členom za spravo; kar pritegne vrag razpertja. Ranjski Gurres je rekel o neki priliki, da povsod, kjer Bog cerkev zida, prizida hudobni sovražnik svojo zakristijo. Tako je tudi tukaj bilo že dozidano poslopje sprave, kar pritisne duh nemčurskega razporstva in vse skazi. Zidal je sovražnik svojo razpertijo na Dunaju, kamor so vsi r:a-
•) Undan, kakor je znano, je g. Franke izverstno dodelal dr. Bleiweisovo podobo; zdaj ima v delu križev pot za Cerkljansko cerkev, in kar je že gotovega, to obeta, da bole prav dobro delu.
sprotniki pošiljali svoje podpihovanja. Tudi iz Ljubljane, kjer so v konštituc. društvu celo osebo cesarjevo dol-žili, da je nepostavno delal s svojim pismom , ki ga je poslal Cehom, in vladni komisar pričujoči, je k temu molčal. — Rojili so sovražniki tako dolgo, da so že skor gotovo spravo razderli. Mi k temu ne smemo molčati. Kaj je storiti? Priznati načela ljublj. deželnega zbora, ki so za spravo. — Hohenwart je svojo dolžnost spolnil, se je pošteno poganjal za spravo. Zato naj bi mu bilo naznaniti priznanje. Tudi meni dr. Bleiweis, da sprava je le odložena, ne pa odveržena ; zdi se mu, da
1*e to kakor klic na železnici: „lu minut postanka!" Sila bi pa ta nada očitno izreči itd.
Povzel je besedo šc dr. Kosta in pristavil, da Beust je Avstriji več škodoval, ko jo je z dvalizmom razdjal, na dvoje, kakor vsa pruska vojska 1. 1866. (Pridjati je tukaj b cerkvenega in r.arodnega stališa še to, da morebiti ne manj je škodoval Beust s svojo šolsko postavo, ker je vergel razpor med Cerkev in šolo in za-redil červa, kteri grize po drobu cele Avstrije in, se vč, da ne bo drugač zdravila, kakor da se Cerkvi pravice povernejo. Škodoval ali saj škodovati nastavil je 8 svojo zakonsko postavo, ktera je sicer do malega brez nasledkov ostala — znamnje, da ni za Avstrijo — , vender ni brez škode; za kakoršni civilni zakon pa ravno Slovenci manj marajo, kakor za lanski sneg. Vr.)
Dr. Kosta je naslednič bral resolucijo v 5 točkah, ki se je splošno sprejela in se bo posla grot Hohen-wartu in Cehom v Prago.
Slovenija 1. priterjuje adresi kranjskega deželnega zbora in pripoznava, da se vsem narodom in deželam pravična svobodna vstava more izdelati le po načelih čeških podkladnih členov. 2. Slovenija čestita narodu češkemu, ki je nepremakljivo branil svoje in s tim vsili narodov in dežel pravice. 3. Slovenija obžaluje razdor poravnave, prepričana pa je, da se v kratkem povzame nit sprave. 4. Toliko prej se bo to zgodilo , ako vsi federalisti vzajemno in solidarno delajo. 5. Slavo llohen-wartovemu miniaterstvu kliče Slovenija, ktero pogumno stopa federalistiške načela.
Za obleko revnili otrok. Prebivalci ljubljanskega mesta so že velikokrat pokazali, da so zmirom pripravljeni, kcdar je treba kaj dobrega storiti. Živ dokaz temu je darovanje obleke revnim otrokom, ktera se že več let z vedno enako gorečnostjo preakerbljuje. Število onih, ki se tega zdatno vdeležujejo, se Čezdalje bolj narašča. Tudi letos bo zopet lepo število učencev in učenk na novo oblečenih. Previdni dobrotniki so že meseta maja v ta namen nekaj blaga darovali in mi-loserčne gospe so se pod vodstvom gospč Karoline Blenveisove in gospodičine Lujize Orelove dela že lotile. V malo tednih, predno se še hudi mraz prične, se bode obleka že razdelila. Dasiravni veliko blagd zastonj dobimo in gospč obleko zastonj izdelujejo, je. vendar še veliko stroškov poravnati. Zato se odbor katoliške družbe obrača do vseh dobrotnikov in do-brotnic s prošnjo, naj blagovolijo to delo, ktero je šolskim otrokom v prid, bodi si z blagom ali z denarjem podpirati. Mile darove sprejema katol. družba in g. stolni kaplan K lun. Besede, kakoršne čisti donesek se je drugo leto v ta namen obračal, letos ne bo.
