41247


• •

fl Fr

apostoljski provikar

osrednjej Afriki.

i

♦

T

Za slovensko ljudstvo

spisal

Fr. Jaroslav. ^

Izdala družba sv. Mohora v Celovcu.

1

♦

T

7  dovoljenjem visokoeast. Kerškega knezoškofijstva.

1881 .

NatKniln tiskarnioa di-užh«; bv.  Mohora v Celovcu.



apostoljski provikar

T

osrednjej /VfVilvi.

Za slovensko ljudstvo

spisal

Jtoniik.

Fr. Jaroslav.

Izdala družba sv. Mohora v Celovcu.

Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva.

1881.

Natisnila tiskarnica družbe bv. Mobora v Celovcu.

41247

CSoaMs^iS

Knobleharjevo življenje so popisali Dr. V. Klun
in Dr. J. G. Mitterrutzner v nemškem, A. Umek-Okiški
pa v slovenskem jeziku, in osrednjo Afriko je popisal
se ve da tudi v nemškem jeziku bivši misijonar A.
Kaufmann.

Nemških spisov naše ljudstvo ne more brati , A.
Umekov Slavospev: v  Ah im a Soliman u  z dodanim živ¬
ljenjepisom pa je vse premalo razširjen, in tudi ni
upati, da bi se kedaj razširil tako, kakor gre.

Knoblehar je gotovo eden najodličniših naših ro¬
jakov, in zasluži, da ga ljudstvo v spominu ima. To
se more najlaglje zgoditi, če „družba sv. Mohora“
njegov življenjepis med svet pošlje. S tega namena je
bilo le-to prosto navadno delce po gori omenjenih virih
in nekoliko po „Zg. Danici “ spisano.

Kar se tiče porabe Abune Solimana in Zg. Dan ice,
j e veliki prijatelj in neutrudljivi pospešitelj afr ihanskega
misijona mnsgn. L. Jeran rad privolil.

Pisatelj.

Jamih.

i.

Basi nedolžno, reselo in zdravo,
Dete, ki rajski spreleta te smeh,
Božjo odgrinjalo tam bodeš slavo,
Koder ošabno šopiri se greh.

3Hfcnoblehar je beli dan zagledal 6. jul. 1 . 1819  v
Škocijanu pri Dobravi na Kranjskem, v dekaniji kerškej
ali' leskovškej. Oče Nace ali Ignacij in mati Urša sta
imela tu sredno kmetijo, in pet otrok: tri sine in dve
hčeri. Ignacij je bil najstareji deček, in ko so stariši
opazili, da je za uk pripraven, poslali so sedemletnega
sinka v šolo v Kostanjevico, naslednjega leta pa v Celje.
Od tukaj je prišel v Novo mesto, kjer je doveršil drugi
in tretji nemški, in šest latinskih razredov ali šol.

Kako je v tem času živel, o tem so nam povedali
nekaj malega njegovi oskerbniki, in je vredno, da se
omeni. Knoblehar je bil navadno ves zamišljen, in bolj-
sam zase. Za glasno, sumečo drušinjo se ni zmenil dosti,
raje je občeval z izkušenimi možmi kakor z živimi
mladeniči. Če je prišel v drušinjo, ki mu je ugajala,
bil je tudi on vesel in jako živ. Kadar je kaj sklenil,
deržal se je tistega na vso moč, in je branil svoje
mnenje skoro terdovratno, in ta termoglavost je bila
kriva, da se ga je lehkomiselna mladina nekako ogi¬
bala , češ, da je Knoblehar odurnega vedenja. Glave
Knoblehar ni imel posebno dobre, ali je bil zato na
vso moč marljiv. Zjutraj je navadno ob štirih ustajal,
zvečer je rožni venec skoro le on naprej molil, k službi
Božjej je vselej šel, navadno sam. Posebno veselje je
imel do bilja, cvetja in živali, in je že dobil priliko
tako ali tako, da je mogel kaj primernega povedati,
ali se v pobožno premišljevanje vtopiti.

Knoblehar je že kot učenec nekako slutil, kaj da
bode iz njega, tako nam terdijo zanesljivi ljudje, in

5

od leta 1836 počenši se je res prav mnogo s tem v
duhu pečati začel. Tega leta namreč je prišel na Kranjsko
naš slavni rojak Baraga, amerikanski misijonar, in
pozneji škof indijanski. Da je bilo o tej priložnosti na
Kranjskem vse po koncu, da se je le o tem govorilo,
to je gotovo, in vse to je tudi Knobleharju globoko v
serce segalo. In ko je bil misijonarja Barago tudi osebno
spoznal, sklenil je, da hoče tudi on, ako Bog da, ne-
vercem luč svete vere prižigati, k čemur ga je neka
skrivna moč že sama po sebi vlekla.

S tem imenitnim sklepom v sercu je prišel Knob-
lebar jeseni 1. 1837 v Ljubljano v sedmo latinsko šolo.
Najraje se je učil naravoslovja, občne zgodovine, pa
novejib jezikov, ker je vedel, da znanje jezikov je
misijonarju neobhodno potrebno. Doveršivši sedmo in
osmo latinsko šolo je prišel v dubovšnico ljubljansko,
kjer je ostal dve leti. Tudi tu se je nadalje uril v
jezikih, ali pri tem ni zanemarjal svojih navadnih dolž¬
nosti, zapovedanih predmetov šolskih, izlasti rad pa
seje učil hebrejščine, arabščine, sirščine in kaldejščine.

Goreča želja po misijonu ni dala miru mladeniču.
Ljubljana mu je bila pretesna, želel je priti v ustav,
t. j. nekake šole, v katerem bi se mogel popolniše
izučiti za misijonarja. Tak ustav je slavna rimska
„propaganda <l , v katerej se mladeniči iz vseh krajev
sveta v mnogoterih vedah odgojujejo, da jih potem
pošiljajo za misijonarje v razne dežele. In v ta ustav
je želel priti tudi naš Knoblehar. Zato se je drugega
leta v duhovšnici obernil s to serčno željo do tadanjega
papeževega nuncija kneza Altierija na Dunaju, da bi
kaj izvedel. Kardinal je pohvalil junaški sklep, in
dal serčnosti mladeniču.

Ko je doveršil drugo leto bogoslovja, zapustil
je Knoblehar Kranjsko dne 27. avg. 1. 1841. Težko
se je poslovil od ljubih starišev, bratov, sester, in še
drugih; hudo mu je bilo, ko je zapuščal drage domače
kraje, in se odpravljal v tuji svet. Nekoliko so mu te

bridkosti zlajšale primerne besede ki so mu jib go¬
vorili g. J. Zalokar, takratni fajmošter v Skocijanu,
in tolažil ga je tudi imenitni in važni poklic, ki si ga
je izbral. „Slovo“ od očeta in matere, od bratov in
sester je prav lepo opisal rajni Umek-Okiški v slavo¬
spevu „Abuna Soliman“ tako-le:

Z Bogom oče, z Bogom mati,

Srečni, zdravi ostanite;

Zdrave sestre, srečno brati,

Serčno zmirom se ljubite!

Moram se od vas ločiti.

V daljne tuje grem dežele;

Divje ljudstva tam učiti
Moje so preserčne želje.

S sercem ranjenim odidem,

Vabi sveta me resnoba;

Ako več nazaj ne pridem,

Vidimo se unstran groba.

Ako pismo kdaj dobite,

Da me hladna zemlja krije;

Žalostni izgovorite:

Luč nebeška naj mu sije!

Koder koli bodem hodil,

Vsaki dan za vas bom molil,

Angelj Božji me bo vodil,

Sebi moje Bog izvolil.

Toraj zdravi ostanite,

Zadnjič si roke podajmo.

Solz prebritko ne točite,

Vsi se Božji volji vdajmo.

Do Tersta ga je spremilo nekaj prijateljev. Serce
mu je tergalo, ko je od njih slovo jemal. Pisal jim je

7

pozneje iz Kima, da mu je bilo poslavljanje od njih
ravno tako bridko, kakor malo popred od domačih, in
da mu je serce kervavelo, ko jim je smehljaje z roko
mahal z ladije.

Dne 7. sept. je prišel Knoblehar v večno mesto,
v Rim. Oj. kakošne misli pač so šle po glavi nav¬
dušenemu mladeniču, ko je pervikrat zagledal veličastno,
velikansko kuplo Šentpeterske cerkve. Perva pot je
bila na grob sv. Petra in Pavla. Tu je mladi slovenski
romar, prešinjen od svetega strahu in groze, pokleknil
in molil:

„Pervaka apostoljska! ponižno tu klečim,

Da sveta mučenika nevredna stvar častim.

Tud jaz hoditi hočem enako z vama pot,

Prosita, da mi pošlje svoj blagoslov Gospod!“

„Na vajnem slavnem grobu Bogu darujem dar,
Darujem, Vsemogočni! serce Ti revna stvar,

In prosim, da nebeško mi milost dodeliš,

Da zasadim med ljudstva neverska sveti križ 1 “

Ko je Knoblehar odmolil, in veličastno, največo
cerkev na zemlji poveršno ogledal, šel je propagande
iskat. Ali česar ne bi bil pričakoval, zgodilo se je; v
propagando ga niso sprejeli! Vendar so mu dovolili,
da sme hoditi v jezuiške kolegije ali šole, in se v
propagandi jezikov učiti. No vkljub temu, da mu je
koj pervo upanje po vodi splavalo, ni se dal pogumni
mladenič ostrašiti, šel je naprej po poti, katero je bil
ubral, zaupal je na Božjo pomoč, naj pridejo kakoršne-
koli poskušnje. Ali koj perva skušnja je bila terda,
zelo terda, neznanske skerbi in bridkosti so Knobleharja
obsule. Ko je šel z doma, ni imel dosti več denarja,
kakor le toliko, kolikor ga je navadno potreba za po¬
tovanje v Rim, da človek pošteno shaja. Knoblehar je
varčno ravnal, in zato se je nekaj dni že še prebil,
ali denarja je bilo od dne do dne manj, in novega

8

vzeti ni vedel od kodi. Pomanjkanje ga je čedalje huje
terlo. V Rimu je bil čisto tuj, domu je bilo daleč, de¬
narja pa nič! Knoblehar se je udal v voljo Božjo in
rekel: „Gospod, kakor ti hočeš, tako naj bode!“ Ta
čas terde poskušnje in stradanja Umek lepo opisuje:

Po sjajnem mestu tujec hodi,

Iz daljnih krajev romar mlad,

Prijazen znanec ga ne vodi,

Tovarš mu hoče hiti glad.

Palače zlate se bliščijo,

Po ulicah odmeva šum,

Vozovi nagloma derčijo,

Ni zginil sercu še pogum.

In serčno romar mlad koraka,

Poterka tu, poterka tam:

Zapira se mu hiša vsaka,

Ne ve najprej, ne kod, ne kam. —

V tej stiski se je Knoblehar obernil domu na
Kranjsko. Pisma, katera je pisal meseca novembra 1.
1841, in febr. 1. 1842 nam pričajo, v kolikem pomanj¬
kanju je živel, ali da mu zato zaupanje na Božjo po¬
moč ni upadlo nikdar, pa tudi to nam pričajo ta pisma,
kako mu je serce hrepenelo po učenosti. Z nenavadno
gorečnostjo in marljivostjo se je uril v vseh znanostih;
učil se je pred vsem drugim tega, kar je odličnemu
duhovniku znati potreba, poleg tega pa tudi naravo¬
slovja, računstva, risanja, zvezdoslovja, zdravilstva, s
kratka: vsega se je učil, do česar mu je pot odperta
bila.

Naj tedaj tu vverstimo nekoliko verstic iz njegovih
pisem.

„ Večkrat po cel teden, tudi po 14 dni nisem gor¬
kega jedel; vlival sem samo kruh in vino. Vendar
sem čversteji, kot sem bil na Kranjskem, bolj rejenega

9

obraza, in se krepkejega počutim. O domotožnosti, ka¬
kor jej vele, zaradi katere ljudje iz severnih krajev tu
mnogo tožijo, in jih zato obhaja čemernost, žalost, ali
se jih celo sulica loti, o tej jaz malo vem, in kolikor
je čutim, raje pravim, da je domovinska radost. Kadar
se spominjam domovine, tedaj se izradujem, in novo
oživljen se lotim dela in dolžnostii.  t. d. —

Kakor hitro so v Ljubljani izvedeli, kako slabo
se godi Knobleharju v Rimu, nemudoma so poslali pre¬
blagi knezoškof Anton Alojz izdatne denarne podpore,
kar so tudi pozneje še večkrat storili. Tudi duhovščina
po deželi je jela zlagati denarja svojemu rojaku, vsaj je
je znano bilo hvalevredno njegovo prizadevanje. Denar
je o pravem času došel v Rim, ali kdo ve, s kako
pomoto mu ni bil oddan. Ubogi Knoblehar je moral
„stradati,“ denar je pa na pošti ležal. Še le čez osem
mesecev ga je dobil! Sreča, da ga je med tem dober
prijatelj priporočil danskej imenitnej rodbini Thorwald-
sen za domačega učitelja. S to gospodo, ko je bil dobil
privoljenje od svojih viših, potoval je po letu 1. 1842
po italijanskih, nemških in slovanskih zemljah. Bil je
v Florenci, Veroni, Monakovem, sel je skozi Češko,
Saksonsko in Prusko v Hamburg, in slednjič v Kodanj.
Ali ker je moral z začetka šolskega leta, t. j. novem¬
bra meseca že v Rimu biti, kakor so mu bili učeniki
naročili, ostal je v Kodanju do oktobra, potem pa se
vernil skozi Hamburg, Havre, Pariz, Marseille in Ci-
vitavechijo. Kmalo potem, dne 25. novembra 1. 1842
je pisal iz Rima prijateljem: „Tako sem tedaj zopet v
mirnem zavetju, v svetem mestu, čverst in zdrav, novo
oživljen in še bolj navdušen, da se pripravim za veliko
borbo.“ Takrat je tudi prejel denarje, spomladi iz
Ljubljane poslane, ki so ga daljne stiske rešili.

Leta 1843 so sprejeli Knobleharja med učence
propagandine, in leta 1844 na sv. Petra dan je slovesno
obljubil, da hoče prednikom njenim do cela pokoren
biti, ter jim iz evropskih misijonov vsako leto, iz dru-

10

gih delov sveta pa vsako drugo leto poročati uspeh
svojega misijona.

Na vso moč vesel je bil Knoblehar, ko se je v
propagando preselil; tu še le je bil doma. V propa¬
gandi se uče in pripravljajo za svoj imenitni posel
mladeniči iz vseh krajev sveta. Vsako leto na sv. treh
kraljev dan pa imajo posebno slovesnost, recimo „besedo“
v raznih jezikih. Tudi Knoblehar je imel pri tej pri¬
ložnosti besedo, in sicer —- v slovenskem jeziku.

Približal se je čas mašnikovega posvečenja Knob-
leharju. Kardinal Patrizi, vikar Njih Svetosti, podelil
mu je subdijakonat dne 2. marca 1. 1845 v kapeli
rimskega semenišča, in dijakonat dne 8. marca v slav-
noznanej cerkvi sv. Janeza lateranskega. Kardinal
Fransoni, prefekt propagandin, pa mu je podelil pres-
biterat dne 9. marca v svojej domačej kapeli.

In dne 14. marca je Knoblehar pel novo mašo v
jezuiškej cerkvi.

Tako je bil naš rojak pripravljen za misijon. Ali
kamo ga bodo poslali? Veselega serca je pričakoval
povelja od svojih viših. Namenili so ga najpreje za
misijon v Hindostanu; že se je odpravljal na pot in
imel le malo dni do odhoda, ko mu nenadoma naznani
propaganda, da ga bode v Štokholm poslala, ker ka¬
toliška srenja tam gori je prosila duhovnika, ki zna
francoski in nemški. Težko je popustil Knoblehar
dolgoletno upanje, gorečo željo, da pojde k malikoval¬
cem luč sv. vere nažigat; ali kmalo seje  pomiril, češ,
da je volja Božja tako. O teh dveh misijonih je iz¬
rekel svoje mnenje v pismu, katero nam jasno priča,
da je bil Knoblehar globok mislec in vnet boritelj sv.
vere. No tudi na Švedsko ga niso poslali; v kratkem
so mu odperli pot na tri strani: v Avstralijo, v Hin-
dostan in v Perzijo, na vseh treh krajih so se imela
ustanoviti nova misijonišča. Učeno in živo popisuje v
omenjenem listu vsa ta misijonišča. Odločili so ga za
Perzijo. Nemudoma mu je prinesel slavni kardinal

11

Mezzofanti perzijansko slovnico, in Knoblehar se je z
navadno serčnostjo in stanovitnostjo začel učiti jezika,
• običajev in posebnosti te pokrajine. Med tem je imel
tudi misijon z nekimi tovariši, ki ga je vodil jezuiški
pater Klilo, ravnatelj propagandin. Misijon so imeli v
apeninskih planinah. Tam seje poslednjikrat sešlo več
mladih misijonarjev, ki so se kmalo potem razšli na
vse štiri vetrove. Za slovo so imeli malo in temu pri¬
merno gostovanje. Ta misijon je bil Knobleharju na
vso moč ljub in drag, ni ga mogel pozabiti.

Ko se je tako mladi misijonar skerbno pripravljal
za perzijansko misijonišče, gledi, kar mu zopet tudi
to upanje in veselje podero; povedo mu, da se mu ni
treba za odhodnjo pripravljati, ker ga hoče propagan¬
da v Rimu imeti. Propaganda namreč je bila sklenila
stolico staroslovenščine, pa nov gerško-rutenski zavod
ustanoviti, in Knobleharju to stolico in podvodstvo v
novem zavodu izročiti. To je bila gotovo velika čast
Knobleharju, propaganda je priznala njegovo sposobnost,
to je tudi sam čutil, in zategadelj je imenoval to pri¬
znanje „najterjo poskušnjo. a

Knobleharju se uname v sercu z novega huda
borba; to, po čemur je toliko hrepenel, mu je že dva¬
krat spodletelo Ali naj si je misijon še tako iz glave
izbijal, ni ga mogel izbiti. Naposled je sklenil svoje
prednike prositi, naj dado drugemu odlično mesto,
njega pa pošljejo v zunanji misijon. Uslišali so ga, pa
ne radi. Dali so mu na izberanje, kamor hoče, pa naj
grč, in odločil se je za Agro v Indiji. No tudi to se
ni zgodilo, bil je za imenitniši posel namenjen.

12

II.

. sterme poslanci Božji
Pri pogledu nove zemlje,
Strašnih krajev afrikanskih,
Kjer doma so divja ljudstva,
Kjer puščave so neznanske,
Tamni gozdi, v njih zverine,
Solnce vroče kakor ogenj.
Misli švigajo po glavi,

Čudne misli, strah in groza
Sveta serčnost vse premaga.

Pred omenjeni jezuiški pater Rillo, rodom Poljak,
je nekaj let goreče misijonaril pri Družili, 1. 1845 pa
so ga poklicali v Rim za rektorja propagandinega. On
je prišel pervi na to misel, da bi se v osrednjej Afriki
misijonišče ustanovilo, in tej misli je sv. zbor propa-
gandin z veseljem priterdil v seji dne 26. dec. 1. 1845.
Osrednja Afrika je bila povzdignjena na apostoljski
vikarijat, in sv. oče Gregorij XVI. so ga poterdili dne
3. aprila 1. 1846. Ta vikarijat je obsegal Nubijo, Sa¬
haro, ves Sudan, in razsežne pokrajine svobodnih za¬
morcev južno od Djebel Njemati-a.

Novim aposteljnom afrikanskim je bilo naročeno
zamorce spreobračati, robstvo ali sužnost ovirati in
zabranjevati, pa dušno pastirstvo čez posamezne, po
teh krajih raztresene katoličane oskerbovati. Za ta
posel so bili odbrani od propagande naslednji možje:
mnsg. Casolani kot apost. vikar s škofovsko dostoj¬
nostjo, kot pomočniki pa pat. Rillo, J. Knoblehar, pat.
Pedemonte (bivši Napoleonov častnik), in Angelo Vinko
iz ustava Don Nikola Mazza-vega v Veroni. Previdno
so v Rimu ravnali, da misijonarjem niso ukazali, kodi
imajo potovati in kje se vseliti, vse to so prepustili
njih lastnej previdnosti. Sedaj je Knoblehar dosegel,
po čemur je toliko hrepenel, bil je do cela zadovoljen.

Preden so novi misijonarji odrinili iz Rima, umerli
so Gregorij XVI.; ali tudi njihov naslednik, preblagi

13

Pij IX. so koj poterdili ukaze svojega prednika, in
poblagoslovili sveto početje. Ali še je preteklo več
tednov s pripravami za to tako dolgo in težavno po¬
tovanje, in v tem času je neutrudljivi Knoblehar do¬
segel čast doktorja sv. pisma.

Pred odhodom v Afriko so poslali Knobleharja k
Maronitom v fpazir na Libanonu, da se nekoliko uterdi i
za silno težavne, vroče afrikanske pokrajine, da se še'
bolje izuri v arabskem jeziku, da se privadi obredom
jutrovske cerkve in običajem ondotnih kristijanov. Dne
3. jul. 1846 je odpotoval iz Rima. Poslednje dni v
Rimu in poslavljanje od tam je prav lepo in mikavno
popisal.

„Poslednje dni sem obračal izlasti za obiskovanje
in slovo od svetih krajev, ki so mi bili po večletnem
prebivanji v večnem mestu postali tako ljubi in dragi,
da se kar nisem mogel od njih ločiti. No kdo bi se
čudil! Ti sveti kraji so bili meni pribežališče ob času
terde poskušnje, v njih sem vžival blaženost v priče-
jočnosti Najsvetejšega, in ta mi je vedno z novega
oživljala sklep, da se vsega posvetim razširjanju nje¬
gove svete vere. Na grobu apostoljskih pervakov, kjer
sem kot ubog romar razodel svoje serce Gospodu,
daroval sem več potov večnemu Očetu daritev njego¬
vega Sina. Skoro mi ni treba praviti, da pri teh in
takih prilikah nisem zabil predrage domovine in časti¬
tih dobrotnikov, po katerih mi je Gospod mogočno
roko podajal. “

^Poslavljanja od Njegove eminencije kardinala
Mezzofanti-a, ki je vedno po očetovski zame skerbel,
ne smem molče preiti. Ljubeznjivi kardinal je prišel
zadnji dan pred večerom v misijonišče me blagoslovit.
Kakor po navadi se je tudi to pot v mnogih jezi¬
kih z menoj pogovarjal, in med drugim obžaloval, da
odslej ne bode več imel priliko slovenski govoriti.
Ves ginjen je omenil: „Ti me bodeš zapustil, moj sin!
s kom bodem sedaj kranjski govoril? Na tem svetu

14

vsaka reč le en čas terpi!“ — Potem, ko je starček
s prav pobožnim glasom hvalil pota Božje previdnosti,
ki me je do sedaj prav očetovski vodila, potem je
ustal in me objel s posebno ponižnostjo, in izrekel po
nemški še te-le meni nepozabljive besede: „Idi v miru,
moj sin! Gospod naj te spremlja po vseh potih, imej
ga vedno pred očmi. Pogledi moje sive lase in od
starosti pripognjen život. Spominjaš se, da sem pred
petimi leti, ko si prišel k meni, bil veliko terdneji.
Gospod me kliče, ko tebe pošilja daljnim narodom nje¬
govo sveto ime oznanovat. Zaupaj vselej nanj, in spomni
se včasih besedi, katere sem ti več potov prijazno go¬
voril. Moli zame, dokler se zopet ne vidiva.“

Po večerji se je poslovil s svojimi 120 tovarši v
propagandi, ter objel misijonskega prednika patra Rillo-a,
kakor vemo, tudi v Afriko namenjenega. Ob enajstih
sta odrinila z Vinkom. Ko sta se peljala memo veli¬
kanske Šentpeterske cerkve, izgubil je voznik bič, in
moral obstati. Ta trenotek se je Knoblehar še enkrat
ozerl na slavni tempelj Gospodov in obšli so ga do¬
brodejni, sveti občutljeji, kar nam pričajo naslednje
njegove verstice:

»Mogočno in tiho je stalo poslopje s svojo krasno
krono, ponosno kupijo. Iz temnega stebrovja nam je
lesketala slaba lučica. Molče in ravno je z visokega
ostrešja na nas gledala cela versta postavljenih kipov.
Zdelo se mi je, kakor da je množica občudovalcev,
ki so prišli iz davnih vekov, in so zavzeti obstali pred
galilejskim ribičem in da še sedaj tam stoje zamak¬
njeni v premišljevanje nerazumljivih sklepov Božjih.
Ta hip sem še en pot poprosil pervaka apostoljskega,
naj prosi zame pred sedežem Božjim, da zvest ostanem
v tem, k čemur sem se bil odmenil.“ —

Na nekem francoskem parniku se je pripeljal
Knoblehar v Aleksandrijo. Med potjo se je pogovarjal
s potniki raznih ver, in neko angleško gospodičino,
ki je o katoličanih zelo zaničljivo govorila, rešil je

15

krivili misli, dal jej knjigo, da se je naučila „češčena
Marije 41 , v Aleksandriji pa jo je izročil prednici us¬
miljenih sester.

Iz Aleksandrije je šel Knoblehar v Sirijo priprav¬
ljat se za mnogotere težave misijonske. Ostal je osem
mesecev na Libanonu pri Maronitih v gazirskem ustavu.
Veselili so ga prijetni kraji, dopadali so se mu ljudje,
in le težko se je ločil od učencev, ki so ga serčno
ljubili in jako čislali. Od tu je potoval v Jeruzalem.
Betlehem, k mertvemu morju, in drugim znamenitim
krajem in mestom.

Še le spomladi 1. 1847 so se sešli gori omenjeni
misijonarji v Aleksandriji, in zopet je preteklo nekaj
tednov, preden so vse oskerbeli za daljno potovanje.
Tudi so imeli dosti prošnja in trudov, preden so dobili
„ferman, 4<  t. j. spremno in brambeno pismo od ondotne
vlade. V Aleksandriji se je Knoblehar seznanil z av¬
strijskim poslancem in svojim rojakom pl. Lavrinom,
in z učenim Dr. Arnaud-om, ki mu je marsikaj važ¬
nega in potrebnega povedal o černcih v osrednjej Af¬
riki, katere je bil na svojih izletih v tiste pokrajine
precej dobro poznal.

Dne 24. jul. so misijonarji vendar zapustili Alek¬
sandrijo in odrinili proti Kahiri. Tudi tu so se morali
za nekaj tednov ustaviti, in še le proti koncu septem¬
bra so mogli iti zopet naprej. Potovanje v notranje
kraje afrikanske pa je silno težavno, bodi si po suhem
skozi pustinje, bodi si po Nilu, ki ima mnogo nevar¬
nih slapov, čez katere se ladije z neznanskimi težavami
pretezajo. Namenili pa so se bili v Hartum,*  poglavi¬
tno mesto sudansko. Stoji pa to mesto na vogalu, kjer
se Bela in Višnjeva Reka stekate, in pod novim ime¬
nom Nil dalje tečete. Mesto je še mlado, ustanovil ga
je podkralj Mehemed-Ali, ali vsled ugodne lege za
tergovino z osrednjo Afriko se je kmalo razširilo in

* Hartum = Kartum.

16

povzdignilo. Na potu v Hartum je zbolel p. Rillo na
driski, in misijonarji niso mogli tako hitro naprej;
verh tega vožnja po Nilu tudi dalj časa traje, kakor
potovanje skozi pustinjo nubijsko. Dne 11. febr. 1. 1848
so vendar dospeli v Hartum. Ali slaba se je jim go¬
dila. Pomočki so do malega pošli, in bolezen je čedalje
huje pritiskala. Škof Casolani ni mogel kar nič več
prestajati, tako neugodno mu je bilo ondotno podnebje,
izročil je toraj svoja apostoljska pooblastila p. Rillo-u,
in se nemudoma vernil v Evropo. Rdlo, ki je bil med
tem nekoliko okreval, zbolel je z novega zelo nevarno,
in skoro ni bilo več upati ozdravljenja. Vsled teh in
takih neugodnostij nikakor ni kazalo misijonarjem še
naprej potovati. Ostali so v Hartumu, ker je to mesto
bilo tudi še v mnogih drugih ozirih jako pripravno
za misijonsko postajo. Tu namreč se stekajo najvaž-
niše ceste iz notranjih pokrajin; do le-sem še vendar
nekama redno prihajajo tergovci evropski, in je tako
zveza ž njo vsaj nekoliko zagotovljena, tako da člo¬
vek more važneje reči še izvedeti in potrebniših reči
si naročiti, ali pa v Evropo sporočiti in poslati. Dalje
so misijonarji izprevideli, da ga ni pripravnišega mesta,
od koder bi zamogli tako hitro v zvezo stopiti s Sta¬
novniki osrednje Afrike, od koder bi se dalo tako za¬
nesljivo prizvedati o posebnostih ondotnih pokrajin, in
o mestih, kjer bi se dale misijonske postaje ustanoviti.
Tu so se mogli tudi nekoliko učiti in privadati novih
jezikov, spoznavati zamorske običaje, in se polagoma
privaditi od našega zelo različnemu podnebju, katero
je vsem, ki se popreje nič ne pripravljajo, zelo nevarno
in pogubljivo, česar se bodemo pozneje prepričali.
Isto tako se je jim Hartum videl prav pripraven tudi
za sredotočje, za zbirališče, da bi se namreč tu o go¬
tovih časih zbrali, posvetovali, razve dr o vali, ali pa
zdravja in telesnega okrepčanja iskali. In tako so na
vse zadnje sklenili, da v Hartumu misijonsko postajo
ustanove. Nek Turek, kateremu so nekdaj katoliški

17

duhovniki življenje oteli v boju na Libanonu, sprejel
je iz hvaležnosti misijonarje pod svojo streho.

Pred svojo smertjo je kupil oče Rillo v Hartumu
kos zemlje misijonu. Na tej zemlji je začel Knoblehar
zidati hišo in kapelico. Slabo je bilo oboje, ali vendar
za silo, kajti na kaj boljega tisti čas in v tistih okol-
nostih še misliti ni bilo.

Dne 17. jun. 1. 1848 je umeri o. Rillo v najboljih
letih. Vso svojo oblast pa je popred izročil našemu
Knobleharju, katerega so Arabci sploh „Abuna Soliman“
imenovali, in pozneje tudi ostali zamorci, pri katerih
je sveto vero oznanoval. Jezuit Rillo, rodom Poljak,
in naš Knoblehar sta tedaj ustanovila misijon v osred-
njej Afriki.

Ali s kakimi težavami se je bilo Knobleharju bo¬
riti ! Pisal je v Evropo in prosil podpore, ali ni je bilo
od nikoder. Malo je imel ljudi, ali jesti je bilo treba
vsak dan, in tako se nazadnje vendar le veliko na¬
bere. V Evropi se tisti čas niso dosti menili za daljne
misijone, prevrat ali prekucija je bučala skoro po vseh
pokrajinah. Vera, cerkev in vse sveto je bilo v prah
pohojeno, oznanovalce besede Božje so preganjali in
iz domovine izganjali, zavodi za razširjanje in ohra-
njenje sv. vere in cerkve so bili nevarno zmajani, in
bati se je bilo, da bode vse skup padlo, in sami sv.
oče papež so bili v največej nevarnosti. Kdo bi se po
tem takem čudil, da se skoro ni več mislilo na novo
ustanovljeni misijon afrikanski. Kam so se hoteli za¬
puščeni misijonarji oberniti, od kodi pomoči pričako¬
vati ? Propaganda v Rimu je kar naravnost in slovesno
izrekla , da ne more več misijona podpirati, in so že
tudi bili podpisani dotični dekreti, da se zamorejo
misijonarji verniti domu v Evropo. K vsem temu je
nek hudoben Evropec, kateremu je bil misijon tern v
peti, Haled pašo tako nahujskal, da ga je po vsakej
ceni zatreti hotel.

Ali Knoblehar ni obupal! V neskončnem zaupanji

Dr. Knoblehar. 2

18

na Božjo previdnost je vse srečno prestal in premagal.
Da ni bilo Knobleharja, katoliški misijon v osrednjej
Afriki bi bil že 1. 1848 konec vzel.

Bila sta pa takrat samo dva misijonarja v Har-
tumu, Knoblehar in Pedemonte. Casolani, kakor že
vemo, se je bil v Evropo verni 1, pa tudi Vinko, da bi
ozdravel, in potrebne pomoči dobil. Delalo se je tedaj
samo v Kartumu, in še tu v velikih stiskah. Vendar
so kapelico srečno dozidali do binkoštnih praznikov,
in v misijonsko hišo so sprejeli nekaj zamorskih otrok.
Ali kako so dobili teh otrok ? Prav lehko, in sicer
tako-le. V Kartumu je bil tiste dni somenj za robove,
ki so jih bili nečloveški tergovci iz daljnih notranjih
pokrajin privlekli, kakor živino pri nas. Med robovi
je bilo tudi mnogo male nedolžne dece, ki je bila
staršem skrivaj odpeljana, ali ž njimi vred zajeta. Ta¬
kih nesrečnih dečkov, kateri so bili videti še dosti
čednega vedenja in bistre glave, so misijonarji več
pokupili. Tudi so naleteli v Kartumu zapuščenih otrok,
ki so jim očetje bili Evropejci, pa so jih zavergli in
popustili. Taki otroci so potem podivjali, brez vere od-
vraščali, k materam se zatekali, ali se kar tako sem
in tje klatili. Te otroke so misijonarji v misijonskej
hiši podučevali in odrejali. Ti siroteji naj bi bili perva
kerščanska občina v osrednjej Afriki, ti novi kristjani
naj bi, kadar odrastejo, šli med svoje Černe brate učit
jih resnic sv. vere, in kazat jim pravo pot v nebesa.

Dečki so se dobro vedli, radi se učili, Boga hva-,
lili in molili, in misijonarje po očetovski ljubili. O
vseh Svetih je Knoblehar nekaterim že podelil zakra¬
ment sv. kersta. Ko je pred ta dan zvečer šel v spal¬
nico gledat, ali že spijo, dobil jih je klečeče. „No,
kako da še niste šli spat/ vprašal jih je ? „Kaj delate
tako pozno?“ Odgovore mu: „Molimo na čast Materi
Božjej, naj bi nam izprosila, da doživimo jutranjega
dneva, ki nas ima pokristjaniti.“ Gotovo je gospod

19

provikar vesel bil takih pervencev osrednje afrikanske
cerkve.

Pa tudi Knoblehar in tovariši njegovi so v šolo
hodili. In kamo ? K svojim černim učencem, t. j. gle¬
dali so in se prizadevali, kolikor se je dalo, da se
nauče jezikov različnih ondotnih plemen, pri katerih
so otroci doma bili, da poizvedb o vseh posameznostih,
ki se tičejo stanovališč tistih plemen, o njihovih na-
boženskih nazorih, običajih in drugem takem, kar bi
jim utegnilo prav hoditi na misijonih.

Podpore iz Evrope ni bilo kar nobene, in to je
bilo hudo, ali ugodni uspeh koj pri pervi poskušnji z
zamorskimi otroci je dajal serčnosti misijonarjem, tako
da so raje sami sebi pritergovali, kakor otroke iz mi¬
sijona poslali. Tako so z Božjo pomočjo pretolkli leto
1848; še huje je bilo leto 1849. Ali ko je stiska do
verha prikipela, došla je pomoč še o pravem času iz
Ljubljane. Bila je sicer mala z ozirom na premnoge
potrebe in stroške, ali nekaj je vendar le bilo. In to
je dalo potertim novega veselja, novega upanja.

Med tem se je povernil tudi Vinko v Ilartum.
Prinesel je le malo podpore zaradi vojske na Italijan¬
skem. Težko ga je pričakoval Knoblehar, potem pa
se je kmalo vzdignil ogledovat notranjo Afriko. Hotel
je poizvedeti, kako daleč se more priti, ter kje in ka¬
ko bi se dale misijonske postaje ustanoviti. To je bila
gotovo prederzna misel, ali Knoblehar se je ni ustrašil.

III.

. . . jadra zopet se napnite,
Dežele nepoznane mi odkrite.

Novembra meseca vsako leto, ko začno severni
vetrovi pihati, poslal je paša iz Hartuma več ladij po
Belej Reki, da-oskerbč egipške naselbine ob veletoku
s potrebnimi rečmi, in da od zamorcev, ki še naprej
od tam stanujejo, za stekleno drobnjav slonovih zob

2 *

20

nakupijo. Tej poslatvi se je bil namenil Knoblehar pri¬
družiti, in potem se peljati še naprej, kamor do takrat
tergovci turški še niso zahajali. Prosil je dovoljenja,
ali paša je le nerad dovolil. Sedaj mu je terda hodila
še za ladijo, naposled jo je vendar izposloval od ne¬
kega muhamedanskega tergovca, toda pod terdimi po¬
godbami.

Dne 13. nov. 1. 1849 je odrinil Knoblehar z Vin¬
kom in Pedemonte-om, misijonišče hartumsko je pa
svojim domačim ljudem izročil, da ga čuvajo. Čez ne¬
kaj dni so se pripeljali do skrajnih mejnikov egipške
dežele, in .stopili so na tla svobodnih zamorcev.
Prišli so

v kraje notranje ....

V kraje vroče, nepoznane,

Kjer "brez sence solnce sije.

Gloda krog in krog Abuna,

Proti nebu in po zemlji,

Pred očmi prikazni nove
Se verste, serce budijo.

Kakor gleda vojskovodja
Gore, griče in planjave,

Gleda, kaj sovražnik dela,

Kam postavil bi kerdela,

Da doseže slavno zmago:

Tako Soliman Abuna
Meri z bistrimi očesi
Čudno zemljo afrikansko,

Kjer postavljal černim ljudstvom
Bo zastavo večne slave.

Peljali so se memo več narodov, videli so n. pr.
Šiluke, Nuerce, Dinkovee in Barce, ki vsi so razcep¬
ljeni na več plemen. Čez 64 dni je dospel Knoblehar
do gore Logvek v pokrajini barskej, do tj e pred
njim ni dospel nobeden Evropejec.

21

Sedaj je treba, da nekoliko opišemo to novo, pre¬
čudno zemljo afrikansko, t. j. pokrajine svobodnih za¬
morcev od skrajnih mejnikov egipških do Logveka.

1. Devetdeset ur od Hartuma proti jugu stojč
mejniki egipške dežele, in se prične svet svobodnih
zamorcev ob obeh straneh veletoka. Vsa ta neiz¬
merna pokrajina je velikanska ravan, na katerej ne
ugledaš nikjer hribovja ali gorovja, izvzemši par
stožkov, in skozi to ravan se počasi zvija belomotna
Bela Reka s svojimi pritoki. Ob njej se razgrinjajo
prijetni gosti gozdi, po katerih živi mnogo zverine,
sem ter tje pa velikanske stepe in močarine. Kadar
se začnč nalivi in se veletok napne, tedaj mnogi niz¬
ki kraji vsi pod vodo pridejo, kjer potem zraste vi¬
soka serpica, ali pa nekošno terstje, ki je še laglje
od probka, in se dado iz njega jako lehki čolnički
narejati. Na teh velikanskih travnatih planotah ob
veletoku pač ne kaže se naseliti že zavoljo povodenj
ne. Bolj proti jugu, kjer ima veletok dokaj globokejo
strugo, je pa okolica jako divna in krasna.

Da-si je veletok velik, vendar po letu, ko voda
vpade, težko vozijo zaradi premnogih klečet. Voda
Bele Reke je dobra in zdrava.

2. Na tej velikanskej ravani ne ugledaš gorovja
popred, kakor še le globoko na jugu, v pokrajini bar-
skej. Na enem otoku Bele Reke stoji gora Logvek,
kakor kaka piramida, in zapira vožnjo po veletoku,
kajti od tu naprej se ni moč več voziti. Koj za to
goro se začnejo pragi. Knoblehar je na vso moč se
trudil še dalje priti, pa se ni dalo.* Zamorci terdijo,
da je veletok od Logveka naprej tri dni hoda s ka¬
menjem nametan.

Po teh neizmernih pokrajinah pod žgečim solncem

* Malo dalje kakor on je prišel pozneje misijonar Možgan.
V malem čolnu se je še dva dni daleč vozil, ali ko je videl, da
ne more več naprej, zapisal je ime, dan in leto na neko skalo in
se obernil.

22

je rast odvisna od deževja. Dež gre periodično t. j.
občasno, in čim bliže ravniku, tem preje gre. Po tem
se ravna tudi setev. Najbolj dežuje meseca aprila in
maja, ali pa avgusta in septembra. Zato imajo zamorci
dva letna časa: suhega in mokrega.

3. Ker je v teh krajih dosti vode in greje tro-
pično solnce, tudi rado, hitro m bujno raste. Vendar
je velik razloček med obrežjem Bele Reke in notra¬
njimi kraji. Kakor daleč sega voda veletokova, ali je
vsaj nekedaj segala in blata nanosila, povsodi tam je
vse bolj enolično. Nižavje ob veletoku je bolj travnat
svet, le sem in tje se razprostirajo dolgi gozdi, zaraš¬
čeni večji del z akacijami in mimozami, katerim se
različne ovijalke prav lepo podajajo. Tam, kjer se pri-
čnd selišča Dinkovcev in naprej proti jugu pa že raste
tudi ebenov les (černi les), palme, orjaška evforbija,
s kakoršno Barci živo mejo zasajajo, in še drugo drevje.
Vsi drugi prostori so zaraščeni z visoko travo, da se
celo bivoli morejo v njej skrivati, ali pa z visokim
terstjem, ki ga ribiči za drogove radi rabijo, in za¬
morci sploh kočice ž njega narejajo. Kjer je svet še
niži, tam nastajajo močarine, koder rastejo celi gozdiči
rumeno cvetočega ambaka, ki navadno po 4 metre
visok zraste. Dalje po teh mokrih krajih raste papirus,
iz katerega so svoje dni tako zvani papir delali.

Te velike nižave ob veletoku tedaj so bolj eno¬
lične, kar se tiče rastlinja, ali vse drugačni so notranji
kraji. Dve uri hoda od veletoka se začne svet pola¬
goma vzdigovati, in ima tudi že bolj terdo podlago.
Tam se pričenja vse drugačno rastlinje, tam raste raz¬
no listnato drevje, ki je vse prepreženo in povezano
z ovijalkami, in tako gosto, da človek skoro naprej
ne more. Tudi terta * tu brez vsega obdelovanja bujno

* Možgan se je mnogo trudil, in ga je vendar toliko nabral,
da je mogel vino za poskušnjo napraviti. Bilo je černo, in okusa
na vsem svetu takega, kakoršnega imajo italijanska vina v nizkih
legah.

23

raste in sladkega grozdja rodi; ali ga je težko kaj
prida nabrati, kajti kakor hitro je zrelo, pritisnejo
zamorci, pa opice in premnogi tiči, in kmalo je vse
obrano. Tudi premnogo vsakoverstnega sadja se tu
dobi, a vsakega ljudje ne uživajo, pač pa radi tiči in
opice. Takega sadja živalim nikdar ne zmanjka, sedaj
dozori to, sedaj uno, tako da imajo vedno kaj oberati
in zobati. Ob veletoku ni lesa za stavbe in orodje,
ali bolj v notranjih krajih ga je na izbero najlepšega
in debelega. Iz takih hlodov izdolbujejo zamorci svoje
piroge t. j. dolge lehke čolne. Ti gozdi so tako bujni
in krasni, da se morejo meriti s pragozdi amerikan-
skimi. Tu raste masleno drevo, čegar sad prav okurno
maščobo daje; potem dična tamarinda, pa divji bom-
baževec, iz čegar preje zamorci vervi in motoze pleto.
Po zahodnih gozdih se dobiva tudi kavčuk, ki se v
Evropi prav lehko proda, in kaj vse se bode sčasom
še dobiti dalo, kadar bodo strokovnjaki v te nepoznane
pragozde prihajati začeli! Posebno lepih cvetic, kakor
v Ameriki, pa tu ni.

4. Bolj zanimivo po teh krajih pa je živalstvo;
živali mergoli v vodi in na suhem. Ker so ti razšežni
prostori redko naseljeni in obdelani, zato so živali še
pervotni gospodarji. Po rekah je polno rib, in cele
vasi zgolj o ribištvu živč, da-si ribiči s svojim zelo
slabim orodjem veliko manj nalove, kakor bi mogli z
dobrim. Neke ribe so precej velike. Poleg rib živi v
vodi premnogo velikih vodnih pajkov in školjk, in
sem ter tje je njih lupin toliko nakupičenih, da so
cele klečeti ž njih nastale. Tudi vodnih polžev je tu
več verst. Največa črepokožna žival je črepaha, njena
črepinja rabi zamorcem za skledo, ali pa za ostrunjeno
orodje.

Med dvoživkami gre pervo mesto vodnemu konju.
Života je takega, kakor post. pitan prešič, samo glava
je vse drugačne podobe, in ima velike zobe, ki se
lehko prodajo. Da-si je žival zavaljena in debela, tehta

24

namreč po 1000 — 17C0 kilogramov, vendar je gibčna,
in hitro beži. Ce je na suhem, koj zbeži pred človekom,
v vodi pa, če jo dražiš, brani se dobro. Sploh te živali
niso hudobne, ali jako previdne so. Kadar se iz vode
pokažejo, pazljivo okoli gledajo, in hitro zopet smuk¬
nejo pod vodo. Po dnevu se rade igrajo v vodi, ali
leže po peščenem produ. Kadar se ladija bliža, začno
se počasi v vodo spravljati, ter glasno in debelo tuliti.
Zvečer hodijo iz vode, in tudi zeld tulijo, gorje, ako
zaidejo na kako polje, kar ne popasejo, pa pohodijo.
Nilskega konja je zelo težko ubiti, ker ima terdo kožo.
Celo debeleje krogle ne izdajo dosti, če v  ne zadeneš
naravnost v čelo, kar pa ni tako lehko. Ce krogla le
malo napošev prileti, gotovo odleti.

Neprijetna, odurna žival pa je krokodil, ki ima
polno žrelo zob, in hude kremplje. Da-si je v vodi
strašen, tako da celo krave in voliče napada, v vodo
potaplja in tako zaduši, vendar mu upade ves pogum,
če stvar, po katerej bi rad planil, ni v vodi, nego na
suhem. Ce ne more svojega plena zavratno z repom
v vodo pomesti, pa od daleč preži nanj, samo oči in
nosnice se mu svetijo iz vode. Kot tat se prikrade in
čaka ugodne prilike, da bi zamahnil. Ta žival polega
čez dan rada po produ, in smerči z odpertim gobcem.
Krokodil žre samo v vodi. Ker je tako požrešen,
imajo ondotna ljudstva navado, kadar ženo črede čez
vodo, da naprej veržejo staro kozo v vodo, da bi s
tem krokodile premotili, in potem čredo srečno čez
prignali. Krokodilov je v Belej Reki prav mnogo, tudi
se zelo hitro množč, in odraščeni merijo po 4 — 5
metrov. Se ve da vsako leto več ali manj ljudi po¬
hrustajo.

Tudi kač je premnogo po teh neizmernih pokra¬
jinah, in zamorci se jih zelo boje, veliko bolj kakor
krokodilov, ker so zvečine zeld strupene. Je pa več
verst kač, malih, in zeld velikih. Človek ni varen
pred njimi nikoli in nikjer, dobijo se na polji in v

25

gozdu, po vertovih in hišah.* Zamorci se ne oblačijo,
toraj se kač ne upajo od blizo napadati, tudi njihovo
orožje ni pripravno za tako delo. Veliko pa jih pokon¬
čajo pri požiganju suhe trave pozno jeseni, in pri tistej
priliki jim pomagajo tudi še razni veliki tiči, n. pr.
šterki, ki najraje po kačah segajo, in zato vedno po
njih preže.

Afrika ima več roparic, in v teh pokrajinah se
nahajajo vse take, od divjega mačka do strašnega
leva; samo volka tu ni. Levov ste dve versti, mali
in veliki. Zamorci ju dobro razločujejo; mali je bolj
svitle barve, in najraje antilope in krave lovi, veči
pa je bolj temen in debele glave; on je zelo nevaren.
Rujovejo ti levi tako močno, da si jih Človek bliže
meni, kakor so. Kadar se levi blizo vasi klatijo, tedaj
zamorci veliko ognjev zakurijo, vpijejo, s palicami
bijejo, ropočejo, da bi tako zveri oplašili in odpodili.
In navadno to pomaga.

Tiger afrikanski je dokaj plašneji od bengalskega,
in beži pred človekom. Se plašneja je hijena. Po dnevu
te roparice pohajajo po največih goščah, in zato redko
kedaj katera pride na izpregled.

No pustimo roparice, ogledimo si še druge živali,
ki po teh krajih žive. Pervi so sloni, ki se v velikih
čredah nahajajo. Ti kraji so kakor nalašč zanje vstvar-
jeni. Strašno je pogledati v gozd, po katerem so sloni
en dan ali dva hodili in gospodarili, vse leži vprek
po tleh, mnogo dreves je izrovanih, mnogo prelomlje¬
nih, in veje vse ena čez drugo vise. No in to je po

* Misijonar Kaufmana je nekega jesenskega dne 1. 1859
sedel na vertu pri južini, in tudi nekaj zamorcev je bilo okoli
njega. Kar nenadoma pade od strehe kača na mizo poleg krožnika.
Zamorci so zaupili in jo ven uderli. Ker je kača vsled padca malo
zmešana bila in ni mogla tako hitro uiti, popadel je misijonar lo¬
pato in jo pomahal. Po jedi je še eno v strehi našel. Ker je
bilo toliko kač, so misijonarji orožje vedno seboj nosili, kamorkoli
so šli, in zamorci so bili na vso moč veseli, kadar so videli kačo
ustreljeno ali ubito.

2(3

enej strani dobro, zamorcem ni treba derv sekati, kar
gredo in po tleb nabero. Slon je zelo uren, Evropejec
mu težko uide, vitki in berzi zamorci pa laglje. Kadar
se taka čreda po noči spusti na polje, vzlasti koder
dura raste, ni drugi dan nič več klasja ugledati, vsega
je noč vzela. Slonov pa je čedalje manj, lovci jih pre¬
več preganjajo in pobijajo. Za slonov lov je treba ve¬
likih in težkih pušk in špičastih krogelj. Kadar je
slon samo ostreljen, utegne nevaren biti lovcu, in je
treba previdnosti, da ga ne pomečka kot gnjilega ja-
belka. Ob Belej Reki se mnogo slonovine na leta po¬
kupi in v Hartum spravi, in že tam stane 1 kil. 20 — 25
pilastrov. Stari samci imajo taka zobova, da tehtata
po 56 kilogramov. Meso je dobro, ali se mora dolgo
kuhati; diši kakor svinjina.

Najnedolžniša velika in divja žival je žirafa, ki
se nahaja v tropah po 30 — 40 skup. Beži ti kot
blisk, in s tem se varuje sovražnikov. Zelo divij pa
je nosorog, o katerem celo zamorci terdijo to-le : „Ogni
se ga, da te ne bode videl.“ Ubiti ga je težko, ker
ima zelo debelo kožo.

Največ zamorcev pa bivol v nesrečo pripravi. Živi
v tropah; loviti ga je nevarno, če žival ni smertno
zadeta, rada gre nad lovca, in gorje mu, če je sam.
Meso ima dobro. Razlikuje se od egipškega bivola v
mnogem, izlasti v prednjem koncu je zelo močen. Naj¬
več pa je antilop po teh krajih, žive v čredah po tisoč
skup. Zanimivo jih je gledati, kako berzo in lehko
dirjajo; mesa so okusnega. Tudi zajci se dobijo tu,
ali jih ni veliko.

Mnogo je tudi tičjih verst, n. pr. noj, ki ima jako
dragocena peresa, ali ga je težavno loviti, ker ga konj
komaj dohaja. Meso ima okusno, še bolja je toišča,
pravijo, da je dobro zdravilo proti rhevmatizmu in
oteklini. Laglje je loviti droplje, katerih je veliko,
vse pa mergoli pegatov ali bib, ob deževju prileti sila
rac in gosk, ki imajo dobro meso, in nekatere se kar

27

tresejo, tako so tolste. Tudi golobov je mnogo in
več verst.