Ob enem se dobrotnikom naznanja poštev lanskega leta, v kterem se je obleklo 40 dečkov in 44 deklic. Dohodki: Od si. hranilnice 5<> g<dd., od gospč Kaj-zerjove 50 gold., od milosti, knezoškofa 20 gold., od gospoda barona Antona Zois-a 20 gold., iz Gorenskega (Jožef Gorenski) 20 gold., po umrlem g. profesorju Melcer-ju 45 gold., čisti dobiček besede 88 gld. 51 kr.,
čisti dobiček tombole 23 gold. 34 kr., znesek raznih skladb 119 gold. 70 kr., skupaj 43G gold. 55 kr. Gospoda Terpinec in češko sta darovala kos sukna, gosp.. Mali pa za kakih 10 gold. usnja. — Stroški: Za robo, iz ktere se je napravila ebleka 286 gld. 12 kr., za usnje 111 gold. 95 kr., krojaču 15 gold., čevljarju 25 gold. 71 kr., drugi stroški 3 gold. 18 kr., skupaj 441 gold. 96 kr. Ako primerimo dohodke s stroški, se pokaže primankljej 5 gold. 41 kr., kteri se bo iz letošnjih dohodkov poravnal. Zato pa je od lani za letos ostalo še kakih 6 funtov usnja.
Dobrodelni odsek kat. družbe.
Ministri Hohenwart, Šiifle, Habietinek in Jireček so odstopili in 30. okt. je cesar sprejel njih odpoved. Minister Holzgethan ima novo ministerstvo osnovati.
Spravljanje s Cehi in drugimi Sloveni in konservativci se je tedaj razbilo, spravoljubno Hohenwar-tovo ministerstvo odstopilo, in zopet nastaja čas hudih borb za Cerkev in narodovske pravice. Bilo bi pa res skoraj čudo, ako bi Avstrija dosegla srečno spravo, dokler je Rim in papež v babilonski sužnosti in tudi nikogar ni, ki bi velikoserčno pomagati obljubil, če tudi s pogojo, ako sam k moči pride. Sicer pa je nezapo-padljiva nespremišljenost tistih nemških in madjarskih mož, ki spravi kljubujejo; zakaj vediti bi morali, da valovi se še nikoli niso utolažili, dokler so jih vetrovi gonili. Cerkev z verniki se zave svojih pravic, in tir-jala jih bo, dokler jih ne dobi; narodi s toliko večino v Avstriji se zavedajo svojih pr&v in pravic toliko bolj kolikor terdovratniše se jim odrekajo. Nakane nasprotnikov so zastarane, n. pr. ponemčevanje, in ne bodo več stopinje dalje storili, k večemu bodo razvoj narodov zaderževali; pa še to ni gotovo. Ako se pa ozremo na bivše ministre in velik del federativne stranke, moramo svoje prepričanje izreči, da ni še zrela za zmago, dokler se z vso odkritoserčnostjo tudi za cerkvene pravice ne potegne tako, kakor za druge pravice narodov. Da je bivše ministerstvo dopustilo zoper kar-dinalovo protestiranje cerkev sv. Salvatorja sektirarjem izdati, to je storila čisto nepotrebna boječnost. Velika Rusija razkolniška z blizo 9 milijoni prebivalci se ni sramovala te dni poslanca k papežu poslati in delati ponudbe in obljube za spravo z rimskim stolom; zakaj bi se katoliška Avstrija bala okrito in naravnost izreči, da bode branila pravice sv. Očeta?
IMuhorshe spremembe.
V	goriški nadškofiji. V. č. g. Jan. Filipič je postal vikar v Doberdobu. Prestavljeni so čč. gg. duhovni pomočniki: Jan. Traversa v Kaprivo; Ant. F r a n z o s v Ajello; devSa vorgnan i Vin. v Teržič; Val. Brezavščik v Šenpeter pri Soči; Jože Baic v Kronberg. Cč. gg. novomašniki so dobili kaplanije: Ign. Fabijani v Lučniku; Štef. Valentinčič ▼ Devinu.
V	ljubljanski škofiji. Č.g. Mat. Lavrič, novo-posv., pride v spodnjo Idrijo (ne v Žuženberk , kakor je stalo zadnjič); č. gvMat. Pazi ar sem. duh. v Žužemberk. Č. g. Jan. Cibašek, kranjski rojak in duh. na Koroškem, je dobil iaro na Turjaku.
Dobrotni fiarori.
Za s v. Očeta. Od ranjc. gosp. Fr. Pustaverha po njegovi volji 37 gl. — iz Mavčič 8 gl. Za afrik. mis. L. Žigman l gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožei Blazilik v Ljubljani.