Med ropnimi ticami gre pervo mesto beloglavemu
ribjemu orlu, gnjezdi na visokih drevesih pri vodi,
in živi ob ribah. Jastrebov je toliko, da bi človek ne
verjel; merhovino koj zavohajo, in dosti potov mora
lovec kar hraniti svoj plen, če ne, mu ga iztergajo.
Boječi niso nič. Sploh pa je potrebno in koristno,
da jastrebi po teh krajih tako hitro merhovino pobe-
rajo. Dalje se tu nahajajo še drugi tiči, kateri tudi
radi žro merhovino in živo golazen, kar je zopet jako
potrebno in koristno. Taki tiči post. so štorklje, žer¬
javi i. t. d.

Še drugi tiči pa ob ribali žive, in zato tamošnjim
ribičem zelo v škodo uhajajo, n. pr. žlicarica, pe¬
likan i. d.

S tega malega opisa nam je razvidno, kako ži¬
vahno je živalsko življenje na suhem in v vodi v
osrednjej Afriki. Mnogi tiči so tako krasni, da se
jih človek kar ne more nagledati. No nekaj manjka
afrikanskim ticam, — peti ne znajo. Zato je v evropskih
gozdih, kar se tega tiče, veliko prijetniše, kakor v
afrikanskih.

5. Velika nadloga po mnogih krajih azijatskih in
južno-izhodnih evropskih so kobilice, in kar so kobilice
le-tem krajem, tisto so neke verste mali vrabci po
osrednjej Afriki. Človek si ne more misliti, koliko
je te živali, če je ni na lastne oči videl. Po celo uro
verši roj na roj, kakor da se oblaki po nebu pode.
Preden posedejo, se večkrat zavertč, če padejo na
zrelo duro, gorje ljudem, v dveh ali treh dneh je vse
zernje pozobano. Ne pomaga ne vrišč in krik, ne
mahanje in metanje, kadar nič več ni, vzdignejo se
roji sami od sebe, in veršč naprej. Ti tički so raz¬
lično pisani: rudeče, sivo, rumeno, zelenkasto, pa tudi
takošnega perja se nahajajo, kakoršnega so naši vrabci.
Kadar se od tal vzdignejo, vertč se nekaj minut, in

28

sicer tako na gostem, da jih zamorski otroci s pali¬
cami, ki jih v viš lučajo, mnogo pobijejo ali omamijo,
da na tla cepnejo. Ti tički včasih vse pokončajo, in
zamorci imajo slabo letino.

Zelo nadležne so tudi mravlje ali termiti, ki vse
orodje in drugo tako po stanovanjih poškodujejo. Niso
sicer velike, ali jih je za čudo mnogo. Na polji po¬
stavljajo po 4 metre visoke perstene kopice, ki so
preprežene z mnogimi hodniki, poleg katerih v okroglih
prostorih stanovališča imajo. Ta mravljišča so edini
klanci na nepreglednih travnatih prostorih. Le-te
mravlje ne grizejo zelenih stvari, nego le suhe, n. pr.
suh les, usnje, obleko i. t. d. Tudi na strehe se
spravijo v slamo, v katerej se prav dobro počutijo.
Samo ebenovega lesa ne marajo, pred kot ne jim je
preterd, zato zamorci svoje žitne košare na visoke
ebenove kole postavljajo ali obešajo. Zavoljo teh ži¬
valic kočice zamorske le par let trajajo, in dosti potov
preženo zamorce v druge kraje, ker se jih drugače
iznebiti ne morejo. Spomladi zamorci te mravlje pridno
nabirajo, praže in jedo. Tudi neke kure jih prav
rade žro, in je zato dobro takih kur pri hiši imeti.

Tretja nadloga po teh nizkih krajih so komarji
(moskitos). Sem ter tje jih je toliko, da zvečer vse
brenči po zraku. No sreča, da čez dan mirujejo, če
ne, bi ne bilo obstati. Ob solnčnem izhodu se namreč
poskrijejo po visokej travi, po solnčnem zahodupa se
vzdignejo in gredo kri pit 'ljudem in živalim. Človek
se že še nekama brani, ali uboga žival, ta terpi! Za¬
morci zvečer kurijo z zelenim lesom, da se veliko
dima naredi, ki ga komarji ne morejo terpeti, oni
sami pa se najraje zarijejo v pepel, kadar gredo spat,
in tako jim komarji ne morejo do živega. Samo mačkov
se komarji ne primejo. Ta nadloga traje skoro pol
leta; močni severni vetrovi pa komarje ali pomore ali
drugam zaneso.

6. Več potov se je terdilo, da o suhem letnem času

29

je v Afriki bolj zdravo, kakor o deževnem, a o Belej
Reki temu ni tako. Veliko bolj bolehajo ljudje o su¬
hem letnem času, kakor o mokrem, pred ko ne zato
ker so noči prehladne, dnevi pa prevroči, in vedni
severni vetrovi nič kaj dobro ne store. Najhuje je ta¬
krat, kadar se letni čas spremeni, takrat vlečejo južno-
izhodni vetrovi, kateri človeka zelo utrudijo, veselje
do jedi vzemejo, in glavo omamijo. Gotovo je, da
Evropejcu najbolje ugaja, če se vedno po malem poti.
Čisto suha koža pa napoveduje merzlico.

Tudi zamorci o tem času največ bolehajo, in ni
čudo, ker vedno goli hodijo, slabo žive, in v slabih
kočicah stanujejo. O tem času namreč zamorci zelo
stradajo, drugega nimajo jesti, kakor mleko in neko
grenko gozdno sadje. O hladnih nočeh nastaje driska,
in mnogi pomerjč. Tudi očesna bolezen je tu prav po
gostem, in pred kot ne zavoljo nesnažnosti, kajti če
se zamorci o tem času vsak večer v pepel zarijejo,
gotovo jim ga kolikor toliko v oči pride, ki se vsled
tega unamejo. Za navadno merzlico pa se zamorec ne
zmeni dosti, kmalo se pozdravi, ker zmerno živi, zmerno
pa mora živeti, ker nima odveč jesti. Tudi Evropejcem
se zmernost najbolj priporoča, vzlasti tudi ugaja, če
se človek varuje prehlada po noči. Saj tudi zamorci
zvečer ali po noči zelo kurijo, v pepel se zarijejo, da
so na gorkem.

Tudi zamorci imajo svoje zdravnike, ako se smo
tako reči, ali ti zdravniki so sleparji in njihovo zdrav¬
ljenje sleparija. No če bolezen čedalje huje pritiska in
se je smerti bati, tedaj žertvujejo govedo, in pri takej
priliki zdravnik za svojo sleparijo najlepši kosec prejme.

Slednjič je treba še tega omeniti, da so mohame¬
danski tergovci in njihovi ljudje povsodi, koder so se
bili naselili ali so le začasno ostajali, svrab zatro-
sili, o katerem zamorci popred niso nič vedeli. Tudi
koze so zanesli med nje.

7. Kar se tiče kovin so misijonarji opazili le to-

30

liko, da v notranjej deželi, zahodno od Bale Reke, se
dobiva jako dobro železo, pa tudi v bolj goratih juž¬
nih pokrajinah ga je mnogo. Barci izdelujejo iž njega
sulice, neka priprosta poljna kopala, ki jih prodajajo
Dinkovcem in Šilukom. Najlepše in najbolje sulice iz¬
delujejo zamorci ob pritoku Gazela, in najbolje lopate
kujejo Barci, tako da jih celo Arabci ob Belej Reki
radi od njih kupujejo.

Po zahodnih pokrajinah se nahaja tudi baker, iz
njega narejajo uhane, narokvice i. t. d. Baker zamorci
najbolj čislajo, zlata in srebra ni bilo oslediti, tudi ne
dragih kamenov.

Soli ob Belej Reki nikjer drugej ni, kakor samo
na Barskem. Tu se nahaja slana perst, ki jo v vodi
razmakajo in potem precejajo. Prodajajo ali zamenju¬
jejo jo za žito. S pridelovanjem soli se navadno ženske
pečajo.

Ne ve se koliko ljudi živi po teh silnih prostorih
od 12 — 4°, in tudi ni mogoče kaj zanesljivega po¬
vedati. Zvečine so ta zamorska plemena pastirska, in
nimajo stalnih selišč; pohajajo za čredami, koder je
več paše. Kadar se začno nalivi, umaknejo se v no¬
tranje kraje; tam se jim pervič dura dobro obnaša,
vzlasti že zategadelj, ker tje ne zahajajo male nadležne
tiče selivke, drugič dobivajo v notranjih krajih dosti
in najboljega gozdnega sadja, in tretjič preobilo trav¬
natega sveta. Kadar pa neha deževati, morajo se zbog
pomanjkanja vode vzdigniti in se proti veletoku po¬
makniti. Stanujejo v prav priprostih slabih kočicah,
ki so od danes do jutri, kakor pravimo. Kočice zgradb
in zmaše s terstja, in prevlečejo s kravjekom, da se
ta šara malo bolj skup derži; čredam ni treba strehe.

Stanovalci ob Belej Reki se ločijo na 4 narode,
in ti so zopet razcepljeni na več plemen, katera se pa
po večem vjemajo v -jeziku in običajih. Pervi narod
so Šiluki, kateri stanujejo ob levem bregu Bele Reke
od 12 — 9°. K njim je pribežalo ali se tako prikla-

31

tilo mnogo Arabcev iz Sudana in od drugod, ker jili
je turška vlada preveč terla, in sedaj žive tu svobodno
med svobodnimi zamorci. Vendar vse tako kaže, da
bodo ti Arabci sčasom Šiluke pod svojo oblast spravili.
Drugi narod so Nuerci, jako močna in bojna plemena,
njih se vse boji, oni pa nobenega. Pridelujejo dosti
žita, in ga mnogo tudi prodajo, zato so tudi imoviti.

K njim se Turki ne upajo na plen hoditi. Tretji in
četerti narod pa so Dinkovci in Barci. Opisali ju bo¬
demo pozneje na dotičnih mestih, in sicer bolj obširno,
ker na njih zemlji je Knoblehar ustanovil misijonski
postaji: Gondokoro med Barci, in Sveti Križ med

Dinkovci.

Te prostrane pokrajine tedaj je Knoblehar s svojimi
tovariši po dolgem prehodil in ogledal. Ustavil se je
ob gori Logvek med Barci, kakor že vemo. Pri
Barcih so misijonarji zasledili posebnih duševnih zmož¬
nosti in velike razumnosti. Sploh se je pokazalo, da
vsi ti divjaki so priprosti, ali nepopačeni ljudje. Povsodi
so razodevali veliko zaupanje do belih mož, nekateri
poglavarji so jim ponujali s voj' e kraljevine, da bi le ■
hoteli pri njih ostati. Ali za sedaj ni kazalo. Misi¬
jonarji so sprevideli, da jih bode terla huda vročina
in neugodno podnebje, pa tudi hudobija človeška jim
bode nasprotovala. Turki so bili pri zamorcih na
slabem glasu, ker so ravnali ž njimi, kakor z živino,
lovili so jih in prodajali v sužnost. No in vendar se
je jim posrečilo koj ta pot z lažmi zamorce tako pre¬
motiti, da so se jeli bati misijonarjev. Lagali pa so
ti hudobni tergovci muhamedanski zamorcem, da jim
bodo beli možje otroke pojedali, dež odganjali, in druge
nadloge in nesreče v deželo pošiljali.

V teh in takih okolnostih se misijonarji takrat še
niso mogli tam naseliti. Ogledali do samo ondotne
kraje, nekoliko spoznali ljudstva in njih lastnosti, in
natenjše izvedeli, kaj vse jim bode nasprotovalo pri
težavnem delu. Knoblehar je previdel, da mora imeti

32

še več duhovnih pomočnikov, potem rokodelcev in
delavcev, raznega orodja, in lastnih ladij, da ne bodo
turški tergovci mogli vsaj sproti kljubovati in mu
delo overati; pa tudi to je previdel, da se mora mu-
hamedanska oblast omejiti.

Marca meseca 1. 1850 so se misijonarji povernili
v Hartum. Sedaj so vedeli, pri čem da so, kako in
kje se je treba dela poprijeti, da se z Božjo pomočjo
černi Kamov rod v Božje otroke spremeni. Ali od
kodi vzeti silnih pripomočkov za to tako velikansko
podvzetje ? Dr. Knoblehar sklene domu se verniti, in
na serca bogoljubnih kristijanov v Evropi poterkati.
Izročil je misijonišče Bogu in tovarišem, in potem
hitel domu na Kranjsko, od koder je bil ob času naj-
veče stiske nepričakovan dar prejel.

IV.

Ljubljana bela mu roko poda,

Dolenjcem oznanuje bistra Sava:

O blagor vam, 'ki imate aposteljna.

Knoblehar je bil zopet doma. Slovenci so ga z
velikim veseljem sprejemali povsodi, koder je hodil
in se oglašal. Vesela ga je bila tudi vsa Avstrija,
sploh vsa katoliška Evropa. Slavni misijonar je z
mirno pa resno besedo razlagal rojakom prevažno
podvzetje, ter vnel in navdušil njihova serca.

Pri tej priliki je Knoblehar zopet videl svoj rojstni
kraj, stariše in brate, česar ni mislil o pervem slovesu.
Zbrala se je velika množica ljudi v romarskej cerkvi
na Stopnem v škocijanskej fari, ker se je bilo izvedelo
po bližnjih farah, da gori pride slavni afrikanski mi¬
sijonar. Knoblehar je pel gori slovesno mašo, in tudi
nekoliko govoril zbranim romarjem o velikej dobroti,
ki jo uživajo, t. j. da imajo še dovolj duhovnikov, in
je omenil, kako nesrečni so zapuščeni zamorci. V

33

svojem rojstnem kraju je nabral 300 gld. za zamorski
misijon.

V Ljubljani je Knoblebar izročil ondotnemu mu¬
zeju mnogo stvari in reči iz zamorskih krajev; bil je
namreč tudi jako učen in bistroumen mož, in prav
je imel Dr. V. Klun, ki je po njegovej smerti pisal,
da ni samo misijon dobil budega udarca, nego da
je tudi znanost izgubila učenega in gorečega pospe-
šitelja.

Ali pri vsem tem ima Knoblebar kot misijonar
največo slavo, in le misijonske zadeve in potrebe so
ga prisilile, da je domu prišel. Ko se je nekoliko na
Kranjskem pomudil, odrinil je proti Dunaju, ter povsodi
svoj misijon priporočal. Svitli cesar Franc Jožef je
vzel misijon v svoje varstvo, in od sultana izposloval
mu pravic, kakoršnib so imeli katoliški misijoni po
drugib deželah turškega cesarstva. In vse to je imel
v varstvo vzeti nalašč zato postavljen konzularni agent
v Hartumu.

Cesarska hiša je za misijon veliko darovala. Vsi
ministri, vsak v svojem področji so se prizadevali, da
morejo tako ali tako mlademu misijonu koristiti. Od
vseh krajev je prihajal denar, da-si še ni bilo očitnih
prošenj zanj. Škofje so v posebnih pastirskih listih
vernikom misijon toplo priporočali. Najplemenitiše in
najblaže gospe dunajske so se skušale, katera bode
več preskerhela ali cerkvene oprave, ali drugih reči,
katere navadno skozi ženske roke gredč. Kupljena
je bila lepa altarna podoba, razno orodje, sploh vse,
kar bi kolikaj utegnilo prav hoditi misijonu. Jeli so
se oglašati novi misijonarji, pa rokodelci, ki so gotovo
bili iz ljubezni do Boga in do bližnjega zapustili do¬
movino in vse ugodnosti življenja, ter šli v Hartum in
še dalje pomagat pri težavnem delu. Ni bilo sicer
treba posebnega prigovarjanja in spodbujanja, kakor
pri drugih podvzetjih, pač pa je bilo treba več takih
velikodušnih ponudb hvaležno odbiti. Grotovo je t rdi

Dr. Knoblehar. 3

34

to, da je Dr. Knoblehar s svojo osebnostjo se sploh
povsodi prikupil, vse navdušil in sebi naklonil.

Videti je bilo, da za sedaj je misijon v Hartumu
preskerbljen, in se bode tudi nova postaja med Barci
mogla ustanoviti in dovoljno oskerbeti. Ali kaj bode
v prihodnje, kadar ti darovi poidejo ? Kdo ga bode
podpiral? To je bilo potreba dobro premisliti, zakaj
če se podpora misijonu tudi v prihodnje ne zagotovi,
bil bi ves trud in vse delo zastonj. Knoblehar je šel
in se posvetoval z nekterimi odličnimi in vernimi
možmi, in sklenili so s pomočjo Božjo in s pomočjo
vernih kristijanov „Marijino družbo 1 ' v prid misijonu
osnovati. V to družbo Marijino so se vpisali pre¬
mnogi plemeniti, učeni in sploh odlični možaki. Pred¬
sednik jej je bil dvorni svetovalec in škof A. Mešutar,
Knobleharjev rojak. Vsak ud je plačal po 5 kr. na
mesec. To družbo so dne 5. dec. leta 1852 papež
Pij IX. poterdili, in jej tudi odpustkov podelili.

Ko je bil Knoblehar vse te in druge take za¬
deve uredil, šel je skozi Monakovo, Briksno in Trident
v Rim sv. očetu in propagandi poročat o dotičnih za¬
devah. No v Rimu je zadel Knoblehar na mnoge in
nepričakovane overe. Propaganda je izrekla, da jo je
1. 1849 tako v stiske in ob denar pripravilo, da vsaj
za sedaj ne more misijona podpirati. K temu je mno¬
go pripomogel tudi neki misijonar, ki se je bil zavoljo
vročega podnebja verniti moral, in je terdil, da ni
upati nobenega uspeha od misijona. Vsled tega je
propaganda že tudi bila sklenila misijon opustiti in
misijonarje drugam poslati. No samo Knoblehaijevo
poročilo o potovanji ob Belej Reki, in glas o njegovej
povernitvi v Evropo je zaderževal spisane dekrete.
Zato je imel sedaj Knoblehar mnogo truda, preden je
dosegel, da niso misijona zaterli. Dne 10. avg. je go¬
voril o tem tudi s poglavarjem sv. cerkve Pijem IX.
Pazljivo so ga papež poslušali, ko jim je poročal o
misijonu, in preserčno so se veselili, ko jim je našte-

35

val nove pridobitve in velike darove za misijon. Po
vsem tem je bilo sklenjeno, naj misijon še ostane, in
Knoblehar je bil imenovan za načelnika in apostol¬
skega provikarja. Tako je naš rojak z novega oživil
afrikanski misijon, zakaj kdo ve, ali bi se bil zderžal,
ako bi on ne bil se toliko zanj potezal, in mu toliko
pripomočkov oskerbel.

Drugo polovico avgusta meseca je šel Knoblehai
še enkrat v Terst po nove misijonarje, kateri so bili;
Martin Dovjak, roj. 30. jan. 1. 1821 v Šentjerneji;
Janez Kocijančič, roj. 3. maja 1. 1826 v Mošnjah;
Matevž Milharčič, roj. 20. sept. 1. 1812 v Slavini.
Dva sta se bila malo zakesnila, in sta bila pozneje
za njimi prišla. Kadar je bilo vse prigotovljeno za
odhod, izročili so se varstvu Božjemu in se odpeljali
proti vročej Afriki.

Po sinjem morju barka plava,

Po morju se Abuna vozi,

Tesla nazaj v dežele vroče.

Ko solnce jutranje prisije,

Ozira se v slovenske kraje,

Zakriva morsko jih bregovje.

Abuna Soliman odide,

V slovenski dom nič več ne pride.

V.

„Pride Soliman Abuna,
Tako pašo nagovarja:

Daj mi, paša! barko novo,
Vozil bodem se s tovarši,
Poveslamo gor po Nilu
Med narode afrikanske. 1 *

Dne 2. sept. so se misijonarji pripeljali v Ale¬
ksandrijo , in dne 8. sept., t. j. na mali Šmaren so
obhajali obletnico Marijine družbe v cerkvi sv. Katarine,
da izprosijo blagoslova Božjega dobrotnikom, pa raz-

3 *

36

vitka misijonu. Sedaj sta prišla tudi zaostala misi¬
jonarja: Oton Trabant, roj. 12. jul. 1. 1816 v Pišecah,
pa Jernej Možgan, roj. 19. avg. 1. 1823 v Kaplji. No
misijonarji so se veliko dalje zaderžali v Aleksandriji
in še posebno v Kabiri, kakor so s pervega namera¬
vali , treba je bilo mnogo zaprek odstraniti. O tem
je Knoblehar pozneje tako-le poročil: „Najbolj sem
skerbel in delal na to, da vse pravice, katere je sultan
našemu misijonu podelil, prizna in poterdi tudi pod¬
kralj egipški. Bal sem se namreč, da bi divan ka-
birski ne botel spolnovati višega ukaza tako, kakor
grč in se spodobi, ker so bile tiste dni strune med
Carigradom in Egiptom zelo napete. Sicer me je
podkralj v zaslišanji jako prijazno sprejel; tudi je
dobil divan ukaz, da poglavarjem v Sudanu dva po¬
velja v tem smislu pošlje, ali sultanskega fermana mi
vendar niso hoteli nazaj dati vkljub vsem ugovorom.
Ali ker so me dosedanje izkušnje dobro izmodrile, in
sem vedel, kaj zna mubamedanska zvijačnost, splet-,
karija in prevzetnost, ker sem bil preverjen, da brez
te listine mi utegne sčasom vse spodleteti, zatoraj
sem vedno bodil iskat svojih pravic. In ko vse pri¬
govarjanje ni izdalo nič, zagrozil sem, da mi vsled
teh in takih okolnosti ne kaže drugo, nego novega
fermana v Carigradu prositi, in sicer takega, v ka¬
terem bode odločno pristavljeno, da je listina izključiva
last misijonova. Na to so mi odgovorili, da je treba
Njih Visokost zastran mnenja poprašati. Še le čez
nekaj dni mi je egipška vlada obljubila poterjen
prepis fermanov, pa tudi tega prepisa, kakor unih
dveh popred omenjenih povelj sem moral še dolgo
čakati. “

Dne 12. sept. so misijonarji slovo dali Aleksandriji
in odrinili proti Kabiri. Da bi ljudi in precejšno po¬
potno blago laglje in gotoveje naprej spraviti mogel,
sklenil je Knoblehar lastno ladijo misijonu omisliti.
Ogledal je vse dotične ladije v nilskej luki, ali nobena,

37

kolikor se mu jih je na prodaj postavilo, ni bila pri¬
ročna razen železne paševe. Knoblehar je z veseljem
sprejel prijazno ponudbo paševo, in kupil ladijo za
polovico ceneje, kakor je paša že enkrat za njo imel.
Ta ladija, in še druge, ki so si jih pozneje nakupili,
bila je misijonarjem neprecenljive koristi. Dne 15.
okt. je bila blagoslovljena, in je dobila imč „Zgodnja
Danica 11 . Eno sobo je provikar odločil za kapelico,
in jo primerno vredil, da so tako misijonarji med
potjo mogli maševati. Mnogo ljudi je prišlo k slo¬
vesnosti.

Ko so ladijo obložili, odrinili so dne 18. okt.
ob petih popoludne prepevaje pesem: „zdrava morska
zvezda 11 . Imeli so seboj tudi fisbarmoniko, in zamorci
so povsodi ob reki prihajali gledat novega čudeža.
Srečno so se pripeljali do Korosko-ega, tu pa so se
ločili; Dr. Knoblehar in 6 tovarišev so se spustili po
krajšej poti skozi pustinjo nubijsko, „Zgodnjo Danico 11
pa je izročil spretnemu Kocijančiču. Dne 17. dec. I.
1851 je bil provikar že v Hartumu, kjer ga je c. k.
konzularni agent Dr. Reiz pozdravil in slovesno v
misijonišče spremil, Kocijančič z „Zgodnjo Danico 11
pa je dospel še le dne 29i marca 1. 1852. Koliko
težav ima hoja po pustinji, ali vožnja po vodi, vzlasti
preko vodopadov ali pragov, to ve le tisti, ki je
vse to sam skušal. Neizrekljivo so terpeli vsi misi¬
jonarji.

Kocijančič in Milharčič sta ostala v Hartumu,
Knoblehar, Trabant, Dovjak, Možgan, Vinko, in nekaj
rokodelcev pa so se namenili k Barcem. Preden je
provikar tje odpotoval, poročil je v Evropo to-le:
„Tukajšno misijonišče (Hartum) je po našem prihodu
jako oživelo. Delo smo si prav primerno razdelili, bolo
ima g. Milharčič, ki je kakor nalašč za njo, in celo
iazkolni Kopti mu svoje otroke pošiljajo. Tudi v de-
lavšnici se marljivo dela od ranega jutra do noči, in
tako bodemo sčasom prevideni z vsem najpotrebnišim

88

hišnim in gospodarskim orodjem. Jako izveden in
iznajdljiv v tem pa je g. Kocijančič, kar čudimo
se mu.

Dne 2. okt. smo imeli šolsko skušnjo, in naslednjega
dne smo razdelili primernih daril otrokom, ki so jih
bili na vso moč veseli. “

Na vseh svetnikov dan je bilo 5 zamorčekov
kerščenih. Po svetem opravilu je stopil g. provikar
pred altar, pokazal novopokersčenim podobo Marije
Device, ter omenil: „Ljubčeki, sedaj imate boljega
očeta in boljo mater, kakor so bili tisti, katerim ste
bili ugrabljeni. Pogledite svojo mater! Kako skerbno
vas gleda! Povzdignite svoje ročice k njej, prosite
jo, da bi vam bila vedno dobra mati; recite jej : Ljuba
mati, tvoji dobri otroci hočemo biti, nikdar te nočemo
žaliti, nikdar, nikdar !“ Kakor bi trenil, so vsi ro¬
čice sklenili in povzdignili, ter izdihnili: „ Marija D
— „Tako, tako, Marija bode vaša mati odslej, za
svoje otroke vas je sprejela, ker ste se odpovedali hu¬
diču in njegovim delom. Varujte se, da belega obla¬
čilca nedolžnosti nikdar ne bodete omadeževali, da
bodete tako mogli priti veseli pred prestol Božji. Sedaj
imate pa tudi veliko belih bratecev in sestric, ki ravno
tako bele ročice proti Mariji stegujejo in za vas pro¬
sijo ; no prosite tudi vi za nje. Pa še nekaj! Ne po¬
zabite svojih černih očetov in mater, ki so daleč od
vas, ki za vami jokajo, in ljube matere Marije še ne
poznajo; prosite tudi za nje, in za vse Černe brateče
in sestrice, da bodo vsi deležni nebeškega veselja.
Amen."

Spočetka decembra 1. 1852 se je Knoblehar s
svojimi prej omenjenimi tovariši vzdignil, in podal
proti Barcem, od katerih si je obetal največ sadu, in
dne 3. jan. 1. 1853 je bil že vdrugič med njimi. Na
potu pa je provikarja merzlica tako poprijemala, da
so ga morali s svetimi zakramenti prevideti. Tudi
drugi so več ali manj bolehali, ali ozdraveli so

39

vsi. Ladija je ostala pod Gondokoro, Knoblehar z
Vinkom, ki je bil te kraje ogledal med tem, ko se je
Knoblehar v Evropi mudil, pa jo je mahnil naravnost
v Gondokoro. Prebivalci so izvedeli že popred, da
pride Abuna Soliman, t. j. Knoblehar, in so bili na
vso moč veseli. Poglavar Nigila po imenu mu je
šel daleč naproti, ter mu kot staremu znancu v roko
segel.

V Gondokori bi bil Knoblehar rad kupil potrebnega
zemljišča za misijonišče, in star mož po imenu Lutveri
je bil koj pripravljen toliko odprodati od svojega
zemljišča. Dne 20. jan. je bila kupčija. Zbralo se je
več poglavarjev, in mncgo ljudstva. Pri tej priliki je
dal Knoblehar postaviti lep šotor, ki so mu ga bili
neki dobri in pobožni Dunajčanje za take in enake
slovesnosti omislili; tudi je podaril vsakemu poglavarju
dolgo modro obleko, in pokrivalo, on sam pa se je v
belo oblekel, in v desnici deržal sulišče , na katero
je bil nasajen svitel križ, znamenje našega odrešenja.
Spremljan od poglavarjev je stopil v šotor, in vsi so
se vsedli po tleh. Ali kcj se je eden vzdignil in pričel
govoriti, potem tudi vsi drugi po versti. Vsi so bili
te misli, da naj tuji možje sebi in svojim bratom
zemljišče kupijo, hišo postavijo, drevja nasade, in nji¬
hove otroke podučujejo. In ker oni niso taki, kakor
roparski turški tergovci, zato hočejo vsi poglavarji
čuti, da se nobenemu nič žalega ne bode zgodilo.

Kadar so vsak svoje povedali, vzdignil se je tudi
provikar s tolmačem. Povedal je, čemu je prišel k
njim, povedal, da ga verlo veseli zaupanje, ki ga imajo
do njega in do tovarišev; povdarjal je, da morajo po¬
korni biti, ker le tako bode mogoče njemu in tovari¬
šem izpolniti vse obljube.

Na to se je poglavar Nigila v drugič vzdignil, in
je z novega zabičeval vsem, vzlasti poglavarjem bližnjih
plemen, da imajo misijonarje krepko podpirati in proti
vsem neprilikam in nepravicam braniti.

40

Potem so šli vsi skup zemljišče ogledat, in za
kup so se kmalo pogodili. Ko so bili mejniki po¬
stavljeni, šli so nazaj v šotor, kjer se je kupni list
prebral in podpisal. Važno in z velikim spoštovanjem
so prijemali poglavarji za pero in podkrižali, lastnik
pa je prejel polno bučo steklenih drobnarij za prodano
zemljo. — Tu naj omenimo, da priprostim zamorcem
so bile steklene drobnarije najdraže stvari; ž njimi so
kupovali misijonarji od divjakov vsega, česar so po¬
trebovali.

Potem se je začelo delati in zidati na kupljenem
zemljišči. O tem nam je Knoblebar poročil to-le: „Ni
bilo drugače, da smo misijonarji sami za delo prijeli,
zakaj če hočemo res kaj storiti za te ljudi, treba nam
je pred vsem drugim stalnega selišča, kjer se moremo
počasi privajati jeziku, in se tako pripraviti za podu-
čevanje in druga opravila. Kamorkoli ubogi misijonar
pogleda, vidi sicer dosti rok, ali kaj pomaga, ko živa
duša ne zna nobenega orodja v roke vzeti. Kako nam
tu prav hodi vse, kar smo kedaj doma nekotč si za¬
pomnili ali se naučili. Po maši tedaj v imenu Božjem
prime vsak svoje orodje, sedaj ometačo, sedaj žago,
sedaj sekiro, sedaj kladivo, ter kaže in kaže okoli
stoječim novih čudnih reči, in jim miga, naj bi vse
to posnemali. Tako se počasi s potom v obrazu vzdi¬
guje poslopje na čast Gospodovo med najbolj surovimi
divjaki." Tako je Knoblehar ustanovil drugo misijo-
nišče v osrednjej Afriki, reklo se je mu pri Materi
Božjej v Gondokori.

Imel pa je Knoblebar med tem še sitnosti z za¬
morci. Nekega dne je prigermel nadenj cel roj s su¬
licami v rokah, in prejšni lastnik je po vsej sili hotel
zemljo nazaj imeti. Toda z resnobno besedo jih je pro-
vikar zavernil, in to je pomoglo. Naš Knoblebar nam¬
reč se je znal tako vesti, da se mu je uklanjal paša,
poglavar, in divjak. Ni se bal orožja, dosti je bilo, da
je zamorca resnobno pogledal in mu požugal. Huje se

41

je včasih godilo njegovim tovarišem, morali so suro-
veže strašiti z imenom „Abuna SoIiman,“ in mnogo
potov je izdalo.

Druga misijonska postaja tedaj je bila ustanov¬
ljena med Barci, daleč doli na jugu. Ker je Knoblebar
za sedaj izpustil Šiluke, Nueree in močne Dinkovce,
ne kaže drugače, da najprej Barce opišemo, potem
še le sosednje Dinkovce, pri katerih je stala tretja
postaja pri Sv. Križu imenovana. Opis teh ljudstev je
že sam na sebi zanimiv, verh tega je tudi skoro ne-
obhodno potreben, če hočemo trud in težave Knoble-
harjeve in njegovih tovarišev vsaj poveršno spoznati
in njihove zasluge oceniti. —

Tam, kjer se pričenjajo selišča Barcev, je zemlja
nekoliko vzdignjena, močarine se porazgube, in ob
desnej in levej obali Bele Reke se razgrinjajo najgiz-
daviši gozdi. Barska plemena so stalno naseljena. Pervo
pleme tega naroda, Cir imenovano, obdeluje vzlasti
dražestne in jako rodovitne otoke veletokove. Vasi so
prav gosto nasejane. Barci sade ali sejejo največ dure
t. j. nekakega sirka, sezama, tobaka in drobnega boba.
Okoli Gondokore je svet zgolj peščenina; skoro gotovo
je veletok o svojem času tu popustil debelo snov, ker
je ni mogel več naprej valiti, in samo perstenino je
še pobiral v nižave proti severu. Barci ne stanujejo
blizo vode, ker povodnji nagajajo, nego bolj v notranjih
krajih. Pokrajina barska je lepa na pogled, travnate
planote se verste z gizdavimi gozdi, čedne vasice se
vidijo izmed zelenega orjaškega drevja, in v daljavi
se sveti lep pas do verha zaraščenih gora, po sredi
ravani se pa zvija mogočni veletok. Svet je na vse
strani odpert, razen proti severu; vasica se tišči vasice,
gozdič se derži gozdiča tako daleč, da naposled oko
ne more več razločevati, in se vse nekako porazgubi
v meglenej daljavi. Prav lepo se podajo tudi ograje
hiš in krajnih stanov; te ograje so živa meja visoke,
rumeno cvetoče evforbije, poleg pa stoje veliki kuru-

42

lengi, ki so podobni našim orehom. Iz tega sadja
Barci olje prešajo, in si ž njim mažejo život, da se
koža od ostrih vetrov ne razpoka in skeli.

Vzlasti pa se odlikujejo Stanovniki barski, jako
so radovedni in serčni. Možaki nosijo sulice in loke,
glavo si lepotičijo z belimi peresi, in perste s težkimi
perstani. Tudi na nogah nosijo bakrene rinke, ki jih
vsak dan obrišejo, da se svetijo. Premožniši in ime-
nitniši se mažejo z oljem in rudečo zemljo, da so vsi
rudeči. Dobro dč človeku, da si ženstvo vsaj po ne¬
koliko goloto zakriva. Uhanov ne nosijo niti možaki
niti ženske, pač pa steklene bisere okrog vratu, po
persih in okoli ledij. Imenitniši možaki se opasujejo
tudi s tenkim jermenom okoli pleč, ki imajo dvojen
namen: pervič da jim nosi mal stoliček, na katerega
se vsedejo, kadar kam pridejo, ali sploh obstanejo, in
drugič, da s tem jermenom žene in deco pretepajo.
Barci se ne vsedajo radi na golo zemljo ; ako nimajo
stolička, imajo pa okrogel kos kože pri sebi, na katero
se vsedejo, da jim razbeljena tla o suhem letnem času
ne škodujejo na zdravju. Posebno imenitna Barcem
je tudi lula, vse kadi, možaki in ženske, tudi se radi
cmotijo s tobakom; lule izdelujejo ženske. Barci so
sumni in prepirljivi. Vsak jim je koj prijatelj, da si
ga še nikdar niso videli. Radi beračijo, in pri takej
priliki si trebuh noter potegnejo in podergnejo po njem,
češ, da je res prazen.

Barska plemena so si zel<5 nasprotna in sovražna,
vas se prepira in vojskuje z vasjo od enega konca do
drugega. Če je bila krava ukradena ali ženska ugrab¬
ljena , koj nastane vojska. V časih, ko so imeli še
kralje, in niso tako razdrobljeni živeli kakor sedaj,
bilo je dosti bolje kar se tiče varnosti in miru; kajti
kralj je vse razpore poravnal, roparje in tatove pa
ostro kaznoval. Navadno se je odsekala glava ali roka
takemu potepuhu. Sedaj mora vsaka vas za-se skerbeti
in se varovati. Pred vsako kočo stoji nekakov boben,

43 '

in kadar se da znamenje na vojsko, kmalo se zasliši
bobnanje daleč doli ali gori od vasi do vasi, in v
kratkem času se nabere po več tisoč bojevnih možakov.

Kadar grozi vojska, napovedo občen zbor, ki se
snide navadno pozno zvečer. Vsak poglavar pripelje
svoje ljudi v bojnej opravi. Mladi vojaki se postavijo
ali posedejo v velikem kolobaru, glavarji pa stopijo
na sredo, ter se pogovarjajo in posvetujejo, kaj je za¬
četi, kaj storiti. Navadno so precej glasni, rožljajo z
orožjem, skačejo in se premetavajo, in kdor bolj kriči,
navadno zmore. Tako se določi dan, kedaj se hočejo
spopasti.

Bariče svoje može na vojsko spremljajo, da jim
živež nosijo, ranjenim strežejo, mertve pa z glasnim
javkanjem oplakujejo. Ženskam se nič žalega ne zgodi,
zaničljivo bi bilo, če bi kdo žensko na vojski ubil.
Ali te vojske niso prehude, kadar sta pala dva, trije,
je pa tudi konec vojski, in začno se pogajati zastran
miru. Plača se po dvoje, troje goveje živine, in zopet
je vse dobro. Vselej se Barci tudi ne vojskujejo radi,
vzlasti če nič dobička ne kaže, takrat more glavar že
zaklati po dvoje ali troje goved in vojake pogostiti,
da raje gredo z doma. Vse drugače pa je, če se do¬
biček kaže, takrat se Barci ne zmenijo za nevarnost,
kakor da so slepi, tako ti dero proti nastavljenim
puškam, in sujejo s svojimi sulicami.

Kdor hoče Barce bolje poznati, mora celo leto pri
njih biti. Spočetka deževja se prav čedno vedejo; ta
čas so v delu, vse koplje in sadi. Na delo gredč
zjutraj zgodaj, in delajo neprestano do večera; delavec
ves ljubi dan ne dobi druzega, kakor malo mleka,
včasih požirek pive. Poje ti in vriska, nič ne mara,
Se tudi mu pot curkoma lije po obrazu in životu, rova
in koplje z železom na dolgem drogu nasajenem, da
je kaj, zvečer pa zadene orodje čez ramo in grč domu,
kjer ga čaka malo dure, ali pa neke druge zelo slabe
jedi, ki jo kuhajo z drevesnega perja na mleku. Sejejo

44

le ženske, in sicer največ dure, koder je zemlja peščena,
pa sezama in drobnega boba, To delo ne terpi dolgo,
k večemu dva tedna, potem imajo možaki zopet počitek
po dva, tri mesece, samo koče malo popravijo, da skup
ne padejo. Ta čas hodijo za čredami in po sencah
polegajo. Ali po noči morajo čuti in varovati mlade
setve pred nilskimi konji, če ne bi jim vso popali.
Vpijejo ti in vriskajo, bijejo na železne kraguljice, da
bi tako požeruhe odgnali; ubiti jih ne morejo, ker
nimajo pripravnega orožja. Kadar začne setev se zoriti,
mora siromak še bolj paziti na njo tudi po dnevu,
kajti sedaj pritisnejo premnogi tatovi, ki hočejo žeti,
da-si niso sejali. Če se jim posreči splaziti se na tako
njivo, in jih nobeden ni prepodil, čepč ti v njej in
zobljejo surovo zernje po več dni, in več potov se je
že primerilo, da so se taki tatovi tako nažerli napole
zrelega surovega zernja, da so popokali. Kadar je
setev srečno dozorela, takrat je veliko veselje na Bar¬
skem; vsa hiša gre na delo. Samo klasje potergajo in
znosijo domu v nalašč pripravljene spletene košare.
Klasje sproti manejo preden je treba jesti, in to delajo
ženske, možaki pa zopet počivajo, dokler ni treba
vdrugič sejati in saditi. Edini Barci, kar je zamorcev
ob Belej Reki, po dvakrat na h to sejejo in sadč, ali
v drugič ne toliko, kot v pervič, in drugi pridelek
jim pride k rokam konec novembra. Do tje so pervega
že skoro vsega naprej spravili, in z drugim, ki je bolj
pičel, so še popred skozi. O novem letu imd malokateri
kaj več žita, razen za seme. In tako se začno pesji
dnevi Barcem, zato pa tudi oni postajajo hudobniši,
kakor so navadno.

O pesjih dneh, t. j. ko nimajo jesti, je dosti ne¬
rednega pri Barcih. Pri vsakej kupčiji o tem času
zahtevajo nazadnje namečka „magora“, t. j. še nekaj
za lakoto. In zakaj se ljudem tako slabo godi, da
vsako leto stradajo, kaj je krivo ? Pervič slaba zemlja,
drugič pregosto naseljeno ljudstvo, kajti okoli Gondokore

46

je toliko Stanovnikov, da bi bilo treba slovenske prid¬
nosti pri obdelovanji zemlje, in se ve da tudi dobrega
gospodarskega orodja. Tu ni nič neobdelane zemlje,
vsa je razdeljena, in z mejniki, t. j. visokimi travnatimi
šopi zaznamovana, do kje sega posestvo tega, do kje
unega vaščana. Ako ni osem dni dežja, vsabnejo po
celi kosovi polja. Verhtega en sam gospodarne more
veliko obdelati, ker pozneje tudi ne more setve obva¬
rovati, delal bi le za tatove. Če tudi je letina se dobro
obnesla, kaj pomaga, ko ti zamorci kmalo vse naprej
spravijo. Menijo, ker so toliko časa stradali, da mo¬
rajo sedaj vse tisto nadomestiti, toraj kuhajo in jedo
brez vse previdnosti, in verh tega še pivo kuhajo iz
dure. Nekateri tudi gredo in nakupijo za duro neči-
naurnih steklenih drobnarij, da se lepotičijo ž njimi,
tako pa ni čuda, da je pridelek v treh mesecih v nič
djan. Sadja na Barskem ni veliko, tudi mleka ne, ker
krave zavoljo slabe paše tudi slabo molzejo.

O pesjih dneh hodijo Barci z doma, eni se po¬
nudijo za težake in nosače tergovcem, kateri pričnč
konec decembra k njim dohajati, in tako se pi-ebijejo
dva meseca, eni se pa kar tako klatijo okoli, koder
vedd in kaže, da se preživč. Kadar pride setev, vze-
mejo poslednje zernje, ki ga še imajo in posejejo.
Sedaj, aprila in maja je sila največa; ljudje shujšajo,
da jih je sama kost in koža, mnogi pomerjd lakote,
mnoge pobijejo in v vodo zmečejo, matere lastne
otroke v vodo zadervč, ker jim nimajo živeža dati.
Ta čas se vedno sliši o tatvini, ropanji in pobojih.
Lakota je huda, velč, in zato poskusijo raje vse, kar
je, da bi le lakote ne umerli.

Srečen Barec, kateri ima o tem času mleka, da
se vsaj pri življenji ohrani; in drugi, kateri nimajo
molznih krav, žive ob travi in perju nekih dreves. To
zelenje zvečer prekuhajo, in čez noč stati pustč, da
se malo omehča. Z lovom si ne morejo skoro nič po¬
magati, ker todi ni divjačine zavoljo pregostih selišČ;

46

tudi ribištvo malo verze, ker je voda tu deroča, toraj
tudi rib ni veliko, in pri vsem tem imajo zelo nepri-
pravno, slabo orodje.

Kakor velika je bila nadloga, ki so jo ravnokar
prestali, ravno tako nezmerni so v veselji, ki ga ni
prej konec, dokler imajo kaj jesti. Človek bi menil,
da so Barci ves ta čas vedno pijani, taki so. Vpijejo
in vriskajo, pojo in plešejo. Ples barski pa ni spod-
tikljiv, nego bolj divij in prederzen. Plesišča so blizo
vasi na lepib prostorih, koder ne raste trava, in čisto
ga pometo, da se po nogah ne ranijo. Sredi plesišča
stoji suho drevo, okrog katerega se verte. Nek misi¬
jonar nam je zamorski ples popisal tako-le. Popoldne
se je dalo znamenje z bobni po vaseh, zvečer ob 7
je veliki boben z novega zapel. ter je dolgo pel, da
bi vse okolne vasi slišale in plesu ne zamudile. Ob
devetih, ko je luna že visoko stala, so pa začeli. Iz
vseh okolnih vasi je prihajalo mlado in staro na ple¬
sišče, ko so se bili popred doma dobro najedli.

Poleg orjaškega drevesa so imeli že staro plesišče.
Ko smo prišli tje, ropotali so bobni tako, kakor da so
obsedeni. „Ali ste vi ? Dober večer! Danes imamo
ples. Ali se vam ples dopada ? Ali imate tobaka? 11
vpili so vse navskriž. Tako so nas sprejeli in pozdra¬
vili. Sredi plesišča je stalo suho drevo z venci ovito.
Pod drevesom so čepeli ali stali bobnarji in trop otrok,
ki so poskakovali in se zvijali na vse strani. Ples se
prične. Ženske in otroci, možaki in mladeniči se rinejo
skup, vse vpije in ujska, polagoma se zverste. V no¬
tranje malo kolo se spravijo žene in dekleta s stebli
durnimi v rokah mesto sulic, v zunanje veče kolo pa
poskačejo očetje in mladeniči, oroženi s tuli, loki in
sulicami. Imenitniši nosijo tudi ščite iz slonove kože.
Kar Barec ali Bariča lepotičja premore, vse nase obesi,
kadar gre na ples, da se tem bolj postavljajo. Vsak si
priveže šop peres okoli glave, ali si jih kot rep po
herbtu obesi. Nekateri bolj premožni se ogernejo tudi z

47

lepimi živalskimi kožami. Brez steklenih biserov tako
ne morejo biti. Poglavitna reč za plesalce in plesalke
pa so železne ropotulje, ki si jih obešajo navadno po
nogah, da pri skakanju ropočejo. Tudi ženstvo se na-
lepotiči kar se da, vzlasti s steklenimi biseri. In kdor
se pri vsem tem še namaže z oljem in rudečo barvo
po vsem životu, on kaj velja. Poglavar se je ta pot
ponašal z rumenoplehastim pasivnikom, ki ga je pred
ta dan za štiri kokoši kupil, pa je dve še dan danes
dolžan. Vse mu je zavidalo to lepotičje. Na glavi je
imel natvezen kljun nekega tiča, v roki je deržal ščit
iz slonove kože, in po herbtu mu je visela leopardova
koža. Tudi premnoge bakrene rinke na rokah in nogah
so bile na novo izbrisane, da so se na vso moč svetile.
Vesel je bil in dobre volje. Kateri niso mogli v pervo
kolo stopiti, stali so na okrog in čakali, da je prišla
versta tudi na nje, pa otroke so odrivali, ki so vedno
silili med plešoče.

Naenkrat, ko se je bilo dalo znamenje z bobnom,
bilo je vse v neredu, ples je prenehal, petje je utihnilo,
samo bobni so ropotali neprenehoma, da je človeka
naposled kar groza obhajala. Možje so se proti možem
zaganjali, strašno gledali, sulice vihteli, ženske so tu¬
lile, s kratka: vse je kazalo tako, da se hodo vsak
čas divje spopadli in razmesarili. Ali na enkrat so
sulice zletele na tla, vse je bila le igrača, in nastal je
silen krik in smeh. Kmalo se bobni z novega oglasijo,
pokaže se poglavar z visoko zavihteno sulico, odvažno
stopa naprej, plesalci pa za njim. Veličastno se verte
v kolu, kakor da gredo na boj, ravno tako se verte
ženske. Sedaj prižgo slamnatih bakelj, in vse se vidi
še mnogo bolj divje in grozneje.

Pesni barske rade opevajo bojne dogodke, ter so,
kar se tiče melodije, jako žive, in še dosti prijetne.
Ti ponočni plesi trajajo od konca julija do srede no¬
vembra. Dokler imajo Barci kaj jesti, vse noči pre¬
plešejo, po dnevu pa leže in spe.

43

O tem času se Barci in sploh tamošnji zamorci
najbolj ženijo in može. Žene si kupujejo. Ker Barci
nimajo mnogo čred, tudi žena ne stane veliko, za deset
krav se že dobi dobra, sem ter tje se verže še kaka
mala drobnjav sorodnikom na dar, pa je. Navadno
pride z nevesto tudi njena mater v hišo, in ostane
eno leto; preživeti jo mora ženin. Obredov ženito-
vanjskih nimajo razen pojedine. Vsak si more vzeti
žen, kolikor hoče, prav za prav kolikor si jih upa
prerediti. Kdor se hoče posebno izkazovati, vzeme
vsako leto eno ženo. Nekateri jih imajjmanj o pesjih
dneh, t. j. spodijo jih nekaj z doma, naj gredd, kamor
jim drago, po žetvi jih zopet nazaj vzemejo, in navadno
še eno novo.

Da je mnogoženstvo pogubljivo tudi zamorcem,
če tudi vsaka žena sama za-se v posebnej koči sta¬
nuje, to naj nam pojasni naslednja strašna prigodba.
Blizo misijonišča je živel mož, ki je imel dve ženi,
ali eno, mater 4—Dietnega dekliča, je bolje ljubil memo
une. To pa tej ni bilo po volji, in izlila je svojo jezo
in černo sovraštvo na nedolžnega dekliča. Ko namreč
matere ni bilo doma, šla je, dekliča umorila, z doma
v gozd zavlekla, pod neko drevo vergla, oči izkopala,
po dolgem preparala, ter drob in serce iz njega po¬
tegnila. Na to je šla domu. Oče je potoma cd nekega
moža izvedel, da ne daleč v gozdu pod nekim dre¬
vesom je našel razmesarjenega otroka. Ko doma svo¬
jega dekliča ne najde, poprašuje po njem, in morivka
se mu zlaže, da je odšel z drugimi proti jugu. Na to
se je pobrala, šla in zlezla v drugo kočo. Oče ni imel
miru doma, hitel je v gozd, in našel svoje razmesarjeno
dete. Koj jo ubere domu žene iskat. Ali baba ni hotela
iz koče iti, in to se je mu sumljivo zdelo. Na vse
zadnje je vendar morala prilezti iz koče, pa se je koj
pobrala in stekla. Oče je poizvedel, da prav ona mu
je otroka umorila. To ga je tako zgrabilo, da jo je vlil
za njo, dohitel in tako dolgo pretepal, da je bila mertva.

49

Sploh je res žalostno na Barskem in sploh pri
zamorcih 7  kar se tiče zakona. Zakon se prav mnogo
potov razdere, vzlasti pri ubogih. Toliko časa so skup,
dokler imajo kaj jesti; potem nastane meržnja, mož
ne mara žene, in žena ne mara moža, mož ženo spodi,
češ, da je premalo varčna. Včasih žena tudi sama ob
sebi pobegne, če ni živeža pri hiši in upa drugej kaj
dobiti. O pesjih dneh so pri ubogih vse vezi zakonske
potergane, vsak gre, kamor mu kaže. Mnogi se nič
več ne najdejo, žena se je bila z drugim omožila, in
mož si je bil tudi drugo izbral.

Sploh so žene barske bolj popačene in razuzdane,
kakor možaki, in ker vedno prihajajo muhamedanski
kupci s svojimi služabniki, je tem slabeje. O pesjih
dneh so tudi ženske pesje, zato so se zamorci nalezli
neke kužne bolezni, katera je že povsodi ob Belej
Reki zatrošena, kamorkoli muhamedanci zahajajo. Tako
zamorci vsled nje in stradanja čedalje bolj v nič
gredo.

Iz tega nam je razvidno, kakošno je in mora hiti
nravsko življenje zamorsko. Ženske s postranskimi
otroci navadno nje seboj v hišo pripeljejo, če se omožč.
Kadar nastane pomanjkanje, požene mož take otroke,
vsaj dečke, dekliče obderži, da jih more prodati za
žene, kadar toliko odrastejo. Taki izgnani dečki, če
jih očim ne prodd tergovcem za robove, klatijo se po
svetu. Nikamor ne smejo, povsodi jih zapodč, živč
toraj kakor zverina v gozdu. Mnogi konec vzemejo,
ko so še mali, ako odrastejo, jim ne kaže drugo kakor
krasti in ropati, da morejo živeti. Veliko odraščenih
pomerje lakote, kadar nikjer nič ni ukrasti, veliko
j ih  zasačijo pri tatvini, in brez usmiljenja pobijejo.
Nekega leta so Barci zelo stradali, kar zapazijo misi¬
jonarji pri misijonišči dva dečka, ko sta pobirala ko¬
košim potreseno zernje po blatu. Eden misijonarjev
se ju je usmilil in jima jesti dal, češ, da se bodeta
dala podučiti in dobro odgojiti. No sta vse eno kradla,

Dr. Knoblehar. 4

50

in treba je bilo strahovati ju, kar pa ni pomagalo nič.
Na vse verh so misijonarji zasledili, da sta jim izmikala
tudi sladkor, in sicer tako prekanjeno, da so kar ster-
meli. Dva stožka sladkorja so še našli zakopana. Na
vse zadnje je bilo treba dečka pognati iz hiše. Ali
čez nekaj časa je prišel nek šolarček povedat, da tat
je zopet tu z ožganima rokama in nogama. Sirota res
ni imela več perstov ne na rokah ne na nogah, Černe
osmojene kosti so se videle. Dali so mu piti in jesti,
in eden šolarčekov mu je stregel. Prašali so ga, kako
da je tak. Povedal je to-le: „Ko sem od vas šel, prišel
sem v vas svojega očeta, in ker sem bil lačen, zlezel
sem skrivaj na njivo svojega strijca in jedel. Ali prišel
je strijc, pograbil me in vlekel domu. Tam mi je deržal
roki in nogi toliko časa na ognji, da so bile vse ope¬
čene, potem me je vergel ven. Počasi sem lezel nazaj
k vam, tri dni sem potreboval. u  Tako je delal ž njim
strijc! Misijonarji so ga močili z arniko, in tako se
je počasi pocelil, ali komaj je nekoliko okreval, začel
je z nova krasti, celo Knobleharju je izmikal, da-si
mu je vsak dan kaj boljega jesti dal. v  Ko so mu zopet
prišli na sled, morali so ga spoditi. Čez nekaj dni je
umeri, in tiče ujede so ga raztergale in požerle. Taki
otroci so nepoboljšljivi tatovi, to so misijonarji skusili
s 40 dečki.

S podedovanjsko pravico je tudi slaba pri Barcih
kakor sploh pri zamorcih. Malim dedičem sorodniki
vse potegnejo. Taka se je zgodila otrokom glavarjevega
brata Nizile; ob vse so prišli in nazadnje so morali
kot služabniki muhamedanskim tergovcem služiti.

Stanovališče barsko je okrogla temna koča, ki
ima po dvoje vrat, prav za prav lukenj, da ljudje noter
in ven lazijo. Vsaka koča ima mlinska kamena, da
se žito melje; spodnji teži in veči kamen leži na tleh
malo naklonjen, z malim se zernje tre in melje. Verh
tega imajo Barci tudi možnarje, v katerih žito drobe.

51

V vsakej koči stojd mali stolčeki, po dnevu ljudje sede
na njih, po noči pa jih pod glavo polože.

Nekaj posebnega na Barskem so žitne košare
blizo koč. To so velike, široke košare iz bek spletene,
in znotraj z ilovico prevlečene, ter stoje na terdnih.
policah, katere so podperte z močnimi koli. Košaro
poveznejo z ošpičenim pokrovom, in tako je žito pred
dežjem in vlago zavarovano. Ali take košare, dokler
so z žitom nasute, treba je stražiti, da se ne prikradejo
tatje, vzlasti o temnih nočeh.

Barske žene si kuhinjsko posodo same narejajo.
Ker imajo dovolj soli, zato so njih jedi tudi bolj okusne.
Barci radi meso jedo, tudi kožo pozvečijo, in kosti,
če le niso preterde, stolčejo in povžijejo. Radi jedd
tudi miši in podgane, ki jih pridno love, in to je dobro,
ker je te živali za čuda veliko.

Ubožniši Barci se pečajo s kovaštvom, vzlasti
okoli gore Belenijan je mnogo kovačnic, ker tam je
dosti železa. Izdelujejo največ nekake lemeže in sulice,
in te reči zamenujejo za žito. Tudi muhamedanski
tergovci radi od njih kupujejo teh reči, in jih potem
drugej prodajajo za slonove zobe. Nekateri kovači ho¬
dijo od vasi do vasi dela iskat, in ga tudi dobivajo.
Radi popravljajo staro orodje, izdelujejo železne ropo¬
tulje in ročne rinke, male verižice za ženski lišp, in
za tako delo najraje jemljo živeža. Vendar kovači in
ribiči na Barskem niso v nobenih čislih, tudi nimajo
nič govoriti pri javnih obravnavah, in to zato ne, ker
nimajo krav.

Barcem se pač nekaj sanja o stvarniku sveta.
Njihova pravljica pripoveduje o vervi, ki je bila v
nebesa napeljana, pa se je pretergala; pripoveduje, da
so ljudje, preden se je to zgodilo, prav veselo in srečno
živeli. Nekateri stari Barci žertvujejo mleka černemu
gadu, in terdijo, da od njega izhajajo. Sploh pa pri
njih ni sledil o kakem naboženskem znaku, kajti sila
in potreba jih je bila tako podivjala, da jim je vse

4*

52

malomarno, kadar so siti, takrat so v raji, vele. Ne
verujejo, da je duša neumerljiva, ker po smerti, tako
modrujejo, človek ne čuti več niti lakote niti terpljenja.

Če se nesreča primeri, krivi so hudi duhovi. Dalje
so na Barskem v veljavi čarodejni zdravniki, „puniti“
nazivani, ki marsikatere neslanosti uganjajo. Prav
hlizo Gondokore je jelo starega očeta po herbtu tergati,
in poslali so po punita. Kadar se je hil punit s satanom
posvetoval, in že naprej vzel dobro plačo, dal je bol¬
niku leseno rebro, ki naj ga na herbtu nosi, in gotovo
bode okreval. Stari mož je res nosil leseno rebro več
dni, tudi po noči ga ni odvezal, in je na njem spal.
Možu je res odleglo, ko se je vreme zboljšalo, ali on
je terdil, da leseno rebro je pomagalo.

Če koga trebuh boli, da mu tak zdravnik kos
leopardeve ali panterove kože, da si ž njo trebuh ovije.
To res dosti potov pomaga, ker si bolnik s kožo trebuh
ogreje, kar dobro stori.

V hiši prej omenjenega starega moža je obolel
gospodarjev sinček. Bil je kerščen, in misijonarji bi
bili radi pomagali s svojimi zdravili, a stari oče ni
dal k sebi, poslal je po punita. Čez dva dni so šli
misijonarji memo koče, in so videli pred njo mlinsk
kamen obešen. To je storil punit, češ, da hode s tem
hudobo pregnal. To pot pa ni pomagalo, in otrok je
umeri.

Zamorci menijo, da more kdo dež narediti, ali ga
nazaj deržati, zato imajo dežotvorce. To je sicer dobra,
ali tudi nevarna služba. Dežotvorec zahteva za svoje
delo mnogo goved in ovac. Včasih res ugane vreme,
ali vselej tudi ne. In če setev na polji škodo terpi
zavoljo neugodnega vremena, gorje dežotvorcu! Ako
o pravem času peta ne odnese, pograbijo ga razkačeni
zamorci in mu trebuh preparajo, ker menijo, da v
njem dež derži. Vsako leto po katerega umorč, taka
se je zgodila tudi znanemu poglavarju hiigili.

Kadar Barec umerje, pograbi dedič ali hišin oče

53

orožje, izleze iz koče, dirja okrog nje, vihti sulico na
vse strani, in silno kriči, da bi hudobne duhove pre¬
podil. Vse leti vkup, ter javka in tuli. Koj gredo
jamo kopat. Enega pošljejo okrog sorodnikov povedat
žalostno novico; vsi pridejo na grob, ga posipljejo s
peskom, in se žalovaje okrog vsedejo. Potem si lase
ostrižejo, in žalovanja je konec. Ali sorodniki hočejo
za žalovanje in javkanje mesa, toraj se jim napravi
pojedina, in marsikomu terda hodi o takej priliki.
Zaklati mora, če ni drugače, po troje goved, in žalu¬
joči vendar niso vselej zadovoljni.

Taki so Barci, pri katerih je Knohlehar drugo
misijonsko postajo ustanovil.

VIL

Kadar je Knohlehar v Gondokori vse potrebno
uravnal, vernil se je v Hartum, kamor je dospel v
24 dneh. Kmalo potem se je odpeljal v Aleksandrijo
po novih misijonarjev, kateri so prišli iz Evrope, in
ti so bili: L. Jeran  iz Kranjskega, ki pa se je moral
zavoljo bolehnosti iz Arvana nazaj verniti, J. Gr o s t n e r
iz Tirolskega, J. Kohl  iz Niže Avstrijanskega, J. Lap
iz Kranjskega, in A. Ii ali er iz Tirolskega. Spočetka
oktobra 1. 1853 so dospeli v Aleksandrijo, kjer jih je
Knohlehar že čakal. Spremljal ga je mlad zamorsk
poglavar Muga po imenu, po rodu Berec; Berci in
Barci so si sosedje. Provikar je mladega zamorskega
poglavarja zato vzel seboj, da hi potem pravil svojim
rojakom, kaj vse se vidi po svetu, in da hi temu
pristavil, da hočejo misijonarji pomagati zamorcem k
enakemu bogastvu, ako jih bodo poslušali.

O snidenju s Knobleharjem in mladim poglavarjem
nam je poročil Gostner iz Aleksandrije to-le: „. . . .
Kar zagledamo preč. g. provikarja v strašnej gnječi in
vpitju Arabcev, Turkov, Judov, Gerkov i. t. d., ki je
na vse strani sam ne vem v kolikih jezikih svoja po-

54

velja dajal. Vse je imelo največo spoštovanje do Abune
Solimana. Ko smo prišli v gostilnico „Hotel du Nord u ,
šli so drugi kosit, mene pa je g. provikar vzel seboj
v frančiškanski konvenfc, kjer stanuje in sva tam kosila.
Ko sva prišla pred poslopje, zaklical je g. provikar:
„Huga!“ in kot bi trenil je skočil po konci berski
poglavar Muga, ki je ležal do sedaj na kamenitej klopi,
stopil k meni, podal mi roko, prijazno se mi narezal,
in poprašal: „Kako je? Dobro, ne?“ Govori samo
svoj jezik, ki ga tu živa duša ne razume, razen Dr.
Knobleharja. Ta zamorski poglavar je star 25 let, dolg
skoro dva metra, suh, čern kot oglje, in se nekako
dostojno nosi. V zapertem stanovanji se mu nič kaj
ne dopada, on hoče biti prost na prostem. Obleke
nima druge razen nekakega krila do meč, in opasan
je s černim usnjatim pasom. Okrog vratu mu visi
mnogo steklenih biserov, večih in manjih, razno pi¬
sanih, in to je njegovo veselje. V enej roki nosi lepo
leseno paličico, v enej, ali čez ramo, kakor mu kaže,
mal lesen stoliček, na katerega se meni nič tebi nič
vsede, kadar kam pride. Brada mu ne raste, lase ima
na kratko pristrižene, in na temenu velik šop, v ka¬
terega so vpletena nojeva peresa. Vse ga gleda, da-si
je vedno dosti zamorcev v mestu; tudi najimenitniši
gospodje in gospe se jako zanimajo za to černo svetlost,
ki golonoga po mestu postopa. Vsakemu je jako pri¬
jazen, vzlasti ima rad nas misijonarje. Kadar k njemu
pridemo, ali od njega gremo, vselej nam v roko seže,
rekoč: „Kako je?“ Tudi se prizadeva, da bi nam
svoj jezik v glavo vtepel, in nas je že deset šteti na¬
učil. Prav rad bi se pogovarjal, ko bi se mogel s
kom. Pravi, da ga njegovi rojaki niso pustili k belim
možem, češ, da černcem ušesa režemo, ali jih Celo
pojedamo. Ko je s palače avstrijskega konzula luko
in morje zagledal, poskočil je in ves zavzet zavpil:
„A, a, ali to je tista velika slana reka, čez katero se
k nam prepeljavate ?“ Včeraj je poveljnik avstrijske

55

fregate Bellone g. provikarja na ladijo na kosilo po¬
vabil, tudi čer ni poglavar je moral ž njim iti. Ubogi
zamorec sam ni vedel, kje se ga glava derži, kar sukal
se je in zijaje gledal reči, katerih še nikdar ni videl.
Na vse zadnje je bil tako vesel, da je pograbil kozarec
poveljnikov, in mu ga v roko dal. Potem je nastavil
svoji roki, da mu je uni vode v nji vlil, in s to vodo
je slovesno pokropil poveljnika, ter ga tako po bersko
za kralja postavil. Ko se je provikar poslovil od po¬
veljnika, so na ladiji trinajstkrat ustrelili in ga tako
očitno počastili."

Gori omenjenim možem sta se pridružila v Alek¬
sandriji tudi dva izverstna učenca iz ustava Mazza-vega
v Veroni: Don Giovani Beltrame,  in Don Antonio
Castegnaro, pa M. Hanzal,  izversten lajik iz Dunaja,
spreten učitelj in godbenik; pozneje je postal c. kr.
konzularni agent v Hartumu.

Dne 17. sept. 1. 1853 je provikar s tovariši odrinil
iz Aleksandrije. Prišel ga je obiskat še c. k. general-
konzul g. Hueber z mnogimi drugimi gospodi, mu
srečno pot voščit. Tu se je postavil Muga v sredo
zbranih gospodov kakor kakov kralj, in omenil (Dr.
Knoblehar je tolmačil): ^Evropejci naj le pridejo k
nam, Arabci pa naj doma ostanejo, oni drugega ne
znajo, kakor svaje napravljati in upore podžigati.“
Ravno tiste dni se je skozi Aleksandrijo domu vračal
profesor Dr. Kerschbaumer, in njemu je Muga naročil,
naj vse prijatelje apostoljskega provikarja tudi v nje¬
govem imenu pozdravi.

Dne 29. dec. je bil Knoblehar že zopet v Hartumu
z novimi misijonarji. Ali med tem se je bilo marsikaj
izpremenilo. Mertva sta bila Milharčič in Kocijančič.
Učenci so jokali, ko so Knobleharja ugledali, pa on
jih je potolažil in dal jim novih duhovnikov.

Sedaj je M. Hanzal šolo hartumsko prevzel, ki jo
je pri nekej priliki popisal tako-le: „Težava je z otroci,
ki so odrastli kakor živina v gozdu, in druzega ne

56

poželjujejo kakor tega, da se najedo, druzega ne znajo,
kakor orožje spretno sukati in se pretepati. Težava
je z otroci, ki Boga še po imenu ne poznajo, katerim
je bližnji ali sovražnik ali pa tujec. Težava je z otroci,
ki ne marajo za nobeno zapoved ali postavo, razen
svoje volje. Pri takih otrocih je treba stanovitnosti,
poterpežljivosti, skerbljivosti, truda in požertvovanja,
o čemur se vam v Evropi niti ne sanja. Mislite si
dalje, kako težko se učitelj sporazumeva z učenci, ko
si je komaj njihov jezik prisvojil, potem si mislite
afrikansko zaspanost, ki je taka, da bi človek ne verjel.
Če se ena ista reč desetkrat zapored ponovi, vse zastonj,
koj je pozabljena. Potem si mislite nerazvito miselnost
in silno nagnenje k popolnej nedelavnosti, in tako
morete nekoliko slutiti, s kakimi težavami se more
učitelj boriti, koliko se mora truditi, da vsaj nekaj
opravi. No in kako je učitelj res tudi vesel, če se
mu posreči izgubljeno ovčico zopet k čredi Kristusovej
pripeljati, kako je vesel in zadovoljen, kadar vidi
male černce ročice sklepati in povzdigovati k Odrešeniku
sveta i. t. d.“

„In nekoliko takega sadu se je pokazalo ob letu
pri šolskej skušnji. Ginljivo je bilo gledati male za¬
morce, kateri so pred nekaj meseci goli in divji v
misijonišče prišli, kako so bili sedaj čedno oblečeni
od glave do nog, kako so v arabskem, tedaj tujem
jeziku, Boga hvalili, kako so manji dobro slabikovali,
veči pa gladko čitali tiskano in pisano, prijetno je bilo
poslušati, ko so iz glave in na tabli računali i. t. d.
Posebno ginljiv je bil sklep, ko so dobro zapeli „ salve
o amabilis Regina“. Nekaterim poslušalcem so solze v
očeh igrale. “

Kadar je Knoblehar vredil potrebne opravke v
Hartumu, odpeljal se je dne 16. febr. 1. 1854 zopet
proti Gondokori. Tudi ta pot ga je terla bolezen, pa
mu je kmalo odleglo. Srečala sta ga Možgan in Trabant
gredoč proti severju, da bi zrak premenila. Povedala

57

sta žalostno novico, da je v Gondokori umeri Dovjak.
Tudi Trabant je bil zelo slab, in Gospod ga je med
potjo k sebi poklical. Njegovo truplo počiva med dvema
drevesoma blizo Bele Reke.

Dne 1. aprila je došel Knoblehar v Gondokoro, in
Barci so ga z veseljem sprejeli. Ali koj čez dva dni
se je v tem kraji prigodilo nekaj, kar bi bilo misi-
jonišču zelo napotje delalo, ako bi se bilo sponeslo,
toda k sreči se je obernilo vse tako, da je škodovalo
samo nasprotnikom misijonišča, njemu samemu pa je
bilo na veliko korist. Pripeljalo se je bilo namreč o
svojem času do 30 ladij kupovat slonovih zob, in na¬
grabit kolikor toliko zamorcev za robsko kupčijo.
Tri ladije, lastina sardinskega konzula Vaudey po
imenu, so malo se zakesnile, pred kot ne nalašč, in
so še stale blizo Gondokore. Da-si je konzul, kakor
je Knoblehar pozneje izvedel, dober bil z Barci, vendar
je pri nekej priliki omenil, da komaj čaka priložnosti,
da bi jim pred odhodom malo posvetil; orožja, streliva
in ljudi ima dovolj. To je omenil tudi apostoljskemu
provikarju koj tistega večera, ko je le-ta na „Zgodnji
Danici 11  se pripeljal. Provikar mu je prigovarjal, da
naj se nikar tako ne spozabi, naj bode previden, ali
konzul se mu je zaničljivo posmejal in ga odpravil z
besedami: „Tako znate le misijonarji! 11

Dne 5. aprila pozno popoludne se je ena konzulova
ladija po reki spustila, ter med misijonsko ladijo in
misijonskim vertom obstala, konzul z drugo ladijo je
obstal še niže pri Libo-u. Konzulov agent, mlad Turek,
je prišel na misijonsko ladijo, in je začel pri čaši kave
bridko tožiti o slabej kupčiji. Ko se je imelo znočiti,
začela se je ladija tergovska od brega pomikati. Ta
hip je nekaj mož z dobro nabitimi puškami iz ladije
ustrelilo med neorožene zamorce, med katere se je
bilo pomešalo nekaj ljudi misijonske ladije. Dva za-
morčeka sta bila zadeta in sta pala, eden je bil mertev,
eden samo ranjen. Tudi kuharju, ki je pri ognjišči

58

stal, je ena krogla merao ušesa prižvižgala, da je sirota
strahu omedlel in na tla se zgrudil; tudi ob železno
ladijo misijonsko je več zernja opledlo. Kakor bi trenil,
so divjaki zleteli na vse strani domu, ladija pa je na
vso moč hitela v Libo. „Dobro smo videli,“ omenja
provikar, „da je bil naš misijon sardinskemu konzulu
koj s početka tern v peti, in da je njega dolžil slabe
kupčije, zato smo tudi koj uganili, kaj je nakanjal
hudobnež. Hotel je s tem groznim zločinom osveto
zamorcev na nas in na misijon poščuvati.“ Zvedelo se
je pozneje, da so tergovci, ki so se v Hartum vračali,
dolžili Knobleharja, da kupčijo moti, ker razdaja steklene
bisere in druge reči zamorcem.

Daleč po deželi so začeli bobni peti in klicati na
boj. S strašnim tulenjem so leteli oroženi zamorci z
vseh strani doli k reki, in vihteli svoje sulice in puščice.
Strah je obhajal Knobleharjeve tovariše, češ, da hodo
razkačeni zamorci po njih planili. Knoblehar ni dovolil
svojim ljudem, ki so se za odboj prigotavljali, pušk
nabiti, ter je zapovedal, da se imajo vsi na ladijo
podati. Se le ondaj, ko bodo videli, da on na tleh leži,
naj se odpeljejo na sredo reke, in naj store, kar jim
bode najbolj kazalo.

Z neprestanim streljanjem je sardinska ladija na
srečo misijonarjem, razdražene zamorce za seboj zvabila.
Tako so derli za njo, da smo jih kmalo izpred oči
zgubili, in naposled nismo mogli več razločevati nji¬
hovega kretanja, slišalo se je samo zamolklo pokanje
pušk in iz tega smo sklepali, da se tudi na suhem
pokajo. Kmalo so nam jeli zamorci donašati ranjenih.
Po noči smo videli z ladije tudi ognje, kaj natanjega
o boju pa nismo mogli izvedeti od ranjenih. Poslali
smo hišnega strežnika in enega zaupljivega zamorca
v tabor zamorski. Straža zamorska naših dveh ljudi
ni popred spustila naprej, preden se ni do cela pre¬
pričala, da sta res misijonska. Med tem je bil od
bližnjih otokov eden konzulovih ljudi k nam priplaval,

59

in je prosil kormarja ..Zgodnje Danice “, naj mu izprosi
dovoljenje, da bi mogel s provikarjem govoriti. Tresel
se je po vsem životu mraza in strahu, in povedal nam
to-le: „Ko je Vaudey strel zaslišal, in zagledal skup
deroče zamorce, ni hotel počakati bežeče ladije, ki bi
bila lehko na sredo reke zavozila, in se tako puščicam
zamorskim popolnem odtegnila, nego je pograbil dvo¬
cevno puško, in zapovedal svojim ljudem, naj tudi oni
puške pograbijo. Tako je deri proti zamorcem brez
vsega premislika in vse previdnosti. Da bi bil vsaj
pot nazaj si zavaroval, pa ne! Zamorcev je bilo mnogo
več, in vkljub temu, da je Vaudey imel bolje orožje,
bil je ubit on in vsi spremljevalci.“

^Misijonski ljudje smo na vso moč stregli ranjenim.
Polagoma so začeli dohajati tudi domači in sorodniki
ranjenih, in so jim jeli streči. Ko so videli, koliko si
damo opraviti z ranjenimi, so nam od dne do dne
bolj zaupali.“ Naposled je Knoblehar z ozirom na
sardinskega zločinca po vsej pravici mogel reči po
besedah sv. pisma: „Vi ste z menoj hudo mislili; Bog
pa je tisto obernil v dobro.“

Knoblehar je sklenil g. Kohlu misijonišče izročiti,
sam pa se je namenil še naprej proti jugu prek vodo-
padov garbo-škib, gumbo-ških in tokimanskih, da bi
ondotne kraje ogledal in se z ljudmi seznanil. Na
vnebohoda dan popoldne je šel proti Tokimanu. Z
nekim poglavarjem je splezal na visoko goro, in risal
lepo okolico. Goro je zmajal potres, ko sta bila na
njej. Zamorci tistega kraja so mu podelili debelega vola.

Kohl je bil ves zadovoljen in prav srečen v novej
službi, in je z neumorno delavnostjo opravljal vsa
mnogotera opravila doma v hiši, pri ranjenih in v
šoli, pa tudi jezika barskega se je marljivo učil. Kmalo
so ga vsi radi imeli. Ali nekega jako vročega dne,
ko je šel obiskat oddaljenega bolnika, nakopal si je
nevarno bolezen, ki se je po Knobleharjevej povernitvi
tako shujšala, da ga je moral dne 8. jun. s sv. za-

60

kramenti prevideti. Še štiri dni je terpel silne bolečine,
terpel je poterpežljivo in udan v voljo Božjo , in dne
12. jun. opoludne je izdihnil svojo dušo.

Vsled te bridke izgube so vsa opravila Knobleharju
na ramo pala. Najbolj je skerbel za otroke, marljivo
jih je podučeval, da bi, preden se verne v Hartum,
vsaj bolj podučene kerstiti mogel. Tudi nekaj od-
raščenih je prosilo sv. kersta, n. pr. stari Lutveri, ki
je bil kos zemlje misijonu prodal. Stari mož je vsak
dan prišel z otroci v šolo kerščanskega nauka se učit.

Zaradi važnih opravkov je moral Knoblehar mi-
sijonišče samo pustiti. Dne 14. jun. je izročil ključe
staremu nadslužabniku hišnemu, in mu zaupal tudi
upravljanje hiše. Jokaje so ga novokerščeni spremili
na „Zgodnjo Danico“. V velikih skerbeh se je od
njih poslovil.

VIII.

Na potu nazaj v Hartum je Knoblehar ogledal
tretje misijonišče v osrednjej Afriki, t. j. Sveti Križ.
Ustanovil ga je s provikarjevim dovoljenjem g. Možgan
iz Lavantinske škofije, in sicer pri Kikih, plemenu
dinkovskem, v močvirnatem, ali še dosti zdravem
kraji. Imenoval je misijonišče po svetinjici sv. križa,
katero je pred odhodom prejel od svojega knezo-škofa
Slomšeka.

Sedaj je prav prilično, da opišemo Dinkovce.
Selišča tega močnega naroda se prično pri denkaških
gorah, in so raztegnjena ob obeh straneh veletoka.

Severna plemena tega naroda so sama po sebi
mala, okrog in okrog od sovražnikov obdana, in samo
po znotranjih krajih so v zvezi s sorodnimi plemeni.
Njihova zemlja je vsa ravna in rodovitna, samo na
sredi pri vodi stoji neznaten holm Tefafan. Ta ple¬
mena pa tudi morajo zemljo pridno obdelovati, ker
njihovi gozdi ne dajejo toliko in tako okusnega sadja,

61

kakor drugim Dinkoveem, tudi živinstvo ni kaj prida
razvito, vzlasti že zato ne, ker jim sosedje vedno krast
in ropat hodijo. To je pa tudi ki'ivo, da so ta plemena
mnogo bolj divja in okrutna memo ostalih, ker morajo
skoro vedno na straži biti in se bojevati. Mnogi ljudje
tega plemena žive v Sudanu in Egiptu kot robovi in
vojaki. Skoro vsako leto jim roparji poropajo po ko¬
likor toliko žensk in otrok. Južno od njih stanujejo
plemena, katera premorejo mnogo lepih čred. O de¬
ževji se umaknejo v notranje kraje, kjer imajo v ve¬
ličastnih šumah stalna selišča, o suhem času pa se
vernejo k veletoku. Pridelujejo tudi dosti žita za dom
in prodajo, zanj kupujejo razno železnino.

Dinkovci so lepi ljudje, vitki, pravilno zraščeni
in navadno po 1*9 met. visoki. Tudi obrazov so bolj
milih memo drugih zamorcev. Spoznajo se koj na
čelu, ki ga tetovirajo, t. j. zareze v kožo zarezujejo.
Lase si zelo na kratko strižejo razen na temenu, kjer
pustč rasti dolg šop. Obleke ne marajo, češ, da to
ni lepo, in nek poglavar se je misijonaijem zaklel, da
bi za 30 krav ne hodil vedno oblečen. Radi se pa
lišpajo s komur bodi; najljubše jim je lepo orožje,
sulice, puščice, tuli in lepe balte iz ebenovega lesa.

Ženske se vendar nekoliko pokrivajo s kožami,
vsaj omožene, in lepotičijo se vse rade s steklenimi
biseri, z rinkami, in železnimi ropotuljami; tudi uhane
si v ušesa obešajo ženske in možaki, in sicer po več,
pa tako, da je drug v drugega zapet.

Zamorci so sploh leni, vendar ne vsi enako; sem
ter tje možaki včasih prav pridno delajo in veliko
terpe, vzlasti tam, kjer je treba dosti zemlje obdelati.
Lenoba je doma bolj pri onih plemenih, ki imajo velike
črede. Ona si domišljujejo, da obdelovanje polja je
zaničljivo delo, samo za robove in ženske. Taki mo¬
žaki samo koče stavijo, dervarijo, verve in motoze
pletd, drugekrat pa hodijo za svojimi čredami; vse
drugo morajo ženske oskerbeti in storiti. Kjer se pa

62

tako gospodari, ondi slaba poje. Pervi pridelek kmalo
naprej spravijo, in samo toliko zernja prihranijo, ko¬
likor ga je treba za setev. Ker po pervej žetvi zori
dosti sadja pa gozdih, zato Dinkovoi nočejo vdrugič
sejati in saditi, in se z zgolj sadjem bašejo. Ali kadar
deževje neha, mine tudi sadje, kajti ne samo ljudje,
tudi žival ga rada obira, in nje je mnogo. Sedaj na¬
stopi suhi letni čas, ljudje se morajo izseliti iz gozdov
doli na travnati svet ob veletoku. Seboj nimajo vzeti
nič razen nekaj košar semenskega zernja, vse drugo
je že šlo po goltancu. Ali ker ob samem mleku ni
moč živeti in zavoljo merzlih noči tudi rada driska
nastane, toraj si za mleko lotosovega semena od ri¬
bičev kupujejo. To seme sterejo in kašo iz njega ku¬
hajo. Kadar tudi kaše zmanjka, hodijo premožniši k
sosednim plemenom žita kupovat, ubožniši pa ribe lovit,
in ribji lov bi jim še dosti vergel, ako bi imeli boljega
orodja. Med tem ko se možaki s čredami proti vele¬
toku pomikajo, ostanejo ženske še nekaj časa v gozdu,
da še kolikor toliko sadja nabero za pesje dni. To
sadje se imenuje alok, in je podobno dateljnu. Meso
od koščice lepo odtergajo, pražijo in jedo, koščice pa
hranijo za največo silo; takrat jih terejo, jederce zdrobe,
ter s sezamom, ali z moko kot kašo kuhajo. Taka
kaša z mlekom je navadna hrana o pesjih dneh. Se
ve da bi ne bilo treba stradati, ako bi ljudje več
zemlje obdelali. Ali ženske navadno le malo prostora
okoli hiš prerovajo in obsejejo, in da bi vsaj tega
dvakrat na leto v prid obernile. Neka turška rež iz
Hartuma je na misijonskem vertu pri Sv. Križu v 2 , / 2
mes. dozorela, in so jo misijonarji celo po trikrat na
leto sejali. Dura, zamorcem najbolj priljubljeno žito,
more se prav lehko in s pridom dvakrat sejati.

Zamorci stradajo zato, ker so preleni, potem tudi
zato, ker kmalo vse požene, kar so pridelali. Tej za¬
pravljivosti pa je mnogo kriva gostoljubnost. Naj pride
kedor hoče, domač ali tujec, vsakemu se da, in tako

63

se kmalo veliko izmeče. Gostoljubnost do domačinov
je skoro nekakovo sovlastje (skupno imetje). Dokler
hiša ima, daje gostom in se ne zmeni, kaj bode potem,
kadar nič več ne bode. Ko je pri enem vse pojedeno,
gredo vsi skup gostitelj in gosti k drugemu, in začno
pri njem pojedati. Tako gredo od hiše do hiše. Ker
so vsi enakega mišljenja v tem, da je vse tako rekoč
vseh, zato oni tudi ne vedo, kaj se pravi hvaležen
biti za prejete dobrote, oni ne poznajo ne dobrote ne
hvaležnosti. In to je delalo hude preglavice misijo¬
narjem; če so radi dajali, imeli so s časom vse polno
beračev okoli sebe; če so bili bolj skopi, so se pa za¬
merili. Ta skupnoimetnost je kriva, da ljudje nič ne
varujejo; dokler kaj imajo, vedno kuhajo in pojedajo,
če ne, si mislijo, bodo pa drugi pojedat prišli, raje
toraj sami pojejmo. Zato ta čas zamorci nič ne delajo,
če bi jim človek še toliko ponujal, jedo in plešejo,
dokler kaj imajo. To sovlastje je dalje krivo, da za¬
morci malo sejejo, kajti kdor bi več nasejal, delal bi
le za druge. Taka se je zgodila ribičem pri Sv. Križu.
Po misijonarjevem navodu so obdelali velik kos zemlje
in ga posejali s turško režjo in sezamom, ali ko je
bilo zrelo, prišlo je mnogo gostov, in v 8 dneh je
bilo vse pojedeno. Iz tega je pa tukaj razvidno, kako
težko misijonar pri takih ljudeh kaj opravi. Pred vsem
drugim je treba zamorce iz pomanjkanja izkopati, kajti
lačnim ljudem se zastonj beseda Božja oznanuje. Kadar
bodo pomanjkanja rešeni, potem je upati, da bodo do¬
vzetni tudi za kaj višega, kar jih do sedaj še ne
zanima.

Dinkovci imajo velika posestva, če bi jih imeli v
Evropi, bili bi premožni možje. Oni sami pa drugače
sodijo, edino premoženje jim je živina, vsega druzega
nič ne cenijo, in jim je bolj postranska reč. Posebno
veliko imajo krav, koz, ovac, toda vsa ta žival je
mala in zanikarna, krave so bolj divje, in imajo zelo
malo mleka. Najbolja krava o največej molži da komaj

64

en bokal mleka na dan, in če tudi ima ta ali uni po
200—300 krav, vendar nima mleka na ostajanje, kajti
dobra polovica krav ne molze, druge pa zelč malo,
verb tega mora imeti dosti ljudi za pašo, in vsi ti se
ve da največ ob mleku živč. Tudi meso zamorcem ne
zaleže dosti, kajti krave so jim v tolikih čislih, da
jih ne pobijajo; žive, dokler starosti ali bolezni ne
popadajo in počepajo. Kadar krava pogine, žaluje in
joka zamorec po njej, nekaj dni nosi motoz, s katerim
je krava privezana bila, okrog vratu, in pove vsakemu,
ki ga sreča, svojo nesrečo; pozneje si motoz okoli
trebuha ovije, in bolj premožni nikdar brez takih
znamenj niso. Vole sicer pobijajo in jedč, ali le o po¬
sebnih slovesnostih, n. pr. pri sklepanji miru, na že-
nitovanji, na pogrebščini, ali pa ob bolezni. Konj in
oslov nimajo, tudi kuretiue ne povsodi. Pa vkljub
temu, da svojo živino tako varujejo, se vendar močno
ne zaredi, kajti za terpljenjem na dolgih potih, za
boleznijo in zverino je vsako leto deseti del konec
vzeme. Iz velikih kož si posteljo in motoze delajo, iz
malih pa žensko obleko.

Psi zamorski niso nič kaj prida, domačih mačk
nimajo, divjih pa je prav mnogo po šumah.

Stanovanja imajo na dveh krajih, eno za deževni
čas, eno za suhi. O suhem letnem času, ko stanujejo
ob veletoku, napravijo koče za silo, ki jih, kadar se
preselijo, ali prevernejo ali drugim prepustč. Zmašč
jih iz terstja, in prevlečejo s kravjekom; navadno
samo po noči v Djih stanujejo in spe, da se tako za¬
varujejo proti ostrim severnim vetrovom.

Vsa drugačna so stanovanja v gozdih; to so ti
okrogle koče, po 4 metre visoke. Stavijo jih tako-le:
Na okrog zabijejo po 2 metra dolgih kolov v zemljo,
in prosi or vmes zadelajo s terstino. Te kole in terstino
zgoraj in črez sredo z močnimi verbovimi mladikami
povežejo. Na kole postavijo okrogel, zgoraj ošpičen
strešin stol, in ga pokrijejo s suho slamo. Ta stan se

65

od znotraj po stenah ves prevleče s kravjekom, tla
se dobro pohodijo, potem z ilovico prevlečejo, in hiša
zamorčeva je dodelana. Okrogličasta luknja so vrata,
tako velika, da more človek skozi zlesti. Zamorci tedaj
ne hodijo v hiše kakor mi, nego lazijo kakor živali v
berlog. Oken taka hiša tudi nima. Na stenah se
vidijo tu in tam volovske glave, ali kače narisane,
se ve da zelo poveršno, da je treba skoro ugibati, kaj
pomenijo tiste čire-čare. Koj ob vratih stoji ognjišče,
kjer o hladnih nočeh celo noč ogenj gori, in ker takrat
tudi vrata dobro zabijejo, nastane taka soparica, da je
Evropejec ne more prestati. Vrata so slamnata, ki se
od znotraj dobro pritisnejo in podpro.

Zamorci nimajo ne gobe, ne kresala, ne žvepla;
kadar hočejo zakuriti, vzemejo dva kosova lesa, terdega
in mehkega, ju dergnejo, in iskre, ki se tako pokažejo,
vjemejo v šop suhe trave. Takega lesa je vedno pri¬
pravljenega v kravjej ograji na odločenem mestu, da
pastirji, kadar čredo domu prižene), ali tudi drugi do¬
mači, koj morejo zakuriti.

Zamorsko pohišje je zelo priprosto: goveja koža
ali slamnata plahta je postelj, ob ognjišči stoji nekaj
loncev, v drugem kotu buče, par lul, in to je vse.
Od strešnega stola vise košare, v katerih hranijo se-
menjsko zernje. Za žlice imajo školčine lupine, ali
pa si jih iz podolgovatih malih buč narejajo. Pred
hišo leži možnar, navadno iz terdega lesa, da v njem
zernje tolčejo, kajti v vsej pokrajini teh plemen ne
dobiš kamenja, ki bi se dal za mlinski kamen ob¬
delati.

V takej koči stanuje navadno le hišni oče, družina
spi pri kravah. Pa tudi hišni oče lazi le o hladnih
nočeh in o deževju v kočo, da se varuje mokrote in
mraza, drugekrat tudi on leži in spi v kravjej staji,
ki je ograjena z visoko ternjevo mejo. Tu se raduje
svojih krav, pa tudi pazi, da se kravjek pobere in
na solncu posuši, s katerim se potem kuri, da nastane

Dr. Knoblehar. 5

66

zopern smrad in dim po vsem kravjem stanu. V tak
pepel se zarijejo ljudje po noči. Pa to dobro de za¬
morcem, v takem kupu pepela so zavarovani pred ko¬
marji, da jih ne opikajo, pa tudi pred mrazom. Da
se še bolje zavarujejo pred komarji, napravijo po eden
ali dvoje nadstropij visok oder, nasujejo pepela, in se
vanj zarijejo, spodaj pri tleh pa tli kup posušenega
kravjeka, da je vse v dimu. Take odre imajo zamorci
blizo koč, tu se zvečer vsi zberd in pogovarjajo, kaj
se je tu ali tam čez dan zgodilo, in drugo tako.

Iz vsega tega namje  jasno, da ti zamorci niso
nič kaj snažni ljudje. Če ni vode pri roki, pomijejo
in oplaknejo verče in lonce tudi s kravjo scalnico, in
zato njihova posoda strašno smerdi. Misijonarji so
morali vselej s svojo posodo po mleko poslati, da ni
dišalo po scalnici. Dalje si z mehkim kravjekom
lase mažejo, ki se posuši in skorjo naredi, in s tem
glavo varujejo žgečega solnca; tudi je tako mazilo
dobro zoper golazen. Kdo bi se toraj čudil, da za¬
morci strašno smerde po kravjeku, ki se jih v kepah
po koži derži.

Kako je v kravjem stanu, kadar začne deževati,
to si po vsem tem lehko mislimo. Ljudje in živali
brozgajo po blatu, nobeden se ne zmeni, da bi malo
pokopal in vodo odpeljal. Če je blata le preveč, raje
se malo više postavijo.

Kar se tiče jedi, bilo je že malo omenjeno. Meso
jim grč posebno v slast, in so tako nepočakani, da
ga pred vse spravijo, preden je zadosti kuhano ali
pečeno. Nič ne de, če malo smerdi, še raje ga imajo.
Nad vse pa je zamorcem tobak. Misijonarji so si zanj
mogli marsikaj kupiti, včasih veliko laglje, kakor za
steklene biserje. Lule zamorske so strašno velike, kakor
mali lončeki.

Žene si zamorci kupujejo. Kupna cena je po tem,
kakoršna sta ženin in nevesta. Sin poglavarjev, ki
gre kupovat poglavarjevo hčer, da po 10 krav in 10

67

volov očetu, in 10 krav materi za hčer; brate in sestre
pa mora nadariti s čim drugim. Ubožni se morajo le
pri ubožnih ženiti.

Na ženitvanski dan pridejo tovariši ženinovi s
polnimi verči mleka k očetu nevestinemu; pri velikašu
zakoljejo vola in ga pojedo. Ženin med pojedino izroči
del kupne cene, in nevesta je odslej njegova. Brez
vseh obx - edov jo  pelje na svoj dom, in jej da dvoje kož
za obleko.

Ali žena zamorčeva je tako rekoč robinja svojemu
možu, in mora vse oskerbeti; hodi po vodo in derva,
koplje in seje, plazi po drevesih in obira sadje. Mož
samo gleda, ali vendar pervi jč, in kar njemu ostane,
dobi žena. Kadar več možakov skup jo, nikdar nobena
ženska ne pride zraven, one dobijo ostanke. Ženska
opravila niso prijetna in lehka. Dostikrat se zgodi,
da zamorko na potu po vodo ali derva, ali pri obiranji
sadja, zasači lev in jo razterga. Najbolj nevarno je po
solnčnem zahodu, ko te zveri gredo po plenu, ali se
zbirajo na mlakah, da pijejo. Pri obiranji sadja na¬
gajajo tudi opice, dosti potov se zgodi, da jim vse
nabrano sadje s kupov ali košar pobero. Te in mnoge
druge nadloge so pa krive, da se zamorke hitro starajo
in po malo otrok rode.

Kadar se je žena postarala, grč mož in si vzeme
novo, kajti pri vseh zamorcih je mnogoženstvo vko-
reninjeno, kar je zelč škodljivo. Ali ker so ženske
zelo drage, morejo si jih le bolj imoviti po več naku¬
piti, in čim več žensk in krav kdo ima, tem ime-
nitniši je.

Postarana ali zaveržena žena ostane v hiši pri
svojih otrocih, in dobiva kolikor je moči mleka in
drugega živeža od moža, novo pripeljanej pa dd ma¬
šiti novo kočo, in zato velja pregovor: kolikor žena,
toliko koč.

Ko vemo, kaj je žena zamorcu, tudi lehko uga¬
nemo, kako je s podedovanjsko pravico. Žena je ro-

5 *

68

binja, ne premore nijednega živinčeta, toraj tudi ne
more podedovati. Njej ne gre druzega, kakor nekaj
steklenih biserov in železnih ali bakrenih rinkov, ki
jih v sili zastavi ali proda.

Kadar umerje hišni oče in ima že odraščenih
otrok, navadno še pred smertjo vse svoje imetje med
sinove razdeli, da bi se pozneje ne prepirali. Žene
in hčere ostanejo pri pervorojenemu, ki svoje sestre,
če se omože, za krave proda, ali zato mora vzderževati
svojo mater, in tudi svoje mačehe, če nimajo lastnih
sinov, pri katerih navadno žive. Pervorojeni je glava
rodovine. Če je oče zgolj nedoraslih otrok zapustil,
gredo vsi k najbližnjemu sorodniku, ki skerbi za nje
toliko časa, da sinovi odrastejo in morejo prevzeti
gospodarstvo.

Če pa oče ni zapustil sinov, ampak samih hčera,
ali sploh nobenih otrok, tedaj žena vse eno nič ne pode-
dova, vse premoženje, žene in hčere in živina pripade
najbližnjemu sorodniku, kateri vse k sebi vzeme' in
za svoje obderži.

Zamorci se radi vojskujejo. Če je bila ženska
ugrabljena, ali krava ukradena, koj je vse po koncu,
in vojska je gotova. Vendar njihove vojske niso tako
grozne, kakor pri divjakih po drugih krajih sveta.
Navadno se bijejo le neoženjeni in najbolj prizadeti
možaki, drugi le gledajo, ali se k večemu branijo.
Vojska je kratka; kadar je nekaj mož ranjenih, ali
celo mertvih, koj se le-teh stranka umakne, in pričnd
se obravnave zastran miru. Pa tudi mir je navadno
kratek. Spomina vredno je tudi še to, da le-ti zamorci
ne prejemajo pardona niti ga dajejo.

Orožja na ogenj zamorci ob Belej Reki o Kno-
bleharjevem času še niso imeli. S svojimi sulicami
in puščicami le malo divjačine podero in pomorč. Radi
se lotijo slona, kar je gotovo prederzno. Vzdigne se
po cele trope možakov, slona zastavijo in dražijo. Ko
eni nalašč beže pred njim, veržejo drugi sulice po

69

njem. Slon se oberne in dirja nad le te, ali oni ga
ne čakajo, koj zbeže pred njim, in med tem le-uni
svoje sulice vanj zapode. To se ponavlja toliko časa,
da žival vsled zgube kervi opeša in se na tla zgrudi.
Slon zastonj dirja sem in tje in se brani, če tudi
enega ali druzega pohodi, uiti vendar ne more dolgo¬
nogim in berzim zamorcem. Ker je tak lov zelo ne¬
varen, toraj zamorci slone še drugače love. Na slo¬
novih stezah izkopljejo globokih jam, po več zapored,
ki jih lepo in previdno zakrijejo z dračjem in perstjo,
potem z vikom in krikom nadorve slone na to stran,
ki tako popadajo v jame. Ko je slon enkrat v jami,
prilete zamorci in ga s sulicami umore.

Zamorci si orožje sami izdelujejo, in ker radi
imajo lepo in dobro orožje, toraj se tudi mnogo trudijo
ž njim. Njihove sulice so lepe, dobre in tako ostre,
da se ž njimi tudi brijejo. Čuditi se je, da s tako
slabo pripravo takošno ostrino izdelujejo. Nakovalo je
kamen, kladivo tudi kamen ali kos železa, klešče so
preklan kos lesa i. t. d. Tudi drugo orodje in porodje
sami izdelujejo, n. pr. lonce, verče, lule i. t. d. Z
lončarijo se ukvarjajo le ženske, in je tudi za prodaj
mnogo narede. Ženske pletč slamnate plahte, košare
za žito, in še nekatere druge take reči.

O drugih prednostih pri zamorcih skoro ni duha
ne sluha. O zgodovinskem sporočilu ne vedo čisto
nič. S početka so na vso moč stermeli, ko so belih
ljudi ugledali. Pa so si to prav naravno razložili, in
povedali to-le: „Belce je Bog v dobrej deželi vstvaril
in tam pustil, černce pa, kateri so s početka tudi beli
bili, zapodil je v umazano deželo, kjer so počerneli. a
Nek starec pa je povedal še drugo pravljico. „Pervih
mater ena je imela več otrok, in nekega dne, ko moža
ni bilo doma, zljubilo se jej je malo mu ponagajati.
Skrila je enega dečka pod sajast lonec. Kadar je mož
domu prišel, gledal je, kje je še en deček, pa ga ni
mogel iztakniti. Žena ga je nekaj časa dražila, potem

70

je lonec vzdignila, ali gledi, mali deček je bil ves
čern od saj, in nič več ni šla černina od njega; ostal
je čern on in vsi njegovi potomci.

Ti zamorci, ki so zaverovani le v krave, so zelo
malomarni za vse čeznatorno. Vendar vedo, da je
Bog, ki je vse vstvaril. Toda Bog je dober in samo
dober, tcraj se ne menijo zanj, niti se ga boje. Kadar
pride nesreča, kriv je vrag. Po smerti, pravijo, je
vsega konec, in zato ne verujejo, da je duša neumerljiva.
Duša je zgolj dih, pravijo. Iz teh kratkih čertic se
more l-azvideti, kako težko in počasi bodo misijonarji
pri zamorcih kaj dosegli. Prešla bodo leta na leta,
preden bode zaupanje  černcev do misijonarjev v
vero  prešlo.

Vendar imajo zamorci staro pravljico, ki pripoveda,
da so ljudje pred storjenim grehom jako srečno živeli.
Te pravljice se misijonarji oprijemajo. Zamorci ter-
dijo, da je Bog vse ljudi dohre vstvaril, in so živeli
pri Njem v nebesih. A ker so nekateri hudobni po¬
stali, jih je po vervi na zemljo spustil; dobri so mogli
po tej vervi zopet nazaj v nebesa splezati, kjer je bil
veden ples in dosti pive, in sploh vse dobre volje. Ali
s časom se je verv pretergala, nikdo ne more več
gori, in nebesa so ljudem zaperta.

Ta pravljica nam tedaj pojasnuje, da se tudi za¬
morcem še nekoliko sanja o pervotnej sreči človekovej,
in o njegovem pregrešenji, kajti zamorci se sploh zeld
bojč bač, in podoba je, da jim je ona znamenje hu¬
dobnega izvirka ali začetka. Oni menijo, da Bog je
samo dober, in vrag, ki je tudi mogočen, kakor Bog,
samo hudoben. Bogu samo dobremu ne žertvujejo, pač
pa vragu.

Zamorci verujejo tudi na duhove, ter razločujejo
dobre in hudobne. Dobri duhovi so pri Bogu, hudobni,
pogubonosni pa na zemlji. Navadno so nevidni, ali se
morejo tudi v človeškej podobi prikazati. Redko kedaj
jih je videti, in kadar se prikažejo, gotovo pride ne-

71

sreča. Zato so pri zamorcih v velikih čislih vraže in
tema take sleparije, s katerimi hudobne duhove rote,
ter tako bolezen in nesrečo odganjajo. Zato imajo
čarovnikov, kateri se dado dobro plačati, in sicer že
naprej. Če njihov pomoček ne pomaga, kriv je vrag,
ali pa drug še bolj mogočen čarovnik. Po take ča¬
rovnike pošilja zamorec v slehernej bolezni, da bi po¬
magali. Pa kako pomagajo ? Čarovnik pride z verčem;
najpred popljuje vse okoli bolnika, vzlasti pa bolni
ud, pomete ves pesek in smeti od njega, poka z ro¬
kama okoli njega, da bi hudobne duhove prepodil.
Na to vzeme kos lesa, ga vtakne v verč, nalije vode,
in se začne s hudobnim duhom pogovarjati. Čarovnik
se uklanja čez verč in vpije vanj, pa zgolj nerazumljive
besede. Iz jeka in zamolklega bučanja prejema od¬
govore vragove, ki jih, se ve da, le on ume. Na to
se zopet bolniku približa, po njem tiplje, in o ugodnem
trenotku nenadoma pokaže kosec lesa ali kamena, ki
ga je bil, češ da, iz bolnega uda potegnil. Sedaj bol¬
nika in okolico njegovo pokropi z vodo iz čarodejnega
verča, in izreče, da je bolnik že dober in zdrav. Bolnik
dostikrat sam sebi veruje, in vstane.

Ako je bolezen tako nevarna, da smert žuga, ali
že jemlje bolnika, tedaj pa ne pomaga nobena druga
reč več, kakor morda še žertev vragu. Čarovnik iz¬
bere vola, in ljudje bolnikovi ga pobijejo in raztelesijo.
Sedaj seže čarovnik po gorkega blata v drobovje, in
namaže bolnika po vsem životu. Če to ne pomaga,
ne pomaga nobena reč več. Lep kos pobitega vola
vzeme čarovnik zase, ostalo poje družina bolnikova.

Ako vse skup nič ne pomaga in bolnik umerje,
mu koj glavo obrijejo, in zunaj pred kočo grob iz¬
kopljejo. Potem mertveca primejo, mu glavo med
koleni potisnejo, ter tako sedečega zakopljejo. Grobe
kopljejo zamorci le blizo koč, da trupla laglje branijo
in ubranijo požrešnim hijenam. Grobač si s perstjo
ušesa zamaši, da ne bi slišal javkanja rajnega. Dedič

72

pograbi orožje rajnega, in ga kričeč vihti na vse strani,
da bi duhove prepodil. Vsi sorodniki žalujejo, glave
si obrijejo, okoli vratu in ledij motoz ovijejo, in se
postijo tri dni, če je umeri možak, štiri dni, če je
umerla ženska. Cez štiri dni zakurijo na grobu, in
čarovnik zopet pride. Ta pot zahteva ovce za mertvaš-
nico, pelje jo okoli groba, na to jo dd domačim, ki
jo na tla veržejo, na njo sedejo in počasi zaduše, on
pa med tem zopet svoje neslanosti uganja. Ta žertva
se žertvuje za domače, da bi jim vrag ne škodoval,
ali zopet koga iz hiše potegnil. Dokler za rajnim
žalujejo, odlože sleherno lepotičje, le motoz nosijo skoro
pol leta. Ne molijo zamorci kar nič, tudi nimajo no¬
benega praznika, nobenega posebnega dneva za kako
ljudsko veselico, vsak dan je ena in ista.

Leta znajo šteti zamorci, in leto delijo na 12
mesecev, na suhe in mokre, ali koliko ima mesec dni,
tega pa že ne vedo. Razločujejo tudi jutro , opoldne,
večer in polnoč. Štetje jim ne gre od rok, do deset
še znajo, kar je naprej, jim je veliko. Štejejo pa na
perste, kolikor hočejo povedati, toliko perstov upognejo,
dostikrat nič ne reko, samo na perste kažejo. Pa kdo
bi se čudil, če po tem takem zamorci ne vedd, po
koliko so stari.

Posebno visoke starosti zamorci ne učakajo, niti
možaki niti ženske. Pomanjkanje, stradež in druge
nadloge jih dosti prezgodaj pod zemljo spravijo.

Marsikdo bi dejal, da takošni ljudje, kakoršni so
tu opisani zamorci, ne znajo biti prijazni, priljudni,
pa temu ni tako. Tudi zamorci se znajo po svoje
vljudno vesti, kakor drugi ljudje. Zjutraj pozdravljajo
tako-le: „Ali si dobro spal? 11  Zvečer pa voščijo: „V
miru počivaj!“ Dalje se poprašujejo: „Kaj je novega?
Ali se ti nič žalega ni zgodilo? 11  Kadar nesreča pride,
tedaj vzdihajo: „0 joj, jej!“ in tolažijo, kakor vedd

in znajo. Radi poprašujejo po rodbini in po čredah
bližnjega, ali je vse zdravo i. t. d. Kadar tujec od-

73

haja, kličejo za njim: „Le pojdi, hodi v miru.! u  In
odhajajoči nazaj kliče: „Ostanite! ostanite doma! 44

Zamorci namreč imajo navado, da prišlecu malo na¬
proti stopijo, in ga v kočo spremijo, kožo ali plahto
razgernejo, da more sesti. Kadar se potnik ali gost
naprej odpravlja, spremijo ga nekaj korakov, po tem,
kakor je imeniten, ter vele: „Srečno to mesto! 14  in
se vernejo. Kdor bi to navado opustil, hudo bi mu
zamerili; kajti zamorec veliko derži do sebe, če tudi
je gol in lačen, vendar je ponosen.

IX.

Dne 1. jul. je prišel Knoblehar nazaj v Hartum,
kjer so ga tovariši z velikim veseljem sprejeli. Bali
so se že zanj, kajti tergovci so lagali, da so ga divjaki
ubili in požerli.

Sedaj je začel provikar zidati prostorno misijonišče,
in primerno cerkev, ker je vedno dobival dosti pod¬
pore od Marijne družbe. Gostner je postal Knobleharjev
general-vikar, in je bil tudi popolnem vreden tega za¬
upanja in odlikovanja.

Leta 1854 je bilo napovedanih zopet več novih
misijonarjev: M. Kirchner iz Bamberga, A. Ueberbacher
in Fr. Rainer iz Tirolskega, pa tudi več lajikov, in
dne 26. okt. so dospeli v Hartum. Ker je bil med tem
g. Haller umeri, prevzel je Kirchner šolo v Hartumu,
Ueberbacher in Rainer pa sta bila za Gondokoro od-
menjena. Rainer je še pred odhodom umeri. Knoblehar
je vzel samo Ueberbacherja in enega lajika, in se je
peljal na Barsko. Dne 11. apr. je dospel v Gondokoro.
Vse je skup letelo in vpilo: „Naša ladija se pelje! 44
Naenkrat je ljudstvo zopet zagnalo krik: „Muga! Muga! 14
ko je bilo ugledalo rudeče oblečenega poglavarja. Kaki
občutljeji pač so obhajali apostoljskega provikarja, ko
so mu zamorci od daleč naproti hiteli, veseli vriskali
in prepevali, otroci pa na roke pokali in glasno žver-
goleli: „Naš oče, naš oče nas ljubi! 14

74

Ko je stopil na suho, vsak se mii je hotel pred¬
staviti, roko poljubiti, in mu srečo voščiti. Sedaj je
izvedel Knoblehar, kako in koliko so tergovci čez
njega govorili in lagali, eni, da je umeri, eni, da je
bolan, eni, da za Barce več ne mara in ga tudi več
ne bode k njim i. t. d. Tem bolj tedaj so bili zamorci
veseli, ko so ga zopet med se dobili.

Knoblehar je bil ta večer zelo truden, in da je
preje k počitku šel, pomagal je poglavar Muga, ki je
zamorce okoli sebe zbral, in jim začel pripovedati,
kaj je bil med tem časom videl in doživel. Pripovedal
jim je, kako strašno velike vasi je videl (mesti Kahiro
in Aleksandrijo), kakošne hiše so po tistih vaseh, ka-
košno je morje, ladije na morji, pripovedal je o navadah
in življenji tujih belih mož, o njihovej čudovitej deželi,
kako so ga tam sprejeli, in kako dobro bi bilo, če bi
se misijonarji hoteli pri njih naseliti i. t. d.

Misijonar Ueberbacher, katerega je Knoblehar za
Gondokoro odločil, pisal je pozneje nekemu prijatelju
to-le: „Dne 11. apr. je ustrelilo s topom na ladiji na
znamenje, da smo dospeli do svojega cilja. Popoldne
so nam prišli naproti služabniki in par dečkov; tudi
dva osla so seboj prignali. Jaz sem želel koj tisti večer
v misijonišče priti, zato sem zasedel osla in jo mahnil
proti postaji; tudi par služabnikov z dečki šolarčki
se je vernilo domu. Potoma smo prepevali „hvalite
Boga u  , kajti s petjem in molitvijo sem hotel stopiti
na tla gondokorska. Ko smo ugledali postajo misijonsko,
zapeli smo Lavretanske litanije, in preden smo odpeli,
približala se nam je versta belo oblečenih dečkov z za¬
stavo, kateri so tudi prepevali. Na tako pozdravljenje
smo odzdravili tudi mi ravno tako. Vesel sem bil, pa
tudi milo se mi je storilo, ko sem gledal Černe dečke.
Zavoljo zamorcev sem zapustil svoj dom in prišel le-
sem v paganske kraje luč sv. vere nažigat. Slutil sem,
da mi bodo ti mali dosti truda in dela prizadeli, pa
tudi bridkosti. Serce mi je povedalo, da se mi bode

75

tu na gondokorskih tleh pocedilo mnogo kapelj potu,
ali vendar je za tisti hip veselje premagalo, saj sem
imel Boga hvalečo mladino okrog sebe. Ti kot oglje
černi dečki pa so se tudi skušali, da bi mene, tujega
belca čim lepše pozdravili. Vsi so se zaupljivo okrog
mene vsuli in popraševali: „Oče Anton, ali ti je dobro?
Ali si prišel?" Po versti so me zaroko prijemali, po-
ljubovali jo in na čelo pritiskali. Potem so me peljali
naravnost v kapelo."

Drugi dan je Knoblehar slovesno prišel v misijo-
nišče. Vse je bilo po koncu, živo in veselo. Gnjetli
so se okoli misijonišča veliki in mali, možaki in ženske.
Eni so prinesli derv na prodaj, eni slame, eni koštru-
nine, eni perotnine ali kaj druzega, in za to so dobili
steklenih biserov. Vsled silnega deževja je bila slaba
letina v Gondokori, in so ljudje res veliko lakoto ter-
peli. Ubožni so iskali in kopali divjih zelišč in korenin,
da so si lakoto tolažili. Misijon je pomagal na vso
moč. Vsak dan je došlo po 40 lačnih, posebno otroci
so v celih tropah tekali okoli misijonarjev in vpili:
„Oče, lačni!" Oj kako so prežali v lonce, ko se je
jim jed delila, vsakemu po eno veliko žlico juhe in
malo drobovine.

Knoblehar je ostal v Gondokori do 12. jul. Ta
čas je dobro porabil, storil je marsikaj za dušni in
telesni blagor zamorcev. Tudi se je na vso moč trudil
z barskim besednjakom, ki ga je izdatno pomnožil in
dopolnil, pa najpotrebniši kristijanske resnice in mo¬
litve je v barščino prevodih Ueberbacher je učil malo,
Knoblehar pa večo deco in odraščene.

Provikar je pred odhodom še kerstil več Barcev,
med katerimi je bil tudi sedemletni unuk gori omenje¬
nega Lutveri-a. Ta zamorec, po imenu Franc H. Lutveri,
je prišel čez osem let k nam v Evropo. Kristijanska
občina gondokorska je imela dne 12. jul. 1. 1855 že
31 duš.

Po Knobleharjevem odhodu je Ueberbacher na-

76

daljeval sveto ali trudapolno delo kot pravi apostelj.
Eno leto je bil sam, blizo dve leti so mu pa še
drugi duhovniki pomagali. Umeri je dne 22. febr.
1. 1858.

Med tem ko se je Knoblehar po Belej Reki v
Hartum vračal, peljala se je na lojdovem parniku nova
velika karavana misijonska čez osrednje morje v Egipet;
bili so 4 duhovniki, 1 učitelj in 9 rokodelcev, vsi iz
Tirolskega. Eden duhovnik se je moral vsled hudega
bolehanja domu verniti, eden je umeri na poti v Ko¬
roški, ostali so srečno dospeli v Hartum. Morlang je
bil poslan v Grondokoro, Pircher pa k svetemu Križu.
Ali Pircher ni dolgo živel. Rokodelci so ostali v
Hartumu, da so pomagali pri zidanji, tesanji in drugih
delih. To so bili res možje po Božjej volji, ki so s
svojim izglednim življenjem in neutrudljivo delavnostjo
veliko koristili misijonu.

Tudi 1. 1856 je obiskal Knoblehar misijonišče pri
Sv. Križu in v Grondokori. Šolarčki gondokorski so ga
pozdravili z barsko pesmico.

Skoro ravno o tem času je peljal general - vikar
Grostner osem pridnih, nadarjenih hartumskih šolarčkov
v Aleksandrijo, od koder jih je v Evropo poslal, da
se nadalje naobrazujejo. Dva sta šla v propagando v
Rim, štirje v ustav Mazza-ev v Verono, dva pa je
vzel neutrudljivi misijonski prijatelj in pospešitelj L.
Jeran v Ljubljano.

Konec avgusta je došel Grostner z učenci v Alek¬
sandrijo, in koj na to, dne 1. sept. so se pripeljali iz
Evrope zopet novi misijonarji: A. Kaufman, J. Lanz
iz Tirolskega, in L, Gerbl iz Bavarskega, pa 4 roko¬
delci. Veseli so bili G-ostnerja, ki jim je bil dober
vodnik od tu naprej, in tako so v drugej polovici
meseca oktobra srečno došli v Koroško, kjer se je jim
za več tednov pot ustavila. Podkralj egipški namreč
je potoval v Sudan, in ker je imel velikansko spremstvo
seboj, zato so za nekaj mesecev oddane bile vse kamele.

77

Še le dne 7. febr. so se mogli zopet vzdigniti, in sredi
marca 1. 1857 so dospeli v Hartum. Kaufmann in Lanz
sta bila koj poslana k Sv. Križu Možganu na pomoč,
Gerbl je bil odločen za šolo hartumsko; tu so ostali
na delu tudi rokodelci. Pobožni in goreči Gerbl je
že dne 11. jun. 1. 1857 za budo merzlico zbolel, in
umeri.

Dr. Knoblebar je spremil omenjena misijonarja na
novo službo, in obiskal tudi Gondokoro. Skoro o istem
času je tudi Don Nicola Mazza iz Verone poslal 5
zmožnih mladeničev pod zastavo Knobleharjevo. Pa
dva sta kmalo umerla, in eden, Don Daniele C o m b o n i
po imenu, deluje še dandanes v Afriki.

X.

Oslabeli so mi udi,
Smert tovarše pomorila,
Tlačijo me silni trudi,
Zemlja vroča je nemila.

Večkratno trudapolno potovanje iz Hartuma v
Gondokoro je Knoblebarja zelo zdelalo. Terpel je
mnogo na dubu in telesu. Kamor je prišel, čakale so
ga skoro le žalostne dogodbe. Tu so pomerli duhovni
tovariši, tam so zamorci napravili kako nerodnost, in
drugod so zanjke nastavljali hudobni in nevošljivi Mu-
bamedanci.

Dne 21. sept. 1. 1857 je provikar poslednjikrat
prišel iz južnih dežel v Hartum. Čedalje huje je
bolehal, verb tega je imel mnogo važnih reči vravnati.
Na vse zadnje je sklenil, da pojde v Evropo, pervič
zato, da se s propagando v Rimu o misijonskih za¬
devah pogovori, in marsikaj za njen obstoj ukrene,
drugič zato, da se ozdravi, če je volja Božja. Vzel
je toraj slovo od svojih ljubih zamorcev.

78

»Zdravi spet, zamorski bratje 1
Grem nazaj v slovenski dom,

Radosten prihodnje leto
K vam nazaj se vernil bom.“

Reče Soliman Abuua,

Blagoslovi černi rod,

In po Nilu barka splava,

Glas ga spremlja tje čez brod:

»Z Bogom, dragi naš Abuna,

Pridi zopet srečen k nam,

Kadar prideš k bratom svojim,

Oj spominjaj se nas tam.“ —

Barka plava, veter piše,

In Abuua govori:

»Zdrave mi dežele vroče,

Varuj večni Bog jih Ti.“

»Tukaj tihe so gomile,

Kjer tovarši moji spe,

Al še pridem v njih zavetje,

Večni Bog le — drug ne ve.“

Če me hladni grob zakrije,

Cul nad njimi bo Gospod;

Zročam tebi vse, Marija,

Prosi ti za Kamov rod.“ —

Do Aleksandrije se je vozil Knoblehar dva meseca
in je mnogo terpel. Že v Kahiri namreč je spremen
temperature tako hudo mu storil, da se ni smel ga¬
niti iz sobe. Še huje mu je postajalo v Aleksandriji.
Ni mu kazalo čakati parnika, da bi se peljal naravnost
v Civitavechio, kakor je želel; odpeljal se je torej pri
pervej priliki v Neapol, kamor je zel<5 bolan dospel
sredi januarja 1. 1858.

79

V napolitansko mesto barka plava,

Prijadra v njej Abuna Soliman,

Al krepka, čversta več mu ni postava,

Zapušča ude moč bolj dan na dan.

Na posteljo junak bolan se vleže,

Budijo zadnji boj mu smertne teže.

Plm. vitez Martini, poslanec avstrijski, našel je
zelo kašljajočega provikarja v nekej gostilnici, kjer
ga je Dr. Zimmermann zdravil. Apostoljski nuncij
msgn. Ferreri mu je makoma oskerbel primerno sta¬
novanje in najboljo postrežbo v samostanu bosih Avgu-
stincev. Hodili so k njemu razni zdravniki, vzlasti
sta se mnogo prizadevala slavni Lucarelli, in domači
zdravnik. Toda Knoblebarju je bilo čedalje slabeje,
zelo je kašljal, v persih ga je tiščalo, kri je pljuval,
in po nasvetu zdravnikovem so ga perve dni meseca
marca s sv. zakramenti prevideli. Cesarski avstrijski
poslanec ga je dne 10. marca zopet obiskal, pa se je
ustrašil, ko ga je zagledal v naslonjaču, shiranega,
oslabelega, medlega, na duhu pa še vedno svežega in
v misijon zaverovanega. Nekako nepočakan je Kno-
blebar pričakoval zdravja, tudi zdravniki s početka
niso dvomili, da bi ne okreval, samo koj ne, in
pa, če se bode skerbno varoval, da se bolezen ne
poverne.

Ali nenadoma se je prikazala dušna prikazen,
katera navadno smert napoveduje: Knoblehar je po¬
stajal čedalje bolj nepočakan, nesterpljiv, dal si je na¬
praviti novo obleko, le o Rimu je govoril, kako se bode
tam s propagando pomenil.

„Spet po Evropi hočem glas poslati,

In blagoslovil boš ga sam Gospod;

Do diha zadnjega osrečevati —

Vernivši se — želim zamorski rod,

Dežela nilska bo kraljestvo moje,

Po njej razglašal, Bog, bom čuda Tvoje." —

80

Tudi stanovanje v samostanu Knobleharju ni bilo
več po volji, po vsej sili je hotel iti drugam, in zdravnik
mu je komaj ubranil. Pa kmalo mu je to odleglo, in
bil je zopet miren in udan. Nastopilo je bilo sveto
leto, in Knoblehar je želel odpustke prejeti. Naprosil
je svojega spovednika patra Ludovika, da sta 10 dni
duhovne vaje imela; to ga je jako mirilo. „Kadar sem
prišel k njemu,“ povedal je pozneje omenjeni pater,
n želel je, da sva se zgolj o Božjih rečeh pogovarjala."
Večki-at je bil izpovedan in obhajan. Najhuje mu je
bilo to, da zavoljo bolezni ni mogel maševati. Vsak
dan pa je obmolil duhovne molitve, da-si ga je hudo
stalo zaradi silnega kašlja.

Kakih 40 ur pred smertjo, ko nobenega ni bilo
pri njem v izbi, zlezel je s postelje, in se vlegel na
tla, da bi po izgledu nekaterih svetnikov na golih tleh
ležal in umeri. Ropot pa je privabil strežnike, in
menihi so ga naposled pregovorili, da se je zopet
spravil v posteljo, in udal v voljo Božjo. Po noči,
preden je umeri, je poprosil k sebi g. priorja. V ne¬
znanskih bolečinah ga je prosil, da mu je prižgal svečo,
ki jo je imel v popotnej robi, sam pa je prijel križ,
in omenil pričejočim, da rad daruje Bogu življenje za
svoje grehe. Mnogo potov je poljubil sv. križ, priserčno
je molil, in prosil tudi pričejoče, naj molijo ž njim.
Spovedniku pa je naročil, naj pove svojim bratom, da
je grešnik poln napuha in nečimurnosti, in da ga je
to več potov priganjalo na delo. Govoril je tako serčno
in gorko, da so priorju in vsem okrog stoječim me¬
nihom solze v očeh igrale. Smert je bila že pred durmi,
in Knoblehar tudi ves pripravljen za odhodnjo.

Telo slabi, očesu luč vgasuje,

Junak kerščanski Večnemu se vda,

Junaško dušo Njemu izročuje,

Iskreno poljubuje Jezusa.

Z besedo rahlo zadnjega slovesa
Pošilja mile proŠDje glas v nebesa :

81

„Zgodi se naj, Mogočni, volja Tvoja,

Ker Milost večna, češ, umerjem rad,

Naj mine čas težavnega mi boja,

Ponavljam vročo prošnjo zadnjikrat:

Daj milost Božja —• blažene Marije,

Da rajski svit zamorcem vsem prisije I “ —

Dne 13. aprila 1. 1858 o poludne je apostoljski
provikar izdihnil svojo dušo. —

General -vikar je bil volje ranjega provikarja tako
pokopati, kakor svoje redovne tovariše. Ali za to je
bilo treba privoljenja kraljevega. Apostoljski nuncij
je nemudoma prosil po telegrafu privoljenja. Kralj je
takrat v Gaeti bival, in je mahoma odgovoril in pri¬
volil. Avgustinci so tedaj truplo provikarjevo v maš-
niško obleko oblekli, in postavili na mertvaški oder
v svojej cerkvi, obhajali slovesne mertvašnice, in dne
14. apr. zvečer so ga položili v rako imenovanega
svetišča.

Se tisti dan je prinesel telegraf žalostno novico
na Dunaj. Odbor Marijine družbe se je nemudoma
sešel, in sklenil po ranjkem obhajati slovesne mertvaš¬
nice, kakor se spodobi tako imenitnemu in zasluženemu
možu. Apostoljski nuncij De Luca je blage volje prošnjo
uslišal in mertvašnice opravil. —

Žalostna novica o Knobleharjevej smerti je letela
nemudoma tudi v Ljubljano, in čez nekaj dni je pri¬
nesla „Zgodnja Danica“ v 9. št. to-le žalostinko:

Sapice pihljajo spomladanske,

Tiha, mirna je Slovenija,

Kar ca enkrat od strani poldanske
Kani jo novica žalostna;

Njeno radostno pričakovanje
Se izšlo je v britko žalovanje.

Dr. Knoblehar. G

82

Afrikansko pustivsi vročino,

Ki razbeli zemljo vsaki dan,

Kavno je na poti v domovino
Njen rojak, Abuna Soliman.

Oj, al čuj: Na potu smert nemila
Y hladno zemljo ga je položila!

Le žaluj, predraga domovina!

Ki zgubila si aposteljna;

Teč ti dano ni objeti sina,

Tuja zemlja je zakrila ga. —

In ti, Cerkev, objokuj junaka,

Svete vere serčnega vojaka.

Prežalujte, Černe ve ovčice!

Več ne bo pastirja k vam nazaj,

Zemlja mu pokriva modro lice,

Šel je v boljši, večno mirni kraj;

Milo za premorske vas narode —

In za svoje brate prosil bode.

*

Mirno spavaj v daljnem južnem kraji,

Vere zvest junak, Slovenje sin,

Videli se bomo v svetem raji.

Živel bode večno tvoj spomin,

Ki si zapustivši očetnjavo,

Množil Božjo ino njeno slavo!

Mnoge tovariše in pomočnike Knobleharjeve pa
je smert še pred. pokosila, v prav kratkem času. Ob
Belej Reki počivajo ti-le slovenski misijonarji: Dovjak,
Milharčič, Kocijančič in Lap iz kranjske, Trabant iz
štajerske, in Možgan iz koroške dežele.

Knoblehar je umeri v najlepšej dobi možke terd-
nosti, star še le 38 let. Bil je vsestransko izversten
mož, misijonar in učenjak, in ni čuda, da je nepriča-

83

kovana novica njegove smerti globoko ranila serce
vsemu katoliškemu svetu, in da je marsikdo v skerbeh
poprašal: „Kaj bode sedaj z misijonom ?“ Zguba je
bila bridka, ali Bog je trudnega delavca poklical po
zasluženo plačilo, in spolniti so se imele rajnega pro-
vikarja pomenljive besede, katere je rad izgovarjal:
„Grospod nas ne potrebuje, On lehko sam vse stori.“

Knoblehar se je sicer samo deset let trudil v mi¬
sijonu, če pa preudarimo, kje je delal, v kakih raz¬
merah, in drugo tako, moramo pa spoznati, da je delal
neizmerno veliko. Res se ni in se ni moglo koj s
početka Bog vedi koliko storiti. Tu je bila zgolj ce¬
lina vse, terda in velikanska celina. Terda ie hodila
misijonarjem včasih za živež in premnoge druge po¬
trebe. Vendar brez nič vse eno ni, vsaj začetek se
je storil, dandanes pa že bolje kaže. Pri Sv. Križu
postavim je 4 leta Možgan sam delal; da je bil Kircher
14 dni pri njem, in da ga je Knoblehar včasih obiskal,
to se ne more v poštev jemati. Dalje se je moral
Možgan s težavo jezika učiti, ki je zelo težak, in še
v 4 letih se ga ni dobro naučil. Če je hotel živeti,
moral je zemljo obdelovati, z živinorejo se pečati, sta¬
novanje popravljati i. t. d. Nadalje je imel vedno
dosti lačnih zamorskih otrok okoli sebe, in kaj je
hotel, dajal je, dokler je mogel, da niso lakote konec
vzeli. Možgan je spoznal, da se pri teh zamorcih da,
kaj doseči edino le s tem, če se počasi delu in varčnosti
privadijo, in tako vsakoletnega pomanjkanja in stra¬
danja rešijo ; misijonišče mora biti ob enem tudi polje¬
delska šola.

Še slabeje se je godilo misijonarjem v Glondokori.
Res stoji to misijonišče skoro v najlepšem kraji ob
Nilu, ali ima zato drugih pomanjkljivosti. Pervič tu
ni lesa, niti za kuhinjo, niti za stavbe; pet ur daleč
je bilo treba les dovažiti, kajti okrog in okrog Glon-
dokore je samo polje in travniki, gozda pa nič. Drugič
je tu okoli vse gosto naseljeno, ves svet je razdeljen,

n*

84

in zato misijonišče ni moglo toliko zemlje dobiti, kolikor
jo je želelo. Kos peščenega zemljišča, ki ga je bil
Knoblehar za misijonišče kupil, bil je štirikrat plačan,
da bi bil že enkrat mir. Da taka zemlja ni prida,
to je gotovo, verh tega misijonarji kupljene zemlje
niso mogli ograditi, ker ste se na njej dve poti križali,
in zato vert, da-si so ga marljivo obdelovali, skoro nič
ni zalegel, ker so zamorci vse sproti pokrali. Smejali
so se misijonarjem v zobe, če so jih ošteli. Terta
postavim je dobro rodila, ali vse grozdje so zamorci
sproti obrali in pozobali, in trikrat celo potrebne ko-
liče pokrali. Kaj so hoteli misijonarji, pustili so terte
na tleh in jih več niso obrezovali. Samo lemone so
bile prekisle zamorcem, in so jih na miru pustili, ali
prišli so tatinski tergovci iz Hartuma, in koj so jih
potergali. Tudi živine misijonarji niso mogli veliko
imeti, ker ni bilo travnatega sveta na ostajanje, in
ker so se vedno tatov bali. Še le potem, ko nič niso
imeli zunaj hiše, bili so brez skerbi. Pa kaj brez
skerbi! Tudi na zaloge in skrinje v stanovanji so
morali paziti. Imeli so 40 matrozov in služabnikov,
ali tatje se jih niso bali; celo provikarju so z ladije
pokrali lonce, moko in testo, golobe, kuretino i. t. d.
V misijonsko hišo so več potov ulomili, zid prederli,
da bi dosegli žito in steklene bisere. Celo na streho
so se spravili, prederli jo in zlezli do žita, da-si je po
eden služabnik na njem spal. Misijonar Ueberbacher
je poskusil z miloščinjo jih odvračati, ali se je opekel.
Ko je začel izstradanim otrokom zernja deliti, kmalo
je bilo vse černo tatov okoli hiše. Po dnevu so be¬
račili, ogledali plen, in po noči so ga odnesli. Kaj je
hotel, previdel je, da dobrota je sirota, in če bi bil
še dalje delil, naposled misijonarji in služabniki ne bi
bili nič imeli. Kar so imeli v stanovanji, tisto je bilo
njihovo, se ve da, če so mogli ubraniti, kar je bilo
zunaj hiše, tisto je bilo vseh, kdor je pred dosegel,
je pa imel.

85

Iz tega je razvidno, kako so živeli ubogi misijo¬
narji. Vedno je moral po eden na zalogab sedeti, če
ne bi bilo koj vse pokradeno, in od kodi bi bili potem
misijonarji za-se jemali? Niso imeli ne enega zvestega
človeka, kdor je komu kaj zaupal, gotovo se je kesal.

Da so misijonarji otrok privabili, in jih mogli pod¬
učiti, dajali so jim jesti. Res so otroci radi hodili v
v šolo, ker so vedeli, da bodo tudi jedli, ali to je terpelo
le o pesjih dnth, ko doma ni bilo kaj prida dobiti,
kakor hitro pa se je pričela žetev, in se je doma vedno
kuhalo, tudi otrok ni bilo v šolo. In ko so zopet na¬
stopili pesji dnevi, prilezli so tudi otroci zopet v šolo,
pa vsi zanemarjeni in podivjani, prišli so, da so se
najedli, pa tudi za domače kaj ukrali. Vsi od kraja so
bili tatje, celo žreblje iz sten so poruvali in domu
znosili za puščice. Kaznovati jih misijonarji niso mogli,
če ne so koj prileteli njihovi starši in se derli: ,.Ce
nočete otrokom jesti dati, poberite se v Harturo!“ In
ker so misijonarji otrokom jesti dajali, da so jih tako
v šolo k učenji privabljali, zahtevali so tisto tudi od-
raščeni, in so dejali: „Kaj so otroci več kot mi? Če
njim jesti dajete, zakaj ne tudi nam?“

Verh tega so misijonarji imeli velik križ tudi s
služabniki, ker sami niso mogli biti. Ti služabniki
so bili po zunanjem muhamedanski, v sercu pa zgolj
paganski, in so imeli več zaupanja pri šolarjih, kakor
misijonarji. Kar so misijonarji z velikim trudom vse-
jali v otroška serca, tisto so služabniki izkvarili, in
sicer tako prekanjeno, da koj še zapazili niso. Pa kaj
se je hotelo!

Tako-le se je godilo Knobleharju in tovarišem
njegovim. Kdo drug bi bil vse veselje in vse upanje
zgubil. Ne tako Knoblehar; on se je junaški deržal,
ter s čudovito močjo unemal ves katoliški svet po
Evropi, da ga je podpiral pri setvi blagovitega semena
kerščanske omike. On je postavil vogelni kamen ve¬
likanskemu poslopji, in sicer na orjaškem prostoru.

86

Preštevilil je sam, da njegovemu misijonu je bilo iz¬
ročenih okoli 90 milijonov ljudi, kateri prebivajo blizo
na 165.180 [jmiriam.

Knoblehar je imel velikanskih osnov, ali izveršiti
jih mu ni bilo usojeno.

XI.

. . tvoji trudi, Abuna!
Sad nebeški bodo rodili,
Prerode rodove zamorske
V svitu kerščanskem.

Leto 1858 je bilo zelo nesrečno za misijon afri-
kanski. Med tem, ko je Knoblehar v Neapolu na smert
bolan ležal, umeri je Djegov namestnik v Gondokori
A. Ueberbacker. V Hartumu je z apostoljsko goreč¬
nostjo delal Knobleharjev general - vikar J. Gostner,
tako da so se v Evropi po smerti provikarjevej tolažili
s tem, da bode že Gostner težavno delo krepko na¬
daljeval. Ali tudi to upanje je kmalo šlo po vodi,
kajti tri dni za Knobleharjem je umeri v najboljih
letih tudi njegov general-vikar v Hartumu. Ko je
prefekt propagandin v Rimu, kardinal Barnabo za vse
te zgube zvedel, vzlasti še za smert Gostnerjevo, rekel
je kar naravnost: „Ta misijon se mora opustiti, preveč
stane ljudi in denarja, premalo pa obeta sadu.“ Za¬
stopnik misijonov, kateremu je kardinal to omenil,
je dostojno pa krepko ugovarjal, ter povdaril, da zgube
so res velike, zelo velike, da je pa v misijonu še več
verlih mož, kateri hočejo započeto delo nadaljevati,
in tudi v prihodnje se bode še dobilo takih darežljivih
mož. Zgube so res velike, ali tudi pridobitve niso
tako neznatne, da bi se tje vergle. Misijon ima že
sedaj tri dobre šole, in šolarja hartumska, katera se
sedaj v propagandi naobrazujeta, obnašata se verlo,
kakor ste Vaša eminencija sami blagovolili pismeno
poročiti . . .“

87

To krepko ugovarjanje je pomagalo, da misijon
ni bil pri tistej priči zatert, in da so novega provikarja
oskerbeti sklenili.

Najbolji mož za ta imenitni posel se je zdel Ma-
rijinej družbi na Dunaji in propagandi v Rimu misijonar
Kircbner v Hartumu. Pa ponižni apostelj se je dolgo
branil prevzeti častno službo in je izrekel željo, naj
bi se naslednik Knobleharju v Evropi poiskal. Zato
je tudi Kirchner s tega namena v Evropo prišel, da
bi novega provikarja seboj v Afriko vzel. Ali želja
se mu ni spolnila, on je moral prevzeti častno službo.

Ko se je Kircbner vračal v Afriko, vzel je seboj
tri patre frančiškane: p. JanezaReinthaler-a iz Gradca,
in dva Italijana; ali eden mu je že v Kahiri umeri.

Pozneje je pomerlo še več misijonarjev, in nekateri
ostali so se v Evropo povernili, ker se niso upali v
vročej in nezdravej Afriki shajati in kaj prida storiti.
Provikar Kirchner je previdel, da bi najbolje pogodil,
Če bi ves misijon serafinskemu redu izročil. Popred
pa je še z vednostjo in podporo propagandino novo
misijonsko postajo v Šalalu pri Asvanu ustanovil, da bi
tu prihodnje misijonarje podnebju osrednje-afrikanskemu
privajal. V ta cilj in konec je prišel P. Janez Rein-
thaler s provikarjem Kirchnerjem 1. 1861 v Rim, da
se z generalom pp. frančiškanov in s propagando do¬
končno pogovori, in vse potrebno vredi. Ko je bilo
vse vredjeno, stopil je pater Janez na čelo misijonu,
in dne 28. okt. 1. 1861 je odrinil z mnogimi tovarši,
patri in fratri iz Tersta proti Afriki. V treh mesecih
je dospel v Kartum; eni misijonarji so tu ostali, eni
s provikarjem so šli pa naprej proti jugu. y  Dva to¬
variša sta mu bila že potoma umerla, pri Šilukih je
tudi on zbolel, zato se je vernil v Berber, kjer je
umeri. Tudi drugih frančiškanov je več pomerlo, eni
pa so jo pobrali domu v Evropo. Sedaj ni kazalo
drugo, kakor južna misijonišča pri Sv. Križu in v

88

Grondokori popustiti, in samo Šelal in Hartum še za
silo oskerbovati.

Leta 3861 je šel misijonarit v Afriko neutrudljivi
p. Fabijan Pfeifer iz Tirolskega; za njim sta se 1.
1868 spustila P. Dizma Stadelmavr, in frater Grerard
Keller.

Postajo Šelal so izročili 1. 1866 p. frančiškanu
Ludoviku in njegovemu ustavu, v katerem se je več
zamorcev za misijonarje odgojevalo. Eden je postal
frančiškan in duhovnik, p. Bonaventura Habeshi po
imenu, in je šel 1. 1866 že pomagat v Šelal.

Kadar je serafinski red misijon prevzel, povernili
so se še ostali svetni duhovniki v Evropo; med temi
je bil tudi Fr. Morlang, ki je seboj vzel mladega,
nadarjenega, in v misijonskej šoli izučenega Barca
Franceta H. Logvit - lo - Ladu - a, in ga pripeljal na
Tirolsko.

Ker je Logvit z Morlangom dve leti pri Sv. Križu
bival, naučil se je tudi dinkovskega jezika. V Briksnu
je živel tri leta, ali ondotno podnebje mu ni ugajalo,
umeri je še le 18 let star. Pomagal je Dr. Mitter-
rutzner-u spisati slovnico in sestaviti slovar barskega
in dinkovskega jezika, vzlasti ko so mu tudi ostali
misijonarji svoje dotične jezikoslovne spise blagovoljno
na porabo prepustili. S tem je omenjeni doktor močno
ustregel bodočim misijonarjem, in jim delo jako olajšal,
kajti sedaj se morejo že doma jezika naučiti.

Leta 1872 je osrednje - afrikanski misijon zopet v
druge roke prešel. S privoljenjem pokojnega papeža
Pija IX. ga je prevzel Mazza-ev zamorski ustav v
Veroni. Njegov odgojenec, neutrudljivi misijonar Daniel
Comboni, ki je že za časa Knobleharjevega v Afriko
misijonarit šel, odbran je bil za provikaija osrednje
Afrike. Ustanovil je več šol deških in dekliških za
zamorce, da se bode osrednja Afrika z domačimi iz-
šolanci spreobračala, ker to na vsak način najbolje
kaže. Teh šol pa je ustanovil v Kahiri, ker je skušnja

89

pokazala, da zamorčeki ne morejo evropskega pod¬
nebja sterpeti; kajti izmed 8 černih šolarjev, kateri
so bili 1. 1856 v evropske šole poslani, jih je 5 piav
kmalo umerlo.

Daniel Comboni se mnogo trudi in dela v misijonu,
ter upa, da se bode z Božjo pomočjo cerkev v osrednjej
Afriki prijela. V Hartumu ima misijon veliko misijonsko
hišo, cerkev in vert. Na Kordofanskem v El-Obeid-u
je ustanovil novo misijonsko poslopje, ki ima tudi že
malo cerkev, in več učencev. Poskuša pa tudi še po
drugih krajih novih postaj postaviti. Dalje dela na
to, da se pervi misijonski postaji pri Sv. Križu in v
Grondokori zopet povzdignite in uterdite.

Propaganda v Rimu vse to hvalno priznava, in
zato je bil D. Comboni 1. 1877 v Rimu za škofa i. p.
posvečen.

Po njegovem prizadetji je ravno med tem, ko se
je tiskala pričujoča knjižica, odšla v Hartum nova
misijonska odprava, katero vodi č. g. misijonar Janez
Dichtl.  Iz njegovega zeld zanimivega potopisa zvemo,
da skoz veliko puščavo so popotvali dvanajst dni od
Suakina do Berbera. Dasiravno je bilo popotvanje silo
težavno, vendar jim izmed 48 kamel nobena ni pogi¬
nila v puščavi, kar je redka sreča; zakaj od Suakina
do Berbera gotovo leži 200 kameljih okostij po puščavi,
največ njih v drugi polovici pota. Malo pred Berberom
so šli memo groba ranjeega Mat. Milharčiča in pro-
vikarja P. Jan. Reinthalerja. Mesto Berber ima čez
20.000 prebivalcev. Ondotna misijonska hiša ob Nilu
je najvišji med vsemi poslopji v Berberu, je pa čisto
prazna, česar je vzrok morivno leto 1878, ko je gosp.
provikar bil prisiljen še ostale misijonske moči skupaj
zbrati. ,

Kmalo po prihodu misijonarjev je škof sprejemal
obiskovanja mestnih velikašev. Pervi je bil Vakil (na¬
mestnik) mudirov (poglavarjev), kterega ni bilo doma.
Namestnik je prečast. gosp. škofu naznanil, da je vladni

90

parnik za prepeljanje njega in tovaršije v Hartum že
pripravljen in kapitan čaka na njegovo povelje. Škof
tedaj je precej 24. pros. popotvanje nadaljeval. V
večer 23. pros. so vravnali malo cerkvico; na vse
zgodaj zjutraj je mala čedica ondotnih kristjanov prišla
k sv. maši in popoldan k roženkrancu in blagoslovu
in naslednjič so se podali na parobrod, čegar kapitan
je zamurec. Kuri se parobrod z dervi, ker premoga
nimajo. Potrebuje se jih pa prav veliko. Vsak dan
parobrod obstane, da se v novo preskerbijo z dervi,
in ta zamuda jemlje 2 ali 3 ure. Tudi po noči so
stali, zarad robovja v Nilu in ker je bila zdaj voda
majhna.

Dne 28. prosenca tega leta je odprava dospela v
Hartum, kjer je škof Komboni drugi dan opravljal v
misijonski kapeli slovesno zahvalno Božjo službo.

Za svoj misijon ves vneti škof je tudi mnsg. L.
Jerana in po njem vse Slovence zopet opozoril. Dr.
Knobleharjevega misijona, in je poslal iz Hartuma
naslednje molitve z dostavkom: „Moli in delaj za za¬
morce !“

Molitev

za spreobernenje Kamovcev (zamorcev)

osrednje Afrike h katoliškej cerkvi.

Molimo tudi za preuboga etijopska ljudstva
osrednje Afrike, katerih je deseti del vsega
Človeškega rodu; naj bi vsegamogočni Bog-
končno že enkrat odmaknil Kamovo preklet¬
stvo od njih sere, in jim podelil blagoslov,
ki se edino v Jezusu Kristusu, Bogu in Gospodu
našem, da doseči.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

91

Molitev,

Gospod Jezus Kristus, edini Zveličar ve¬
soljnega človeškega rodu, ki že gospoduješ od
morja do morja, in od reke do mej cele zemlje;
odpri milostno Svoje Najsvetejše Serce tudi
preubogim dušam notranje Afrike, ki sed6
še v temak in v smertnej senci, da na pri¬
prošnje preusmiljene Marije Device, Tvoje
neomadežane Matere, in njenega prečastitlji-
vega ženina svetega Jožefa, zamorci zapustč
malike, se pred Tebe na kolena veržejo, ter
bodo pridruženi Tvojej svetej cerkvi. Ki živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom, v edinosti sv.
Duba, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Papež Pij IX. so z določilom zbora sv. obredov
2. okt. 1. 1873 dovolili:

1. Odpustek 300 dni vsaki pot, kadar kdo te
prošnje obmoli s skesanim sercem.

2. Popolnoma odpustek, kdor jib obmoli po enkrat
na dan celi mesec, ako vredno spovedan in obhajan
moli na papežev namen.

XII.

Tako smo spremili slavnega rojaka od zibeli do
groba. Videli smo, da on je pravi ustanovitelj osrednje-
afrikanskega misijona, da mu je bil duša. Sedaj še
par besedi o tem, kake je bil postave, kakega duha,
in kakega mišljenja.

Knoblehar je bil srednje somerne postave, rumen¬
kastih, skoro rudečkastih las in brade. Z resnobnega,
lepega, moškega obraza je sijal razum, moč in stano¬
vitnost. Navadno se je deržal resnobno, in je hodil

92

globoko zamišljen, ali kadar je šlo za njegov misijon,
bil je makoma ves živ, in ga je iskreno zagovarjal;
navdušenje mu je sijalo iz duhapolnih, skoro sanjavih
oči. Vzlasti pa se je Knoblehar odlikoval s serčno,
krepko dobrovoljnostjo, s požertvovalnostjo v svojej
svetej službi, z možatim, samobitnim razsodkom, in z
izglednim duhovskim življenjem. V tem je bivala tudi
ona skrivnostna moč, ki je vnemala in pridobila vse,
kateri so kedaj ž njim občevali. S Knobleharjem je
cerkev zgubila iskrenega aposteljna, in domovina zve¬
stega sina.

Slovenci so mu postavili dostojen spominek v
farnej cerkvi v Škocijanu, na katerem se spodaj bero
te-le verstice:

„Po deželah tujih narodov je hodil; dobro in hudo
med ljudmi skušal. —

Njegov spomin ne bo zginil, in po njegovem imenu
se bo popraševalo od roda do roda.

Postavila domovina 1867.“

Ne moremo životopisa dostojniši končati, kakor
s prelepimi besedami, s katerimi rajni Lavantinski
knezoškof Anton Martin Slomšek  v Drobtincah 1.
1861 proslavljajo apostoljsko delovanje provikarja Kno-
bleharja in njegovih sodelovalcev in ob enem vabijo
Slovence, naj radi pristopijo Marijini družbi in po¬
magajo misijonom v srednjej Afriki pokristjaniti uboge
zamorce. Ko so razložili začetek in namen, živo opi¬
sovali napredek in duhovski dobiček Marijine družbe,
dostavijo to-le:

„Tako je zamorcem luč svete vere prisijala in
kdo je vse to storil? Vaši darovi in molitve, Marijine
družbe bratje in sestre; storil je Bog skoz vas, ki vam
je dare in dobro voljo dal, misijonom pridno pomagati.
Le Bog da setvi seme in rast. Ako ima zemlja lepo

93

tudi v vinogradu Gtos-
zemlja mučenikov pre¬
lito kerv pila, poprej Jco je sveta vera vse naše kraje
prerastla in malikovanje zadušila. Kri marternikov je
bilo seme kristjanov; več so jih sovražniki pomorili,
več so jih tedajni misijonarji kerstili. Oh, koliko grobov
svetnikov Božjih v naših krajih imamo, kterih pa ne
poznamo, in brez pomislika po njih hodimo! Spoznali
jih bomo sodni dan, in jih častito hvalili, da so nam
skoz svojo hitro in kervavo smert gnado svete vere
zaslužili. Ravno taka se naše dni na Afrikanski zemlji
med zamorci godi. Pomerli so za rajnim očetom Rilom
vsi njih tovarši, pomerlo je vseh pet misijonarjev Slo¬
vencev, kteri so apost. vikarja Knohleharja v srednjo
Afriko spremili, umerli so poslednjič od velikih težav
verli Ignacij Knoblehar na svoji apostoljski hoji v mesti
Neapolji na Laškem. — O vi srečni apostoljski možje,
naši slovenski bratje, kterih trupla v tuji zemlji daleč
od nas za morjem počivajo od svojega truda, vaše blage
duše pa že uživajo, kakor zaupamo, svoje lepo plačilo
v nebesih, povejte nam, kaj vas je gonilo v take ne¬
znane, nevarne kraje ? Vi nam v duhu odgovorite: skerb
za Božje kraljestvo, in pa goreča želja dušam v nebesa
pomagati, zakaj: „Nebeško kraljestvo silo terpi, in le
silni (ki si veliko prizadevajo) ga zadobijo.“ (Mat. 11,12.)
— Odgovorite nam, dragi bratje, jeli vam ni žal, da
ste tako hitro svoje apostoljsko delo skončali in prerano
pomerli ? Nikar nikoli, zakaj ena sama duša, kterej smo
v nebeško kraljestvo pomagali, več velja od vsega na¬
šega truda, stradanja in terpljenja; je več vredna kakor
ves vidni svet, kajti za njo je tekla predraga rešna Kri
Jezusova, ne pa za minljivi svet in posvetno blago. —
O ker je pa temu taka, presrečni bratje naši, tako nam
pomagajte izprositi od Očeta milosti dvojno milost:
pervič, naj si tudi mi vse prizadevamo, nebeško kra¬
ljestvo doseči, kajti nebesa so lepa, pa tudi draga; —
drugič : naj se tudi v našem serci vnemajo goreče želje

94

ubogim zamorcem po vašem lepem izgledi v nebesa
pomagati skoz hvale vredno Marijino družbo, z mo-
litvo jn miloščino, da si s tem nebesa kupimo.

Življenje naše in vse svete katoliške cerkve je
vedna vojska za nebeško kraljestvo. Dve veličanstveni
versti vojščakov imamo: perva je vernih kristjanov na
tem svetu, ki se še za nebeško kraljestvo srečno bo¬
jujejo, druga je veličanstvena versta premagalcev v
nebesih venčanih, kteri nam premagati pomagajo s
svojimi prošnjami in izgledi. Ako neskončno modri
Bog iz verste bojevalcev na zemlji slavnih udov skoz
rano smert pobere, jih v veličanstveno versto izvoljenih
preseli in pomagalce naše v nebesih pomnoži; Bog pa
tudi verzeljo, ktero na tem svetu naredi, hitro zamesti,
in druge bojevalce na mesto rajnih pokliče. Tako je
Bog tudi misijonu srednje Afrike storil. Za rajnega
Ignacija Knobleharja je zaklical bogoljubnega duhovna
Kirhner Matevža apostoljskega vikarja in misijonu vodja;
na mesto naših rojakov misijonarjev, ktere je nemila
smert pobrala, je Bog poklical druge duhovne iz Tirola
in Laških dežel, da Gospodov vinograd srednje Afrike
spet svoje delavce ima in žalostna puščava ne ostane. In
dokler eni za novo misijonsko selo skerbijo, drugi po-
prejna sela varjejo ; vsi pa nas prosijo s povzdignjenimi
rokami, rekoč: Bratje naši in sestre drage po Jezusu
Gospodu našem, kakor imate svoje rajne rojake, misi¬
jonarje v lepem spominu, tudi nas ne pozabite, kteri
na njihovih grobih stojimo, in varujemo vinograd Gos¬
podov, kterega so oni pervi zasadili, da ga staro ne-
verstvo in malikovalstvo zadušilo ne bo. Pomagajte nam
skoz molitev in miloščino Božje kraljestvo med za¬
puščenimi zamorci širiti, pozabljenim dušam nebesa
odpirati, da se bodo tudi nekdaj vam odperla. Mi
terpimo za Božje kraljestvo veliko vročino, žejo in glad,
uboštvo in bolezni, vi pa nas z molitvami in darovi pod-
perate, ter si naberate dragih zakladov v nebesih. Blagor
pa bodi nam in vam; kar tukaj sejemo, to bomo tamkaj želi.

95

do izmed nas, preljubi bratje in sestre moje, ki

- r  jtrebe prav premisli, in mile prošnje čuje, bi v to
sveto Marijino družbo ne stopil ? Kamen bi moral biti,
ko bi temu misijonu rad ne pomagal, kolikor premore.
In kako lahko je to ! Vsak dan en Oče naš in eno
češčeno Marijo za pokristijanitev zamorcev moliti utegne
vsak kerščanski gospodar. Za vsak mesec pet krajcarjev,
in za celo leto en goldinar in 10 kr. gosp. fajmoštru
za misijone v srednji Afriki odrajtati, premore vsaka
uboga dekla in vsak težak. Malo daš in lahko storiš,
veliko plačila pa prejmeš, in si nebesa lehko kupiš ;

— za ene mesce miloščine, za neka leta molitve se za
celo večnost veselo in srečno oskerbiš ? Duša keršanska!
zlate priložnosti nikar ne zamudi, in nikar se ne utrudi,
dobro delati, dokler je dan; skoraj pride noč, in delati
za nebesa ne bo mogoče. Naše življenje kratko —
dolga, dolga — neskončna je večnost!

Ti ne poznaš zamorcev, za ktere moliš, ti ne vidiš
svojih černih bratov in sester, katerim s svojimi kraj¬
carji v nebesa pomagaš; pa koliko bo tvoje veselje na
onem svetu, kadar bodo tebi misijonarji tiste zamorce
naproti pripeljali, kojim si ti v večno življenje pripo¬
mogel, in bo Marija tebi in njim roko podala, rekoč:
Balite, moji srečni otroci, in zauživajte večno veselje
v hiši Očetovi. Oh, to bo veselje, in sreča, kterega
ni videlo oko, ni slišalo uho, ne občutilo serce človeško,
kojega Bog le tistim deli, kteri njega ljubijo, in iz
ljubezni do Boga drugi drugim v nebesa pomagajo,
kakor bratje in sestre Marijine družbe. To bo sreča,
za ktero svobodno vse damo, kar imamo, vse storimo,
kar premoremo. Pa toliko Marijina družba ne terja;
le vsak dan, če mogoče, en Oče naš in eno češčena
si Marija, pa pobožen izdihljej na verh: O Marija, ne¬
beška kraljica, prosi za nesrečne zamorce, da bodo z
nami, in mi ž njimi deležni obljub Kristusovih! Svest
sem si, da ne bo enega mojih ljubih poslušateljev, kteri
je vse to slišal in občutil, pa bi se ne dal v to zve-

96

ličansko družbo Marijino zgodnje danice zapisati; za¬
upam , da ga ne bo ,  ki bi zamudil, te lahke in lepe
dolžnosti miloščine in molitve opraviti.

O Marija, ljuba naša mati, bodi nam pozdravljena,
mila zgodnja danica naša! Pred 19 sto letmi si nam
prijazno prisvetila na mračnem nebu starega sveta, in
si nam veselo oznanila Jezusa, svetlo solnce mladega
jutra, nebeško luč kerščanske vere, ktera že toliko
sto in jezer let našim krajem prelepo sveti, in nam
kaže pravo pot v večno življenje. — Ogledaj se milo,
o Marija, zgodnja danica, tudi na uboge zamorce, ne¬
srečne otroke Kamove, kteri še neprenehoma v smertni
senci nevednosti, v blatu pogubljenja sedijo, ne spoznajo
in ne molijo Boga, svojega Stvarnika in Očeta, ne
poznajo tebe, svoje ljubeznjive Matere, in te spodobno
ne častijo. Naj bodo tudi zamorci, kakor mi, tvoji
ljubi otroci; in če je ravno černo njihovo telo, naj
bode bela njihova duša, skoz sveti kerst omita nevesta
Jezusova! — O Marija, zgodnja danica, prisijaj skoraj
revnim zamorcem, da pravo luč svete vere ugledajo,
in se Kristusovih obljub oveselijo. Sveti pa tudi nam,
o Marija, da nam ne ugasne prave vere zveličanska
luč. Ali smo beli, ali smo černi, naj bomo vsi Božji,
in pa tvoji pridni otroci zdaj in vekomaj!



t



- t{>}  '“f j-.n

■ ■ ' e;

r